^Ktdnina plaža na » porovi »i.
{'mA »S VSAK TOREK, CBTRTEK IN SOBOTO.
Ona posamezni številki Din 1-50.
TRGOVSKI L.k\YT
časopis za trgovino, Industrijo In obrt.
vi
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. — Dopisi se ne vračajo. — št. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953.
Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D, za poi leta 90 D,
45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži se \
LETO vm.
Teleion št. 552.
LJUBLJANA, dne 16. maja 1925.
Telefon št. 552.
eta
C:
(} ŠTEV. %.
Zveza trgovskih gremijev in zadrug za Slovenijo v Ljubljani.
Vabilo na
n
ki se vrši
v četrtek, dne 21. maja 1925 točno ob 19. uri dopoldne v dvorani Zdraviliškega doma v Rogaški Slatini s sledečim dnevnim redom:
1. Pozdrav in poročilo predsedstva.
2. Tajniško poročilo o delovanju Zveze v letu 1924/1925.
3. Računski zaključek za leto 1924.
4. Poročilo preglednikov računov.
5. Proračun za leto 1925 in določitev zvezne doklade.
6. Razprava o samostojnih predlogih gremijev in delegatov po čl. 14. zveznih pravil.
7. Slučajnosti.
V slučaju nesklepčnosti se vrši po d. 13. zveznih pravil eno uro pozneje 1'avnotam z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki pa sklepa veljavno ne-glede na število navzočih članov.
Točnost in pravočasna udeležba delegatov na občnem zboru je častna dolžnost .
Načelnik:
Ivan Jelačiu ml., 1. r.
Ivan Jelačin ml.:
Ob petletnici Zveze trgovskih gremijev za Slovenijo
Dne 21. maja se vrši v Rogaški Slatini občni zbor Zveze trgovskih gremijev, na katerem bo naše trgovstvo premotrilo bilanco svojega petletnega organizatorienega dela. Doba petih let ni dolga, vendar pa je bilo v njej v novih razmerah rešiti toliko perečih gospodarskih vprašanj, da se je izkazal obstoj naše stanovske organizacije kot neobliodno potreben. Nismo dosegli vselej tistih uspehov, kot smo si jih želeli, in ki bi bili za hitrejši napredek in razvoj naše trgovine potrebni, vendar pa lahko trdimo, da je bilo s sodelovanjem naše strokovne organizacije marsikatero vprašanje pokrenjeno v pravi tir in smo bili saj obvarovani škodljivih posledic v našem gospodarstvu, če že nismo izvojevali uspeha k napredku. Pa^ menda ga ni stanu v naši mladi ržavi, ki bi se mogel pohvaliti, da VSe usPehe v vseh točkah J ga dnevnega programa. Saj priznavamo radp da v mladostni dobi naše povečane države ne more iti vse tako gladko izpod rok, ko čakajo rešitve še mnogi vazni politični problemi, od katerih izida je naravno odvisen5 tudi potek ureditve gospodarskih vprašanj.
Kar nas je predstaviteljev sloven-*kega trgovstva od pocetka naše ®kupne organizacije sodelovalo pri lem v mnogem oziru nehvaležnem de-vsak čas uvidevamo nujno potrebo nadaljnega obstanka naše > Zveze«, ki mora tudi v bodoče tvoriti trdno oporišče pri izvedbi našega gospodarskega programa. Neurejenost naših splošnih razmer in vedno se po-n avl ja joče nenadne premembe v nPiavi, ekonomski politiki, davčni
praksi itd. nas poziljejo k največji budnosti, da v pravem trenutku odbijamo od naše trgovine preteče nevarnosti, opozarjamo merodajne čini-telje na pogreške pri njihovih odločitvah, tičočih se naše trgovine, in jim dajemo smer za pravilno reševanje naših zahtev.
Slovenijo smatramo za gospodarsko zaokroženo celoto in interesi naše trgovine v posameznih delih Slovenije se krijejo tako, da bo naše trgovstvo, obvezno včlanjeno v gremijih, vedno moglo dati pravega izraza svojim težnjam v skupni organizaciji — Zvezi trgovskih gremijev. Dejstvo, da je v novejšem času Slovenija razdeljena v dve oblasti, na našem trgovskogospo-darskem programu nič ne izpremeni. Zveza gremijev bo kot centralna organizacija zastopala interese svojega članstva z enako vnemo in doslednostjo v Ljubljani kot v Mariboru, imela pa bo pri svojih intervencijah to prednost, da bo smer njenega udejstvovanja vedno ista v obeh oblastih in bi slučajna oddvojenost naziranja posameznih gremijev mogla priti do izraza samo v notranjem poslovanju Zveze, do-čim se bo na zunaj v vsakem slučaju varoval enoten nastop Zveze na podlagi predhodnega sporazuma v njenem odboru. Brez dvoma bo solidarnost naše stanovske organizacije potom enotne Zveze tudi v bodoče tembolj učinkovala, čim globokejši bo notranji sporazum pri njej včlanjenih gremijev.
Gospodarski in finančni položaj, v katerem se nahaja danes slovensko trgovstvo, je silno težaven in poglavitne težkoče, s katerimi se bori večina naših trgovcev — to so pretirane ob-dačbe, visoke obresti, nezdrava konkurenca vsled preobilice novoustanovljenih obratov — še dolgo ne bodo odstranjene. Množeči se polomi trgovskih tvrdk v Sloveniji nam pričajo, da nam gre za obstanek v prihodnjosti in da nam bo stanovska solidarnost v bodoče morda še bolj potrebna, kot nam je bila v prvih letih narodnega osvo-bojenja. Tisti, ki so slovenske trgovce v svoji vojni psihozi zavidali ter jim metali pod noge polena pri izvedbi njihovega gospodarskega programa, danes lahko gledajo na žalostno sliko, kako se slovenski trgovec bori za svoj obstanek. Glasniki naših organizacji so bili v svoji praktični preizkušeno-sti dalekovidnejši in napovedovali so vnaprej težke posledice za naše trgovstvo, če se ne bo uvaževalo na merodajnih mestih njihovih nasvetov in opozoritev. Sedaj vidimo, kako prav smo trdili pred nekaj leti, da si mora slovenska trgovina v dobi ugodne konjunkture zbrati rezerv in močne finančne podlage za čase poznejših kriz, ki bodo nastopile ob postopnem normaliziranju gospodarskega življenja. Pa davčni vijak je Slovenijo neusmiljeno davil in tiščal k tlom. Naše trgovstvo je brez rezerve, izčrpano, stopilo v dobo krize, ki jo bo s težkimi žrtvami jedva prebolelo.
Občni zbor Zveze trgovskih gremijev v Rogaški Slatini bo sklepal o predlogih in resolucijah, ki so za slovensko trgovstvo aktualne važnosti. Občni zbor pa naj tudi da glasnega povdarka pozivu, da se mora slovensko trgovstvo v bodoče še trdneje
eniti svoje stanovske organizacije, <i je poklicana ščititi ga tudi v bodoče pred vsemi težkočami. Zveza je s svojim delom pokazala slovenskemu trgovcu, da razume njega težnje, zato pa naj tudi sleherni slovenski trgovec podpira njeno delo. Od dela posameznika bodo odvisni uspehi za skupnost.
Fr. Zelenik:
Poravnalno postopanje.
