AÑO (LETO) XXVI. (20) No. (štev.) 46
ESLOVEN LA
L I BR E
BUENOS AIRES 16. novembra 1967
Ob osmi obletnici smrti j škofa dr. Rožmana
Prav danes mineva osem let, odkar je v Clevelandu v ZDA zaključil svojo zemeljsko pot in svoje nadpastirsko poslanstvo med Slovenci šikof dr. Gregorij Rožman. Za vse Slovenee je bila njegova smrt velika izguba, silen udarec. Še danes čutimo praznino, ki je nastala z njegovim odhodom v večnost.
Osem let je /že tolikšen čas, ki nam je škofa Rožmana tolik0, odmaknil od morebitne naše čustvene osebne navezanosti na njegovo osebo, da lahko objektivno presojamo škofovo 'zadržanje in ravnanje med okupacijo in komunistično revolucijo ter si odkrito povemo ali je imel prav, ¡ko je nastopil tako odkrito in odločno proti komunizmu, njegovim zločinom ter nasilju, ali pa je bil v zmoti in je s svojim naukom proti komunizmu narod zavajal v /nesrečo.
Dvajsetletna doba, čdkar imajo v Sloveniji ‘komunisti neomejeno oblast, nam bo dala na gornje vprašanje najboljši in najpravičnejši odgovor.
Škof dr. Rožman je Slovence opozarjal na nevarnost, ki jo predstavlja komunizem za slovenski narod, za njegovo narodno, vensko, kulturno, gospodarsko in socialno življenje, za njegov nadaljnji nemoteni razvoj in obstanek sploh.
Od leta 1945 so doma komunisti absolutni gospodarji nad premoženjem in življenjem ljudi s svojo tiranijo in nasiljem. Kdo more danes premeriti gorje, ki je z njimi prišlo nad slovenski narod? Kdo prešteti krivice, ki so jih prizadeli Slovencem, nedolžne ljudi, k’i so jih neusmiljeno pobili samo zato, ker so bili narodno zavedni in verni ter so odklanjali malikovanje komunističnega zločina, ljudi, ki so šli raje v grob, ka-
pctd domačim komunističnim okupatorjem v službi svetovnega komunizma ?
Kdor danes pogleda na sadove komunistične samovlade, se mora zgroziti. Moralno opustošenje, nazadovanje pri vsem tehničnem napredku,, padanje ravni splošne izobrazbe ljudstva, gospodarska in socialna zmeda, v kateri se komunisti davijo in nemočni iščejo izhoda in rešitve, ki je' pa s svojim sistemom ne morejo dati-
Mnogo, mnogo je doma takih, ki so prej škofa obsojali, napadali zaradi njegovega nastopanja proti komunizmu. Danes odkrito priznavajo', da je ravnal prav, ko je /narod svaril pred nevarnostjo komunizma. Sedaj vidijo sami, da je hotel s tem svojemu narodu samo dobro in da je bil za preprečitev nesreče narodu pripravljen vse žrtvovati, Tudi svoje dobro ime, kar je v veliki meri tudi storil.
V begunstvu na Koroškem je škof Rožman /svoj svarilni glas pred nevarnostjo svetovnega komunizma naslovil tudi na demokratski svet. V svojem, danes že zgodovinskem pismu v letu 1946, je Amerikar.ee in Angleže opozarjal: „Jaz sem globoko prepričan,, da bo čas koncem koncev pokazal, da smo pravilno ocenjevali položaj. Tudi britanski in ameriški narodi bodo stali pred jasno izbiro. , Tudi mi /smo imeli dva svetova: tudi oni bodo morali izbirati med njima: tega ali onega. Če danes oklevajo reševati Balkan pred komunizmom, se bodo morali pozneje pogledati s komunizmom na manjšo razdaljo in to s komunizmom,' ki bo tedaj mnogo. močnejši-“
Danes sirio vsi priča, s kako strahotno doslednostjo se je že izpolnilo svarilo škofa dr. Rožmana svobodnemu svetu in se z vso neusmiljenostjo izpolnjuje še naprej; ter zahteva na tisoče in tisoče mladih življenj za obrambo svobode in demokracije pred navalom komunističnega barbarstva-
Pričujoč/nost škofa dr. Rožmana je med slovenskimi izseljenci v svetu še vedno živa- Zvesti so ostali njegovim naukom- In je prav, ida ostanejo še naprej, kajti tudi med nami so se začeli pojavljati omahljivci, Iki so opešali sredi poti, se priklonili komunističnemu nasilniku, z njim ,,uredili svoj odnos do domovine“ ter svoj padec, izdajstvo načel, ki so vodila in vodijo vse naše zadržanje do komunizma, označu-
Zadnje dni šestdnevnega praznovanja 50 letnice boljeviške revolucije v Moskvi so vodje 80 komunističnih partij, ¡ ki so se udeležili proslav,, razpravljali j s sovjeti o prikladnosti in možnosti svetovnega komunističnega kongresa, na katerem naj bi obsodili' rdečo Kitajsko in njeno zaveznico Albanijo, zaradi ‘desviacionizm^’.