Sicer ga ni več, pokopale so ga dvanajstine, ali to je bil Lazar, katerega naj novi zakon zopet pokliče v življenje. Sicer se trkajo danes nasprotniki poravnalnega postopanja na prsa in pravijo njegovim zagovornikom, ali vidite, kako je postalo tiho in mirno po odpravi poravnalnega postopanja, število kenkurzov se ni zvečalo kar je dokaz, da so brezvestni dolžniki le izkoriščali napravo. Toda ta tišina je le navidezna. Število poravnav se ni zmanjšalo, ampak se vršijo sedaj pod roko, tajno in vedo od njih le prizadeti, javnost pa ne, kar je slabše, ker sedaj je takim dolžnikom omogočeno, da iščejo novih žrtev. V konkurz pač noče noben dolžnik, ker konkurz je trgovska smrt. Smrti pa se vendar vsak boji in izogiblje. Zato pa insolventen dolžnik išče novih virov kredita, s katerimi se upa rešiti. Nekaterim se to posreči, večini pa ne. Žrtve bodo številnejše in njih izgube večje.
Kdor je zahteval odpravo poravnalnega postopanja, ni bil trgovec, ali pa ni vedel, kaj je manjše zlo za trgovski stan.
Poravnalno postopanje je imelo jako dobre strani in seveda tudi slabe, kakor vsaka človeška naprava. Da pa je prišel ta zakon na tako slab glas, pa je bila kriva le malomarnost in površnost upnikov, ki so sami omogočali malovestnim dolžnikom, da so zlorabljali zakon in izkoriščali upnike. V primeri s konkurznim postopanjem je bilo poravnalno postopanje naravnost veliki napredek in obžalovati je, da je vlada tako napravo krat-komalo z zakonom o dvanajstinah spravila iz sveta. Tako važna zadeva zasluži vendar več pozornosti in več časa in uvaževati bi se morali predlogi večine trgovskih korporacij in organizacij. *
Primerjajmo, že en sam primer nam pokaže zelo značilno razliko. Masten konkurz (tako označujejo konkurz, v katerem je konkurzna masa znatna) se vleče leta in leta, noče ga biti konec, vsaj toliko časa ne, dokler ni porabljena večina mase in upnikom ne preostane naravnost smešen znesek. Navedemo samo en slučaj novejšega časa. Neka tvrdka se je nahajala v plačilnih težkočali in je ponudila upnikom 45% v poravnalnem postopanju. Poravnava se ni dosegla in tvrdka je padla v konkurz. Ob otvoritvi konkurza je bilo aktiv za 560.000. Konkurz se je vlekel in ostalo je v razdelitev upnikov 14.500 (!).
Suhi konkurzi (to so taki z majhno konkurzno maso) se hitro nehajo, ker se ne izplača vleči jih.
Posledica konkurza je vedno ta, da dolžnik izgubi svoje trgovsko ime in svoj obstoj. Marsikateri po dolgoletnem trudu in boju pride brez lastne krivde do beraške palice. Upniki pa tudi pri velikih konkurznih masa ne dobijo skoraj ničesar, ker konkurzno postopanje požre skoraj vse.
Tudi poravnalno postopanje ni zastonj, vendar se ni moglo vleči, ampak se je hitro nehalo, stroški so bili mnogo manjši, postopanje tedaj ni žrlo tako nenasitno aktiv, ampak so ostajale te upniku in dolžniku. Dolžnik si je rešil svoje trgovsko ime in svoj obstoj, marsikateri je postal zopet sol-venten in dober odjemalec in nadalj-na trgovska zveza je oškodovala upnika za pretrpelo škodo.
Ko $e je najbolj živahno razprav-
ljalo o tem vprašanju, sem povpraševal trgovce za njih mnenje in slišal sem pametna mnenja, pa tudi take izjave, ki resnega trgovca niso vredne. Trgovcem bahaških nazorov, da nočejo ničesar, če ne dobijo vsega, moram reči, da v plačilne težkoče lahko zaide tudi najpoštenejši in najboljši trgovec, kar nam na žalost dokazuje trgovsko življenje. Spomnimo se samo neštetih žrtev židovske špekulacije iz leta 1909/10. Veliko je neprilik in slučajev, ki ogrožajo trgovca. Ta jih pozna in vendar jih ne more in ne sme vpoštevati v svojih kalkulacijah, se jim vselej ne more izogniti. Zato pa marsikateri trgovec brez lastne krivde zaide v nesrečo. Bilo bi netr-govsko, netovariško in nečloveško, če bi tirali poštenjaka v trgovsko smrt. Pri takem dolžniku je na mestu prizanesljivost in človekoljubje. Tudi trgovina pozna človekoljubje!
Nepošten dolžnik bo tudi v konkur-zu prikrajšal svoje upnike ravnotako, če ne še bolj, kot bi jih prikrajšal v poravnalnem postopanju. Lahko rečem, da so upniki v poravnalnem postopanju lahko boljše ščitili svoje interese kot pa v konkurznem postopanju, katero ne krene z birokratske poti, ki ni prikladna za trgovca.
Rekel sem že zgoraj, da po odpravi poravnalnega postopanja ne bo nič manj poravnav, vršila se bodo le tiho, kar je za kreditno poslovanje gotovo nevarnejše.
Poravnalno postopanje je sicer tudi zlo v trgovskem življenju, toda veliko manjše, cenejše nego konkurzno postopanje. Žaloigra se veliko hitrejše odigra, izguba se pozabi in preboli. V konkurzu pa te čez nekaj let zopet spomnijo na izgubo, katera te tem bolj jezi, ako iz konkurza itak nič ne dobiš.
Poravnalno postopanje se naj zopet uvede, ker je to v interesu trgovstva samega. Izgube se ne dajo preprečiti, ni pa potrebno, da jih konkuz-no postopanje še veča.
Svetovno trgovsko brodovje in gradba ladij.
Plovba preživlja slabe čase. Vidi se to že na dividendah, ki jih družbe izplačujejo. Tako je na primer 80 angleških družb izplačalo lani povprečno dividendo 3.08%; leta 1923. pa 4,81, 1922. 5.79 in 1914. 10.38%. Od 23 največjih holandskih družb jih lani 17 sploh ni plačalo nobene dividende. Glavni vzrok so visoki današnji nabavni in obralni stroški ter zelo nizka voznina; dohodki niso v nobenem razmerju s stroški. Vzemimo za primer spet Anglijo in vidimo, da je nalaganje in skladanje v večjih pristaniščih za okroglo 130 odstotkov dražje kakor pred vojsko, stroški za zgradbo ladij pa za 60 do 70. Leta 1914. si kupil 7500 tonski tovorni parnik za 42.000 do 48.000 funtov šterlin-gov, sedaj pa stane 60.000 do 63.000 funtov. Nekoliko na boljšem je v tem oziru Nemčija. Nizka voznina se pa da razložiti iz prevelikega števila ladij, z ozirom na premajhno tovorno trgovino. 30. junija vsakega leta, ki ga bomo tukaj zapisali, je znašalo svetovno trgovsko brodovje:
1914: 49,089.553 brutoregisterton
1922: 64,370.786 brutoregisterton
1923 : 65,166.238 brutoregisterton
1924: 64,023.567 brutoregisterton po 2.83 m*.