Opazovalci vedó, povedati,, da . je Brežnjevu uspelo pridobiti za ta kon-.k-o-mi.inbn w.4iih -parfcij~r razen-romunske, jugoslovanske, kubanske, severnokorejske in /severnovietnamske.
Kongres naj bi bil v Budimpešti prihodnjo pozno pomlad ali zgodnjo poletje.
Jugoslovanska in romunska komunistična partija sta v Moskvi izjavili, da se ne bosta udeležili morebitnega svetovnega komunističnega kongresa, ker smatrata, da bi za sklicanje takega kongresa moralo, veljati načelo o enoglasnosti. Ker te/ni bilo, sklepi kongresa ne bodo vezali obeh partij.
Jugoslovanski diktator' Tito je tudi poudaril, da rdeče Kitajske nikakor ne smejo izključiti iz svetovnega komuni-
stičnpga gibanja, ker hi s tem temu gibanju sam0 škodili, koristili pa „zahodnim imperialistom in drugim proti-I komunističnim elementom“. Tito se je I spet pokazal zavednega in skrbnega komunista' in odločnega nasprotnika svo hodnega sveta.
'Najbolj jasno., so se pokazale razlike med sovjetsko in kubansko komunistično partija. Castro je na proslave v Moskvo poslal svojima ministra za narodno zdravje, medtem ko- se. je.'on udeležil proslave na -sovjetskem veleposlaništvu v Havani. Moskva je ta korak Castru močno ' zamerila, Kubanci pa so iz Moskve odšli dva dni -prej, kakor je bilo /predvideno, ker so jih na prireditvah v Kremlju javno zapostavljali.
Poročajo, da je Castro moskovskim veljakom zameril to, da nasprotujejo njegovi doktrini o izvozu oborožene gverile v latinskoameriške države. Castro meče del krivde za poraz Che Guevare v Boliviji na sovjetsko brezbrižnost do bolivijskega partizanstva in do oboroženega partizanstva v latinski A-| meriki na sploh.
nuli ponedeljek priletel v Washington japonski predsednik Sato na razgovor z Johnsonom. Prišel je glede vrnitve nekaterih tihomorskih otokov Japonski, med njimi znamenitega vojaškega oporišča Okinawa. Japonska študentovska ekstremistična organizacija Zengaku-ren, ki je leta 1960 povzročila padec
IZ TEDNA
V Peruju so imeli v nedeljo, 12. t. m. nadomestne volitve dveh poslancev v volilnih -okrožjih Lima in Libertad ter občinske volitve v 16 občinah. Pri volitvah je zmagala opozicija. Perujska kršč- demokratska stražnika je še pred žaklj/ucjem volitev objavila, da je vladna koalicija med /njo in Ljudsko akcijo stranko predsednika dr- Belaunde Te-rryja -od 16. ure naprej prekinjena. Še istega dne sta od/stopila krščansko demokratska ministra, ter s tem sprožila politično krizo-
Zdravje papeža Pavla VI se je v zadnjih dneh že toliko izboljšalo, da so m,u zdravniki dovolili za nekaj' časa
tedanje japonske vlade, je pred odhc dom Sata v Washington uprizorila na tokijskem letališču hude ¡protestne demonstracije' proti ZDA in zahtevala od Sata, da /se vrne iz Washingtona z Johnsonovim zagotovilom da bo v določenem roku Japonski vrnil zahtevane otoke, med njimi Okinawa.
V TEDEN
vstati in sedeti v naslonjaču, ter prebirati poročila.
Urugvajska vlada je razvrednotila svojo narodno valuto. Sedanji kurz a-meriškega dolarja je' določen na 198, odn. 200 urugvajskih pesov za en ameriški dolar.
Rene Barrientos, predlssdm.ik Bolivije, je izjavil,, da francoskega marksista, Regisa Débraya, po obsodbi ne bo zamenjal za proticastrovske pripornike na Kubi.
V Brazilu zanikajo govorico, da bi vlada nameravala razpustiti državni kongres.
Težki problemi za ZDA
Preprečena politična kriza v Čilu
Vlada čilskega demokrščansikega predsednika Freia je v veliki krizi. Devet ministrov je zagrozilo stranki, da bodo izstopili iz vlade, če krščansko-dem-okratska stranka kot celota ne bo v vsem podprla Freijeve vlade v njenih naporih za ustalitev gospodarstva.
Frei je namreč objavil, da bodo od 1. januarja 1968 zvišali delavstvu plače za 20%, se pravi približno, toliko, kolikor se je zvišal življenjski strošek v državi v letošnjem letu, toda tako, da bodo delavci dobili 15% poviška v gotovini, 5% pa v državnih bonih, iz katerih bo ustanovljen Državni fond za kapitalizacijo. Vsak čilski delavec, uradnik in podjetnik ‘bo naslednja tri leta mesečno, plačeval v omenjeni fond 5% svojega mesečnega dohodka.
S tem denarjem- in s 100 milijoni dolarjev, ki jih Freijeva vlada namerava letno zaslužiti s povečano proizvodnjo bakra, se (bo začela v Čilu doba „družbenega gospodarstva“, kakor je objavil gospodarski minister Sergio Molina.
Ta načrt čilske vlade je tako med delavstvom kakor med podjetniki naletel prvi hip na močan odpor. Levičar-
ski sindikati, ki jih podpihujejo komunisti ter mnogi demokrščansfci sindikati in organizacije, so napovedali protestne stavke. Krščanskodemokrat-ska stranka /sama je s svoje strani tudi zagrozila Freijevi vladi, da je ne bo mogla podpirati v njenem finančno-gospodarskem načrtu, ki nalete-va, na tako močan odpor med delavstvom.
Frei je zagrozil' krščanskodemokrat-ski stranki, da od načrta ne bo odstopil, ker da je edina možna pot finančno-gospodarske obnove države, ne da bi bilo treba prositi tuje sile za pomoč. Do finančnih sredstev ¡država doma ne more priti z novimi davki, ker so ti že zelo visoki, zunanjemu svetu pa Čile dolguje nad 2000 milijonov dolarjev.
Izvršni odbor čilske ■krščansko-demokratske stranke je minuli ponedeljek sklical v San/tiagu sejo, na kateri so razpravljali o krizi, ki je nastala v Freijevi vladi vsled negativnega zadržanja stranke do vladnih finančno-gospo-darskih načrtov. Sklenili so, da bodo zadevo sporazumno uredili tako, da bo krš,č- demokratska vlada lahko izvedla svoj načrt.
Trenju nied partijami
Brez razpleta na
Jordanski kralj Hussain ki -se je mudil v . Washrngtonu na razgovorih z •Johnsonom o bližnjevzbodnem problemu, je na tiskovini konferenci izjavil, da „judovskega vprašanja ni. Obstaja samo sionistično vprašanje,“ je zagotavljal Hussein.
Kralj Hussein je v zvezi s tem nadaljeval: „Za nas obstaja velika razlika med /sionistom in Judom, prav tako kakor je razlika med nacistom in Nemcem ali med fašistom in Italijanom.“
Nadalje je poudarjal, da so Arabci se po junijski vojni združili tesneje, kakor kdaj koli prej v zgodovini., da pa ta združitev ni naperjena proti Izraelu, „ker ta država ima prestor v široki arabski družbi... Ko ho struktura naše arabske družbe dokončno izdelana, smo prepričani, da. bodo Judje sami sklenili opustiti svoj sedanji separatizem in
Bližnjem vzhodu
svoje nerealistično politično stališče,“ je zaključil kralj Hussein.