Leta 1924. je bilo torej za okroglo 15 milijonov registerton več na razpo-
1914:
1922:
1923:
1024:
lago, kakor leta 1914., okoli 30 odstotkov. Nastane vprašanje, če so preveč gradili, to se pravi, če je sedanje slabe kupčije največ kriva forsirana gradba? Na to vprašanje nam odgovori najnovejša statistika Lloydovega registra. Svetovna produkcija se da najlažje ugotoviti po številu ladij, ki so bile dograjene — ne onih, ki so bile v delu. V vodo so spustili:
1913: 3,332.882 brutoregisterton 2,852.753 brutoregisterton 2,467.084 brutoregisterton 1,643.181 brutoregisterton 2,247.751 brutoregisterton I. četrtletje 1925: 606.221 brutoregisterton.
V delu pa je bilo 30. junija 1913 za 3,446.558 bi’utoregisterton ladij, 31. marca 1925 pa za 2,396.910 brutoregisterton. Tako glede dograjenih ladij, kakor glede onih v delu, opazimo nazadovanje napram zadnji predvojni dobi. Leta 1924. je bila svetovna produkcija večja kakor leta 1923., nasprotno je bila pa tonaža svetovnega trgovskega brodovja manjša. Da to razumemo, je treba upoštevati tudi pomorske nesreče, starost ladij, ki jih demontirajo itd. Te tone so bile sledeče: Leta 1914. 1,055.112 brutoregisterton, leta 1922. 887.812, leta 1923. 1,716.779. Leta 1923. je šlo torej več ladij iz službe, kakor v službo; samo demontirali, oziroma razdejali so jih za 1,140.207 brutoregisterton. To de-montiranje je bilo v prvi polovici 1924 še večje, kakor v letu 1923. Tako razumemo, da je bilo svetovno trgovsko brodovje 30. junija 1924 manjše, kakor leto dni prej. Kakor vse kaže, bo 30. junija 1925 tudi manjše, kakor 30, junija 1924, ker morajo spet večje število ladij dejati iz službe. Posebno vlogo igra iz znanih vzrokov nemško trgovsko brodovje. Ono se je v nasprotju s svetovnim brodovjem tudi leta 1924. povečalo; ni čudno, saj morajo za nadomestilo zgubljenega brodovja zgraditi novo. Nemško trgovsko brodovje je štelo po Lloydovem registru:
1914: 5,459.296 brutoregisterton 1922: 1,887.408 brutoregisterton 1923: 2,590.073 brutoregisterton 1924: 2,953.671 brutoregisterton Pa tudi nemška gradba je šla v zadnjih letih nazaj; statistični državni urad objavlja, da je bilo zgrajenih v nemških ladjedelnicah leta 1922. za 624.000 brutoregisterton ladij, leta 1923. za 417.800, leta 1924. pa za 249.800. Če je brodovje kljub temu naraslo, si prirastek razlagamo iz nakupa ladij v inozemstvu.
Ostane še vprašanje, če tudi sedanja zmanjšana gradba ne presega mej, dovoljenih za uspešno delovanje sve- , tovne plovbe. To vprašanje lahko za- ; nikamo. Res so med vojsko zgradili množine novih ladij, tako angleške standard-ladje in pa neštevilne ameriške lesene ladje; a te ladje, je ro- ! dila samo potreba časa, v naglici so bile zgrajene in površno in večina njih je že izginila. Dalje moramo pomisliti, da velik del današnje svetov-noladijske prostornine iz določenih razlogov za tekmovanje na svetovno-voznih trgih sploh ne pride v poštev ali pa nič več. Tako najprvo čez 25 let stare ladje z vsebino ca 7,000.000 ton, ki čakajo smrti; dalje 4 do 5 milijonov začetih ladij ameriškega Ship-pingboarda, ki se prav gotovo nikdar ne bodo zibale na valovih oceana; slednjič 5,100.000 ton tank-parnikov, ki kot poseben ladijski tip na prostem trgu sploh ne morejo biti konkurenti tovornih parnikov. Vse to da skupaj 16 do 17 milijonov ton; te moramo odšteti od svetovnega trgovskega brodovja in dobimo tako okoli 48 milijonov ton. In če računamo v zadnji predvojni dobi zastarele in' tank-ladje s šestimi milijoni ton, dobimo za leto. 1914. 13 milijonov ton, diferenca od 1914 na 1924 torej samo okroglo 5 milijonov ton. Torej je prirastek za desetletno dobo prav skromen in bi bil ob normalnem razvoju razmer brez dvoma izdatno večji.
Če je torej danes na svetovnovoz-nih trgih toliko ladijske prostornine preveč, to pač ni posledica nadpro-dukcije. Ravno nasprotno; lahko je ugotoviti, da se mednarodno brodar-stvo pri svojih ladijskih naročilih ozira na nepovoljni položaj svetovnovoz-ne kupčije in se tudi zares mora ozirati; posebno še, ker kapitalisti kaj ri*eradi vtaknejo denar v slabo se obrestujoče ladje. Glavni vzrok prevelike današnje ladijske prostornine in zelo nizke voznine tiči nekje drugje: svetovna trgovina je šla nazaj; manjka ji potrebne podjetnosti, in sicer zato, ker tako dolgo pričakovanega pomirjenja političnega ozračja v Evropi še danes ni. Svetovna trgovina je znašala v začetku letošnjega leta 81 odstotkov predvojne in znaša sedaj, v začetku maja, komaj 70 odstotkov. Brž pa ko se bo dvignila svetovna trgovina spet na svojo normalno višino, ne bo nobene odvišne ladijske prostornine več, pač pa si bo ladje-delstvo, ki se mu sedaj slabo godi, takoj spet opomoglo.
Kovinski trg okoli 10. maja 1925.