Medtem je izraelski delegat v Varnostnem svetu ZN 'obsodil ta organ ZN, da nastopa pristransko v prid Egipčanom s svojimi pozivi na skorajšnje premirje in ureditev razmer na Bližnjem vzhodu. Varnostni svet, ki se je bil ponovne sestal na zasedanje na egipčansko zahtevo, je minulo soboto zaključil sejo brez pozitivnega sklepa.
Izraelski zun. minister Eban pa je v Washingtonu znova poudaril da se Izrael ne bo umaknil ž zasedenega egipčanskega ozemlja vse ¡dotlej, dokler Egipt ne ho pripravljen direktno se pogajati z Izraelom o zagotovitvi varnosti judovski državi.
Izraelski vojni minister Dayan pa je izjavil, da so Arabci spet oboroženi, kakor so bili pred junijsko vojno.
«.»■es« hiiaaBniii»
"■ * a a <b « n m imk « « a m »-
> «ro« n n * a ■ tc t*/> o a R a>. » n « B 3 e ■ n « * s: R e s* »c-* n «ura« «* e
Indonezija za mirovno posrednico
Ameriški podpredsednik Humphrey, ki se je pretekli teden mudil v Južnem Vietnamu, je v Saigonu ob proslavah prevzema novega južnovietnamskega predsednika doživel minometalni komunistični napad na središče mesta in na vladno palačo, v kateri se je vršila slavnost, vendar ni bil nobeden tujih gostov poškodovan. Vietkong je izvedel tildi več silovitih vojaških napadov po
deželi, da bi s tem obrnil pozornost nase ter se je komunistom posrečilo iz nekega manjšega kraja za tri dni izgnati vladne oddelke. Vladna vojaška cenzura je tako dobro delovala, ¡da komunisti tega uspeha niso mogli izkoristiti v svoje propagandne namene, ker po ostali državi za to nihče ni zvedel vse dotlej, dokler kraja niso ponovno zavzeli vladni oddelki.
Titov tisk napadu politično emigracijo
Ameriški predsednik Johnson je na Dan ameriških veteranov prisostvoval vojaškim in padalskim vajam bodočih vietnamskih oddelkov v Fort Benning v Georgiji ter je nastopajočim vojakom govoril o- pomenu vietnamske vojske.
Johnson je med ¡drugim poudarjal, da „upanje in sanje našega naroda od-visijo od enotnosti, ki jo ibomo pokazali do vietnamskega problema, kjer gre za našo vero in za našo bodočnost.“
Johnson je nadalje zatrdil, da bo „mir v Vietnamu prišel hitreje, če sovražnik svobode ne bo videl razpok v naši hrabrosti in /ne razkola v naši odločnosti in ne omahovanja v pripravljenosti; če ne bo dobil opore za ¡podaljševanje vojne v našem pomanjkanju potrpežljivosti in trdoti naših izA jav.“
„čeprav sovražnik preizkusa sedaj našo enotnost,“ je nadaljeval Johnson, „pa to dela zaman, kajti slišal bo odgovor, da so /se državljani ZDA in vojaki ZDA vedno zoperstavili napadu.“
jejo za naprednost, zvestobo tem načelom pa za reakcionarstvo, nazadnja-štvo. V opravičilo svojega padca, ki je zavestna ali 'nezavestna služba komunističnemu nasilniku doma in njegovim predstavnikom v svetu, navajajo celo koncilski in pokoncilski duh, ki da naroča ljubezen in bratstvo med nami.
V tej zmešnjavi pojmov je prav, da beseda škofa Rožmana znova prinese jasnost v naše vrste. Kakor da bi vse to vnaprej' videl, nam je govoril pred leti tudi za današnji čas- Poslušajmo:
„Jasnost glede ciljev in načel je v
Ob pogledu na številne družine ameriških vojakov, Iki se ‘bijejo v Vietnamu, je Johnson poudarjal.
„Za te Amerikance Vietnam ni akademsko vprašanje. Ni stvar za debato na zabavah s koktajli, za razgovore po pisarnah ali za razprave iz varne daljave- Ti Amerikanci ne živijo oddaljeni od resničnosti. Njihova življenja so z mesom in krvjo navezan na Vietnam. Za njih razgovor ni poceni. Cena dolžnosti je preveč kruta. Cena patriotizma ie silno visoka.“
V	Južnem Vietnamu -so komunisti sprto/žili silovit6 ofenzivo za zavzetje visoke planote o‘b Ik/amboški meji, pa se jim namera ni posrečila, kljub temu, da je bitka trajala več dni. Vietcong je imel strahovite izigube človeških življenj, prav tako Amerikanci, ki se jim je posrečilo obdržati položaje.