V Ameriki ni bilo bistvene izpremem-1 > normalnem poteku. Jekleni trg na An-
be; cena surovega železa ima tendenco za navzdol, cene jekla se pa dobro držijo. Položaj v Evropi ni enoten, politična prihodnost na kontingentu je slej ko prej negotova. Oblaki, ki so temnili stabilizacijski proces, se še sedaj nočejo zgubiti, finančni položaj nekaterih evropskih držav je vse prej kot zadovoljiv. So celo strokovnjaki, ki trdijo, da kriza mednarodnega denarnega trga sploh še ni dosegla viška. Kupua moč na kovinskem trgu je prenehala tudi zato, ker se je stavbno gibanje v nekaterih državah skoraj popolnoma ustavilo;
gleškem ni enoten. — Da se franeoski trg ui poživil, je spričo splošne politične negotovosti v Evropi pač umljivo. Zlasti politična situacija v Belgiji in Nemčiji je slabo vplivala. Fiskalne namere francoske vlade in težki finančni položaj Francije pa trga tudi ne morejo pomiriti in dvigniti veselje do nakupa. Mislijo, da se bodo morali kljub kartelu cene izdatno spremeniti in sicer na škodo producentov. Povpraševanje po surovem železju je zelo ponehalo, zaloge so se začele kopičiti. Po hematitu malo bolj povprašujejo, ceua koleba med 420
vzrok je denaren. Tako je pri nas, tako in 440 franki za tono. Eksportne cene na Češkem, Angleškem, Nemškem itd. j surovega železa iz Antverpa ven se gib-Saj je stavbarstvo med najboljšimi od-' ljejo med 350 in 355 franki. Belgija od jemalci kovinarstva. Cene na evropskem dne do dne bolj konkurira in sicer zato, eksportnem trgu se niso posebno spre- j ker je znižala cene koksu. Na belgijskem
menile; na kontingentu se zelo pozna • trgu so bile cene okoli 10. maja slede-	,	v_.	.	,	„
angleška konkurenca. Angleške cene soj : če: železo v palicah 540 do 545 belgijskih ; nabavljati si potrebščine, je preneha v marsičem prišle dol na kontinentalne, frankov, tračnice 600, surova pločevina ; la potreba zadruge, a vsled pojave  t. :________________________*„,u1 i «70 crorinin 790 finn Q9o Hn «Rn pro- : različnih običajev, izobrazbe m mui-
zineraj prav zadovoljiva. Kupčija v malem se je začela dobro razvijati, pomladanska potreba obeta dober nakup, zlasti v poljedelstvu. — Tudi na Poljskem se kažejo sindikalistične tendence. Poljski gornješlezki obrati so se strnili in vabijo v kartel sedaj tudi gališke in prejšnje poljske obrate. — Poročila iz Nemčije se glasijo dosti bolj ugodno kakor so se pa v preteklih tednih. Zdi se, da so nizke cene zadnjih dni privabile nove kupce na trg. Ta preobrat Nemci seveda z veseljem pozdravljajo; a so previdni in ocenjajo splošni položaj tako, kakršen je: denarni trg bo za nadaljni razvoj gospodarskega položaja zmeraj merodajen; kakor pa vse kaže, se bo moralo boriti nemško denarstvo še z velikimi težkočami. Cene okoli 10. maja: železo v palicah 132 zlatih mark, valjana žica 145, surova pločevina 142, srednja 170, fina 200 do 210.	—	Švedski
eksport I. letošnjega četrtletja je nekaj manjši kakor v isti dobi lanskega leta: 54.000 ton železa in jekla napram 62.000 tonam lani. Zelo se je pa dvignil eksport železne rude: 1,502.000 ton, lani pa v I. četrtletju 585.000 ton.
<bmrkn mem/ma -.•»mit.TOgHv.-.	mm	\
Savič:
Kaš@ Industrij k eterL j
(Nndaljevanje.1
Da moremo računiti, moramo znati šteti, a da spoznamo domača tržišča, na katera vplivajo tuja tržišča, mora- i mo poznali tuja tržišča, a te spoznamo s čitanjem knjig in časopisov, potrebno je torej čitanje.
Da ne bi vse sami preizkušali, se moramo okoristiti s tujimi izkustvi, kar je cenejše, a za to je treba čitati. Prvi predpogoj je torej, da znam čitati, pisati in računati — da sem pismen. A da se to doseže, je treba dobrih šol, kakoršne so na Nemškem, kjer se to doseže na osnovni šoli v osmih letih.
* * *
Čim bližje je kdo tržišču, tem večjo ima možnost da izkoristi zemljišče in delo. Da se to doseže, je treba da imamo čim boljše in udobnejše komunikacije, a prevoz čim cenejši.
4>	4(
Kolikor bližje je producent tržišču in čim bolj od njega odvisen, tem bolj vpliva na njega konkurenca drugih producentov, in tem večje je njegov^ stremljenje, da se čim bolj izobrazi in spopolni glede načina in razdelitve dela.
Čim manjše je zemljišče, tem dražje je, a čim dražje je, tembolj je potrebno, da se natančno ve, čigavo je,
; da ne nastanejo spori. Vsled tega se ’ zemljišče kolikor mogoče natanko J vpiše in izmeri.
*
Naše zadruge in njihova preteklost.
; Zadruge so obstojale kot potreba svo-j jega časa, da so dajale tem večjo var-; nost premoženja in življenja in da so l omogočale v času pomanjkanja pro-j metnih sredstev razdelitev dela in s ; tem pridelovanje vseh potrebščin v [ okvirju domače zadruge.
' Tem neizbežnim potrebam se je pokoravala vsaka individualnost in vsakdo je bil primoran, da živi v skupnosti in da eden drugega s svo-jim delom popolnjuje in delovno silo ‘ izenačuje.
Po enaki izobrazbi, enakih navadah in potrebah so bili vsi zadrugarji enaki, a če se je posameznik kaj razlikoval od ostalih, se je moral ukloniti enakemu življenju.
Z razvojem varnosti in možnosti
brez ozira	na	to,	da	imajo kupci	tudi ,	1670, srednja 720, fina 920 do 960.
pri diferenci rajši	angleško	blago,	če ni j	• dukcija surovega železa in jekla se je v	:
prevelika. Izvoz iz Anglije se v zadnjih^ \ marcu zvišala: 282.000 in 262.000 ton; v j tednih giblje nalahno	navzgor,	angleški j	[ februarja je znašala 246.000 in 234.000	j
producenti	so	prepričani,	da	je	sedaj 1	','ton. — Italijanska železna industrija je	j
v preteklem letu napredovala in bo, ka-	S
kor vse kaže, tudi v sedanjem. Lani so	,
napravili 1,350.000 ton jekla, predlan-skim pa 1,120.000. Uvozili so samo 150	j
tisoč ton. — Kartel avstrijskih trgovcev	j
z železom bo cene železnine znižal za	i
dva do tri šilinge, da bo izločil inozem-	:
sko konkurenco na avstrijskem trgu. —	j
Češkoslovaški trg nekam slabi; veletr-	!
govina in tovarne strojev zmeraj manj	j
naročajo. Zaposlenost v obratih je pa Se	*
so
prišel pravi trenutek za živahnejši izvoz. Zadnje cene evropskih obratov so bile tele: železo v palicah 5 funtov, valjana žica 6 funtov 16 šilingov, surova pločevina 7/0, srednja 8/10, fina 9 do 10 funtov.
Doma pa Angleži ne prodajajo dobro. Nekateri upajo na bodoče tedne, drugi vidijo v tem upanju prevelik optimizem in pravijo, da bo preteklo še dosti časa* preden bo angleški trg lahko govoril o
vidualnosti so zadruge začele propadati, posebno ko so boljši člani prišli do prepričanja, da bi mogli bolje izhajati, ako bi ne delali za manj vredne zadružnike.
Državljanski zakon, ki je omogoča-val propad zadrug, je vstrezal le enostranskim potrebam. (Dalje aledi.)
j"5 KUPUJMO IN PODPIRAJMO hmtu
| Kolinsko 'cikorijo danači Izdelek.
Trgovina.
Pokroviteljstvo letošnjega Ljubljanskega vzorčnega velesejma je z zado-
■ voljstvom in največjo dobrohotnostjo blagovolil sprejeti Nj. Vel. kralj Aleksander I. Kar ustvarjamo v Sloveniji, j je ustvarjeno za celo državo, da jo iz-: klešemo v granitno stavbo trde gospo-| darske sile na bregovih Jadranskega < morja in ob cestah, ki peljejo v Orient.
: Zato ima Ljubljanski velesejem vsedr-i žavni gospodarski pomen in visoka čast,
’ da je pokrovitelj tega velesejma Njegovo Veličanstvo kralj Aleksander I., ne velja samo Sloveniji, ampak vsem silam širom naše lepe države, ki so na delu, i da iz povojnih razvalin dvigajo gospo-i darsko življenje v srečo lastnega naroda in države, katero naj priznava in spoštuje širni zunanji svet.
Posle šefa kabineta ministra trgovin« iit industrije je prevzel inšpektor mini-' strstva trgovine in industrije g. dr. Milan Lazarevič. Dosedanji šef kabineta g.
- i era Miloševič ostane ministrov osebni tajnik.
Novi honorarni konzuli. Za honorar-| nega generalnega konzula naše kralje-j vine v Bremenu je imenovan industri-| jalec Ernest Barkhausen in za honorar-| nega konzula v Lipskem bančni ravna-I telj Viljem Mayer.
| Zvišane poštnino. Ministrstvo za pošlo , in brzcjjav je izdelalo novo poštno tarifo, ki stopi v veljavo dne 1. junija t. 1.
S to tarilo se zvišajo v tuzemskem pro-i metu poštnine za razne tiskovine in vzoice od 20 na 25 par za 50 gramov, poštnine za priporočena pisma, taksa za povratnico in poštnina za ekspresu« pisma od 2 na 3 Din, za ekspresne pakete od 5 na 6 Din. V mednarodnem , prometu se zviša poštnina za tiskovine in vzorce od 40 na 50 par, za priporočena pisma od 2 na 8 Din in za ekspresna pisma od 4 na 6 Din.
Nabava tuje valute za potovanje v Nemčijo, Avstrijo in Poljsko. Generalni inšpektorat ministrstva financ je z razpisom z dnem 23. aprila 1921 I. broj 10.301 dovolil, da smejo za devizne in valutne kupčije pooblaščene banke na podlagi pravilnih potnih listov v Nemčijo, Avstrijo in Poljsko prodati našim državljanom vstrezno vrednost do G000 trancoskih frankov v valuti države, v katero potujejo, ali tudi druge valute do zneska 6000 francoskih frankov.
Opozarjamo na današnji oglas »Vzajemne posojilnice« posebno glede trgovskih kreditov.
Trgovska pogodba med Grčijo in Češkoslovaško. V mescu aprilu t. 1. sklenjena trgovska pogodba med Grčijo in Češkoslovaško vsebuje predvsem določila o priznanju najvišjih ugodnosti v medsebojnem trgovskem prometu. Češkoslovaška se je s to pogodbo zavezala, da kupi vsako leto 2,570.000 kg grškega tobaka in da prizna nastopnim grškim j produktom carinske olajšave: preproge,
‘ vino, alkoholne pijače in sadno grozdje.
: Uvozna carina za suho grozdje je zna-! šala v bivši Avstriji 50 kron na 100 kg, i sedaj je pa določena na 20 zlatih kron.
Grčija dobi tudi pogodbeno pravico, da ■ sme na Češkoslovaško uvoziti določene kontingente grških izdelkov, namreč suho grozdje, vino, alkoholne pijače, olive,
! fige itd.
i Angleška zunanja trgovina. — Angli-| ja je uvozila v marcu t. 1. za 112 86, j uvozila pa za 70-30 milj. funtov blaga; j uvozilo se je torej blaga za 42-56 mili-| jonov funtov več nego izvozilo. Napram mesecu februarju t. 1. se je uvoz. dvignil za 2-7 milj., izvoz pa za 1 milj. funtov. Pri uvozu se je posebno dvignil bombaž in volna, pri izvozu pa bombaževi izdelki in razna vozila (lokomotive, ladije, zrakoplovi). Izvoz premoga je padel.
Kava. — Cene za kavo se pretečeni teden niso izpremenile, gibale so se od Din 45.— naprej. Kupčije v splpšnem niso bile izdatne. Pričakovanja, da se bo izigravala uporaba maksimalne tarife za brazilsko kavo, so se uresničila, ker se je mnogim uvoznikom v Solunu posrečilo z napačnimi uvoznimi izpričevali navedeno kavo uvoziti z ugod-nostno carino. Carinska uprava izda carinarnicam v kratkem strogo ponovno naročilo, da carinijo braziljsko kavo po maksimalni tarifi, ker sama uvideva, da nikakor ne gre, da bi se z neenakomerno carinsko prakso oteževalo konkurenčno zmožnost trgovcev, ki se ravnajo strogo
JP « po carinskih predpisih.
Angleški trgovski stiki z Rusijo. —
Anglija je v 1. 1924. uvozila iz Rusije za ‘>,500.000 funtov šterlingov, v Rusijo pa je uvozila samo za 500.00 funtov šterlingov. blaga.,
Draginjski indeks na Ogrskem se je od dne 31. marca do ‘20. aprila t. 1. znižal od ft.281.57 na 18.805.85, torej za 475.72 točk.
Terminske kupčije na borzi v Budimpešti. Na borzi za efekte v Budimpešti so se ta teden po enajstih letih zopet pripustile terminske kupčije. Razvila se je takoj močna konkurenca, ki se je polastila predvsem papirjev, ki so pri-puščeni za terminske kupčija.
Poljska trgovina 1924. — Za leti 1923 in 1924 so številke poljske zunanje trgovine te-le, v milijonih zloti jev:
Prirastek 1923	1924	v %
Uvoz	1116.5	1480.2	32.6
Izvoz	1195.6	1263.4	5.8
Skupni
promet	2312.1	2748.6	18.7
Prebitek uvoza —	216.8	—
Prebitek izvoza 79.1	—	—
Torej se je lanska aktivnost izpremeuila v občutno pasivnost, narobe kot pri nas. Zelo se je pomnožil uvoz fahrikatov, zelo je pa šel nazaj izvoz sirovin. Poglejmo nekatere vrste izvoza 1923 in 1924, spet v milijonih zlotijev:
192i]	1924
Lesovina	19.9	5.9
Bombaževina	108.5	60.1
Volneni izdelki	49.2	18.6
Premog	313.6	257.3
Briketi	3.4	2.2
Koks	10.1	5.3
Železo vseh vrst	33.1	21.7
Svinec	10.0	7.5
Cink	45.6	38.5
To nazadovanje važnih poljskih eksport-nih vrst nam pravi, da je konkurenčna zmožnost poljskega blaga na inozemskih trgih nazadovala; to pa vsled visokih nabavnih stroškov. Poglejmo samo največjo aktivno postojanko poljske trgovske bilance, premog z briketi in koksom, za 62.3 milijonov zlotijev manj kakor leta 1923. Posebno se pa čudimo velikanskemu nazadovanju v eksportu poljskih tekstilij, druge aktivne postojanke poljske trgovske bilance: bombaževe tkanine so šle nazaj za skoro 45%, volneni izdelki pa celo za 62%. Na drugi strani se je pa zelo dvignil izvoz žita in sladkorja. Za eksport lesa je bila konjunktura skoz vse leto zelo neugodna; šele v zadnjih mesecih'so odpravili večje zaloge, zlasti tramov in desk. Nazadovanje v izvozu lesovine za okroglo <0 odstotkov je posledica visoke izvozne carine na to blago. Železa so prodali leta 1924 za 34% manj kakor leta 1923, svinca za 25, cinka pa za 16%.
Denarstve.
Sezonski krediti. Po poročilu beograjskih časopisov je generalni direktor Narodne banke dr. Novakovič izjavil o stalnih in sezonskih kreditih sledeče: Seja upravnega sveta Narodne banke se vrši dne 12. t. m. Na dnevnem redu so važni referati o sezonskih kreditih. Razpravljalo se bo tudi o dovoljevanju novih kreditov. Že pričeta revizija dosedanjih kreditov se izvrši še tekom tega meseca. Vprašanje zvišanja obrestne mere, ki se je v zadnjem času razmotri-valo, je postalo vnovič aktualno. O tem vprašanju se je že pogosto razpravljalo, ni se pa dosedaj ničesar sklenilo. Na današnji seji se to vprašanje za enkrat ne bo načelo, ker se mora preje rešiti vprašanje maksimiranja obrestne mere. To vprašanje pride na vrsto, čim se izvrši revizija kreditov.
Državna hipotekarna banka opozarja, da je državni urad in da morajo na njo naslovljene prošnje, predstavke itd. biti pravilno kolkovane, sicer se ne obravnavajo.
Cenovnik za zavarovanje valuto ob izvozu ali uvozu blaga. Za čas od 15. do 31- maja t. 1. določeni cenovnik za zavarovanje valute se razlikuje od cenovna, ki je veljal za prvo polovico meseca maja t. 1., v sledečih postavkah: 1. pšenica natovorjena na postajah v Srbiji 111 Bosni 420 Din (dosedaj 390) in na ostalih postajah 480 Din (460 Din); 2. T* 350 Din (330 Din); oves 330 Din (310 Din); koruza 200 Din (190 Din); etektna koruza 150 Din (140 Din); be-moka-zdrob 870 Din (660 Din); bela
VSE ZAHTEVA DOBRO ZLATOROG MILO!
t®
ZLATOROG
moka štev. 0: 650 Din (640 Din); bela | moka štev. 2: 600 Din (590 Din); krušna moka štev. 4 in 5: 530 Din (510 Din); črna moka štev. 6 : 460 Din (470 Din); črna moka štev. 7: 370 Din (360 Din); obloda 230 Din (210 Din); otrobi-190 Din (175 Din); koruzna moka 270 Din (260 Din).
Carina.
Potrdilo davčnih uradov o plačilu davkov, izdana za carinske svrhe. Nekatere carinarnice smatrajo omenjena potrdila za nepopolna in jih odklanjajo, ako ni na njih izrecno označen obrt ali opravilo, ki zadeva uvoženo ali izvoženo blago in od katerega se je davek plačal. Da ne bodo imeli uvozniki in izvozniki v tein oziru pri carinarnicah neprilik. je finančna delegacija v Ljubljani na ini-cijativo Trgovske in obrtniške zbornice naročila davčnim uradom, da mora vsako potrdilo vsebovati sledeči stavek: »Med plačanimi davki je tudi pridobni-na za prijavljeni obrt (ali opravilo) . .
   ki zadeva uvoženo (izvoženo)
blago.<
Tihotapstvo med Reko in Sušakom.
V letu 1924. je bilo na Sušaku zasačenih 212, letos do sedaj pa 150 tihotapcev. Tihotapijo večinoma ženske in sicer največ manufakturno blago, posebno svilo.
Carine prost izvoz lesa. Poljska vlada je dovolila carine prost izvoz na pol obdelanega lesa, na primer brzojavnih drogov, mecesnovih in smrekovih krljev itd.
Ukinitev uvozno carine na cement ▼
Rusiji. Car.-tarifni odbor je dovolil, da se sme v Rusijo cement carine prosto uvažati iz onih držav, ki recipročno postopajo, to je, da tudi one ne pobirajo uvozne carine na cement iz Rusije.
Naš izvoz vina v marcu 1925. V mesecu marcu 1925 se je iz naše države izvozilo 118 ton vina v vrednosti Din 742.000.
Davki in takse.
Davčno okrajno oblastvo v Krškem
razglaša, da je odmera kontingentirane in nekontingentirane pridobnine ter pav-šaliranega davka na poslovni promet za leto 1925. za vse davčne zavezance izvršena. Davčni zavezanci se opozore, da se jim posebni plačilni nalogi ne bodo dostavili, pač pa lahko v odinerne izkaze vpogledajo pri pristojnem davčnem uradu, odnosno v občinah izven sedeža davčnega urada, pri pristojnem občinskem uradu v času od 18. maja 1925 do 1. junija 1925. Davčni zavezanci imajo pravico vpogleda v celotne predpisne izkaze. Stranke, ki teh davkov ne plačujejo, pa le, ako se izkažejo s koleka prostim pooblastilom v davčnih zadevah, kakega pridobnini, oziroma davku na poslovni promet zavezanega davkoplačevalca. Morebitne prizive proti predpisu pridobnine, kolekovane s kolekom po 20 Din, je vložiti pri davčnem okrajnem oblastvu v Krškem. Prizivi proti izmeri pridobninskih davčnih postavk niso dopustni. Proti predpisu davka na poslovni promet imajo pravico pritožbe le oni davčni zavezanci, katerih promet v letu 1924 ni presegel 15.000 Din in oni davkoplačevalci, kateri so za leto 1925 vložili predpisano prijavo v smi-s u pravilnika k čl. 10. zakona o davku na poslovni promet (Uradni list št. 47 iz leta 1922.). Kdor prijave ni vložil, nima pravico do pritožbe. Rok za vložitev prizivov proti pridobnini in davku na poslovni promet poteče 15 dni po preteku roka za vpogled, tedaj dae IS. junija 1925.
\i naših organizacij.
Udeležnikom občnega zbora Zveze gre-mijev. — Zaradi neugodnih železniških zvez na progi Grobelno—Rogaška Slatina se vrši širša odborova seja pred občnim zborom v sredo 20. t. m. šele ob 5. uri popoldne in sicer v prostorih Zdraviliškega doma v Rogaški Slatini. Zveza je naprosila gremije in zadruge, da obvestijo o tem vse gg. odbornike in pravo-močne delegate. Oni pa, ki se udeleže samo občnega zbora Zveze, naj uredijo svoj odhod tako, da pridejo v Rogaško Slatino s prvim vlakom, ki dospe tja ob 9. uri 8 min. dopoldne, ker druge ugod-neše zveze ni. Glede odhodnega vlaka je Zveza intervenirala pri direkciji državnih železnic ter dosegla, da bode na dan občnega zbora, t. j. 21. t. m. vozil poseben vlak, obstoječ iz štirih vagonov, okoli 6. ure zvečer iz Rogaške Slatine, tako proti Zidanem mostu, kakor proti Mariboru. Delegati naj zahtevajo od gre-mijev, katere zastopajo, poverilnice, opremljene z gremijalnim žigom, da se po potrebi morejo z njimi izkazati.
Ogled steklarne v Zagorju priredi Trgovsko društvo Merkur v Ljubljani na praznik dne 21. t. m. ob vsakem vremenu. Obvezne prijave do najkasneje 16. t. m. Po ogledu kosilo in prosta zabava s sodelovanjem društvenega orkestra in pevcev.
Promet.
Deleži železničarjev na globah za ovadene prestopke. Ministrstvo za promet je pred kratkim odredilo, da dobijo železničarji, ki zasledijo in ugotovijo, da je teža ali vsebina prevoznega blaga v deklaraciji ali v tovornem listu netočno prijavljena, ali ako zasledijo potnika z vozno karto za nižji razred v višjem razredu, odstotno nagrado in sicer za ugotovitev netočnosti v deklaraciji ali v tovornem listu do 500 Din, za zlorabe potniških kart pa do 50 Din.
Znižanje prevoznin na ogrskih državnih železnicah. Ogrske državne železnice so z veljavnostjo od 1. maja t. 1. znatno znižale prevoznine za uvoz in tranzitni uvoz. Ogrski veleindustriji se za izvoz svojih izdelkov priznava 25—30% znižanje, mlinarski industriji pa za prevoz mlinskih izdelkov več nego 50% znižanje. Po ugodnostni tarifi se prevažajo tudi prašiči in govedo iz Rumunije, konji, bencin in petrolej.
Izvoz in uvoz.
Slovenski izvoz v Južno Ameriko. Beograjski časopisi priobčujejo sledečo notico: »Dne 6. t. m. je dospel v Buenos Aires (glavno mesto Argentinije) gosp. Aleksander Knez, sin predsednika ljubljanske Trgovske in obrtniške zbornice in ravnatelj tvrdke »Gljiva« iz Ljubljane. Od tu namerava obiskati tudi republike Chile, Bolivijo in Peru. Po poročilih iz Slovenije je odšel g. Knez v Južno Ameriko, da vpostavi trgovske stike med Slovenijo in Južno Ameriko. V prvi vrsti naj bi se pričelo izvažati iz Slovenije gobe. Dosedaj so zalagali južnoameriški trg Italijani. Suhih gob se porabi v Južni Ameriki jako veliko, samo Argentinija jih je izvozila 1. 1924 iz Evrope približno 200.000 kg. Uvoz slovenskih gob otežuje dejstvo, da so Ame-rikanci navajeni na belkaste italijanske gobe, dočim slovenske gobe niso belkaste, ampak rumenkaste.«
Izvoz lesa v mesecu marcu t. 1. V mesecu marcu t. 1. se je izvozilo iz naše države približno 1300 vagonov (po 10.000 kg) lesa in lesnih izdelkov v vrednosti 154 milijonov Din. Napram
izvozu v istem času leta 1924. smo letos izvozili za eno četrtino manj.
Razno.
Konzularno zaščito turških podanikov v naši kraljevini je do sedaj opravljalo
v naši državi švicarsko poslaništvo na Dunaju potom švicarskega konzulata v Zagrebu. Z dnem 29. aprila t. 1. je Turčija ustanovila v Beogradu lastno zastopstvo, katero je takoj prevzelo tudi konzularno zaščito turških podanikov.
Železniški materijal iz Nemčije. — Na Sušak je priplula velika španska ladja, ki je'pripeljala okoli 500 vagonov raznega železniškega materijala, katerega nam je dobavila Nemčija na račun reparacij. En del tega materijala dobita železniški direkciji v Beogradu in Zagrebu in en del liška železnica, ki se otvori prihodnji mesec.
Zakon o praznovanju ob praznikih in spominskih dneh na Češkoslovaškem. — Vprašanje praznikov se je na Češkoslovaškem uredilo z zakonom z dne 3. aprila 1925, ki določa, da se v bodoče smatrajo za praznike sledeči dnevi: 1. januar, 6 januau, Vnebohod, sv. Rešnje Telo, 29. junij, 15. avgust, 1 novtfmber, 8 december in 25. december. Spominski dnevi češkoslovaške republike so: 5. julij, 28. september, 6. julij, 1. maj in 28. oktober. Za dan 28. oktobra veljajo glede praznovanja predpisi za nedelje. Za ostale spominske dni in navedene praznike veljajo predpisi za nedelje samo v toliko, v kolikor gre za terminirano delo, ako termin tak dan poteče. Ob praznikih in spominskih dneh velja nedeljski počitek za javne urade, zavode, naprave in šole, vlada pa sme v interesu neoviranega obratovanja javnim podjetjem dovoliti tudi izjeme glede praznovanja.
Proti protidraginjskemu zakonu v Avstriji. — V nedeljo dne 10. t. m. se je vršilo ob udeležbi vseh avstrijskih gospodarskih krogov zborovanje proti nadalj-nemu izvajanju protidraginjskega zakona. Na zborovanju se je enodušno zahtevalo, da se protidraginjski zakon ukine. Zborovalci so utemeljevali to zahtevo s tem, da se je zakon preživel in nima več eksistenčne upravičenosti, ker znači za 5 pridobitne sloje izjemno stanje, ki ogro-\ ža njihov gospodarski položaj. Samo prosta konkurenca v najliberalnejši obliki more produkcijske in trgovske stroške primerno znižati. Kdor ni spreten in neumoren, tega tudi protidraginjski zakon ne bo rešil. Pretirane cene se morejo zahtevati kljub zakonu, kakor hitro se vsaj na videz dokaže, da zahtevana cena ni očividno pretirana. Nikjer na svetu sedaj ne pomanjkuje blaga, nasprotno povsod ponudba presega potrebo. Avstrijsko gospodarstvo je veliko - premajhno, da bi moglo vplivati na cene svetovnih predmetov.
Državna borza dela v Sloveniji. V času od 1. januarja do 9. maja t. 1. je iskalo delo 10.078 oseb, delo se je pa ponudilo 7390 osebam. Borza dela je posredovala v 2956 primerih. Od brezposelnih j oseb je odpotovalo iz območja borze v | Sloveniji v navedenem času 1422 oseb.
i
ifeMUlMIBH
ljubljanska borza.
Petek, dne 15. maja 1925.
Blago: Trami monte, fco meja, 4 vag. den. 375, bi. 375, zaklj. 375; hrastovi frizi, 4—9, od 25—60 cm, I. in II. vrsta, fco meja, 1 vag. den. 1450, bi. 1450, zaklj. 1450; deske 25 mm, monte, fco meja bi. 590; bukova drva, suha, 1 m dolž., fco meja den. 25; pšenica Rosafč, rinfusa, par. Ljubljana bi. 490; pšenica avstralska, rinfusa, par. Ljubljana bi. 485; pšenica Hard Winter št. 2, rinfusa, par. Ljubljana bi. 500; otrobi pšenični drob., par. Ljubljana bi. 190; koruza promptna, par. Ljubljana, 2 vag. den. 232.50, bi. 232.50. zaklj. 232.50; rž, Ca-nada, Western 2, dob. junij, fco Ljubljana bi. 460; krompir beli, fco dolenj. postaja bi. 125; krompir rumeni, fco štaj. postaja bi. 115; krompir rdečkast, fco Staj. postaja bi. 135.
tovarna
vinskega kise, <i. a o. z., Ljubljana, nudi
: nslfmeiii in najokusnejši ; namizni kis iz pristnega vina.
ZAHTEVAJTE PONUDBO I
Tehnično in higijenične naimoder-neie urejena kisarna v Jugoslaviji.
o Pisarna: Uubijar*, Dunajska cests Št. ta, I!. nadstropja. «
Josip Peteline, Ljubljana
K« veliko! (blizu Prešernovega spomenika) Ob VOdI "* Na malo I
Priporoča potrebSCIne ku BIvOje, krojače, Če vljarje, sedlarje, mmko blago, pletenine, šepne robce, BCetke, sukance, toaletno blago. HeSciM 945	<;	Telefon	913
Vrednote: 7% investicijsko posojilo 'v/, leta 1921. den. 6*2, bi. 63; Loterijska 2'A% državna renta za vojno škodo den. 175; Celjska posojilnica d. d., Celje den. 200, bi. 205; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana den. 225, bi. 260; Merkan-tilna banka, Kočevje den. 110, bi. 125; Prva hrvatska štediouica, Zagreb den. 810, bi. 820; Kreditni zavod za trg. in iud., Ljubljana den. 190, bi. 200; Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana bi. 134; Trboveljska premogokopna družba, Ljubljana den 378, bi. 385; Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana den. 110; Stavbna družba d. d., Ljubljana den. 265, bi. 280.
Tržna poročila.
Sejmsko poročilo iz Maribora. Na
svinjski sejem dne 8. maja 1925 se je pripeljalo 535 svinj, 4 koze, 3 ovce in 1 jagnje. Cene so bile sledeče: mladi prašiči 5 do 6 tednov stari komad 70—82.50 Din, 7 do 9 tednov 125—175, 3 do 4 mesece 182.50—300, 5 do 7 mesecev 300— 385, 8 do 10 mesecev 450—500, 1 leto 675—725; 1 kg žive teže 13—14.50, 1 kg «irtve‘teže 15—16.75 Din. Koze komad 250—275, ovce 162.50, jagnje 125.— Din. Prodalo se je 293 komadov.
Poštno ček. roč. St. 11.163.
Telefon St. 412.	•	'
Vzajemna posojilnica
llllllllllllllllllllllllllllllllliltllllllllllllll r- z- z o. z. Illilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
j V Ljubljani, na Miklošičevi cesti j
poleg hotela „UNION“, v las Isti palači
t
dovoljuje:
trgovske Uredile v tekočem računu proli zelo nizkemu obresto-vanju, sprejema cesiije in daje posojila na varne račune, proti poroštvu, vknjižbi na posestva i. t. d. Obresti ===== In pogoji najusodnejši. = Vezane hranilne vloge obrestuje po dogovoru. Hranilne knjižice drugih zavodov sprejme teol. gotovino. Obrestovanje se torej ne prekine. Varnost: Rezervni fondi, deleži članov, ki jamčijo Sc z enkratno deležno vsoto, lastna palača,
2 obširna druga posestva v tu- in inozemstvu, fraoSel ,,Union" ild. itd.
za rum, konjak, likerje in žganje
Ekstrakti iti arome
za nealkoholne pijače vseh vrst
Koncentrirani sadni
_	•	za	aromatiziranje kan-
ci lEli ditov in sladčič
OTI MALiKOVEC Sadni grog (Punsth) = limono« sok =
priporoča:
Srečko Potnik in drug
Ličana, Mkcvaut13 jj! Zahtevajte cenike K
Veletrgovina
kolonijalne in špecerijske robe
V*
Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode
Točna in solidna postrežba 1
Zahtevajte ceniki
' Gradbeno podjetje
Iri§. Diskič in drug
Sijulsljsurca, ©©ttorSSevcii vsi. St. 2-4
Telefon štev. 560
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela.
TISKARNA
MERKUR
uia Trg.-ind. d. d. =
LJUBLJANA
Simon Gregorčičeva ulica št. 13
llli!!IIM!lin’l!lil!linillilll!lli!lllil!ll!liill
Tiska časopise, posetnice, knjige, brošure, letake, cenike, pravila, lepake, vse trgovske in uradne tiskovine itd. v eni ir. v več barvah
Lastna knjigoveznica lllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllltillilll
Telefon žt. 552 Račun pri pošt. ček. zavodu št. 13.108
NajboljSi Šivalni stroji in kolesa so edino le
Josip Peieliric-a
mamk«
GRITZNER, PH8HIX in ADLER
za rodbino, obrt In Industrijo
Ljubljana
Fouk v teženju brezplačen. Večletna garancija. Delavnica za popravila Na veU ko. Telelrn 913 Na malo
TVRDKA
LJUBLJANA ^ Veletrgovina ižita in mlevskih izdelkov
priporoča iz svoje zaloge vse vrste pšenične moke najboljših banaških mlinov, otrobe, koruzne in ajdove izdelke, kašo, ješprenj, nadalje pšenico, koruzo, oves, fižol in druge poljske pridelke.
Telefon štev. 44*>. Brzojavi: VOLK.
ZAHTEVAJTE PONUDBE
NcajboIjSc*
kt\\ - kolesa
po ugodni ceni samo pri
iaN. VOK
Ltubljona-Novomesto
Ti»k tiskarne >Merkur<, trgovako-induatrijske d. d
l ustnik in izdajatelj: »Merkur«, trgovsko-indugirijska d. d., Ljubljana. - Odgovorni srodnik F. JERAS.
>Brvatski radišn« v Zagrebu ima na
razpolago več dečkov, ki bi se radi izučili ključavničarske (15), elektrotehnične (7), fotografične (1), orgljarske (1), krojaške (23), mehaniške (14), čevljarske (14), sedlarske in jermenarske (6), mizarske (20), tapetniške (1) in urarske (1) obrti. Vsak učni gospora stori plemenito in dobro delo, ako sprejme vajence, katere mu priporoča »Radiša«. Dečki so zdravi, pošteni, dobri in nepokvarjeni, običajno siromašni in brez roditeljev. Ponudbe sprejema osrednji urad >Hr-vatskega radiša« v Zagrebu.
AVTO
bencin, pnevmatika, olje, mast, vsa popravila in vožnja. Le prvovrstno blago in delo po solidnih cenah muli JUGO-AVTO. d. s o. z. v Ljubljani.
Dobava, prodaja.
Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 18. maja t. 1. ponudbe za dobavo mehkih desk (pogoji na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije). — Direkcija državnega rudnika v Ljubljani sprejema do 20. maja t. 1. ponudbe glede dobave vijakov z maticami, direkcija drž. rudarskih pred-uzeča v Sarajevu pa do 30. maja t. 1. ponudbe glede dobave jamskih tračnic. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 2. junija t. 1. pri upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave 55,000.000 škatljic švedskih vžigalic. — Dne 5. junija t. 1. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave borovih desk. — Dne 6. junija t. 1. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave firneža.
Dobave. Direkcija državnega rudnika
v Ljubljani sprejema do 22. maja t. 1. ponudbe glede dobave 100 komadov grabelj (sistem »Adler«), do 25. maja t. 1. pa glede dobave 300 kg vijakov za spojnice. — Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 25. maja t. 1. ponudbe glede dobave 1500 komadov hrastovih pragov. — Dne 10. junija t. 1. se bodo vršile naslednje ofertalne licitacije: pri odelenju za mornarico v Zemunu glede dobave 10.000 kg mila za pranje; pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave mrežic za plinsko razsvetljavo; pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave papirnatih trakov, modre galice in salmiaka.
Prodaja raznih odpadkov (od kovin, blaga, usnja itd.) se bo vršila dne 26. maja t. 1. pri upravi 4. zavoda za izradu vojne odeče v Zagrebu.
Prodaja starega papirja se bo vršila dne 10. junija t. 1. pri direkciji državnih železnic v Subotici.
; ' ■ ..
Naročajte
Razširjajte
Trgovski list!
Prevoz železniških vagonov iz Bara
v Zeleniko se bo oddal na ofertalni licitaciji 2. junija t. 1. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu.
■ Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Trgovske in obrtniško zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.