V	zvezi z Vietnamom je za ZDA nastal nov vojaški problem, ko je mi-
motnih časih nujno potrebna.“
„Vztrajajmo na gVSji poti, po kateri smo hodili v letih groze in gorja in ki jo zdaj ves demokratski svet priznava za pravilno.“
„Ne postanimo sužnji materialističnega duha. Nismo se uklonili nasilju brezboštva; ne bomo vzeli njegovega trdega jarma prostovoljno nase.“
Slovenci, ne pozabite idealov, zaradi katerih ste se ustavljali doma rdeči nevarnosti. Ohranite jih. Če bi te izgubili, bi bila to popolna tragika naša in našega naroda-“
Delovanje jugoslovanskih političnih izseljencev gre, kakor je znano iz številnih člankov v jugoslovanskem partijskem časopisju, Titovemu komunističnemu režimu močno na živce. Ker vpliv jugoslovanskih političnih izseljencev v državah, v katerih živijo, z leti vedno ■bolj narašča in zato vedno bolj ovira delovanje Titovih komunističnih diplomatskih predstavnikov, ki so večinoma izšolani partijski agenti, je uredništvo uradnega jugoslovanskega partijskega glasila Borbe .nedavno v vrsti člankov j nlapadlo jugodlovan/sftje politične ilzse>-. Ijence-
Da je Borba lažje izlila svoj strup na protikomunistične jugoslovanske izseljence, je vmešala v vso. zadevo še
Predsednik republike gral. Ongania
je na obisku v provincah Sa-n Luis, San Juan in Mendoza.
Gral. Ongania je bil v soboto, 11-t. m., na žegnanju Pilarske Device v mestu Ranchos, občina General Paz v prov. Buenos Aires ter na obnovi stare trdnjave. Na slavnosti je med drugim govoril guverner prov. Buenos Aires gral- Imaz ter je političnim strankam očital, da niso znale uveljaviti ¡prave demokracije, ampak so vse delo usmerjale sam0 za iskanje in pridobivanje volilcev.
Sovjetska ladjla Mičurinsk je po šti-
delovanje severnoameriške obveščevalne službe CIA. Borba piše, da je CIA najbolj pktivna od vseh tujih vohunskih organizacij, ki delujejo v Titovi Jugoslaviji. Borba trdi, da je delovanje CIA v Titovi Jugoslaviji „popolno in temeljito“ ter nadaljuje, da je glavni namen. CIA „podžigati žarišča konfliktov, opozicije in nezadovoljstva v ¡državi“.
Borba nadalje piše, da „poleg stalno navžočih in od časa do časa potujočih vohunov“, CIA zbira informacije , o Titovi Jugoslaviji tudi v „mnogih središčih“ v Evropi. „Ta središča,“ piše 'Borba, „zbirajo poročila o razmerah v Jugoslaviji od jugoslovanskih državljanov, ki hodijo na delo v tujino ter od političnih izseljencev.“
tih mesecih lahko zapustila buenos-aireško pristanišče. Kot znano, ni pustila pregledati 12 velikih zabojev, v katerih naj bi bila „diplomatska pošta“ ter so se argentinskim pristaniškim varnostnim organom s silo uprli. Proti kapitanu Vasiliju Stepanovu m petim Članom posadke je v teku proces pred argent, sodiščem; zato so morali ostati v Buenos Airesu ladja je pa lahko odplula z drugim sovjetskim kapitanom.
Primanikljaj v drž. proračunu za leto 1967 znaša 95-955 milijonov pesov. Dohodki so predvideni im 524.510 milijonov pesov, izdatki pa na 620.475.2: milijonov pesov.
Ï& življenja ist «legajaatja v Argentini
2 E H 8 iH El J E « S ¥ T
Preljubo veselje, oj kje si doma?
Včasih se zdi, da ne znamo biti več veseli. Življenje v širšem svetu, okoli nas in med ¡namj ¡samimi, je' ¡polno skrbi in nemira. In nam, ki živimo v tujini nam še prav .posebno grenke urice ne prizanašajo.
Edini sovražnik 'žalosti je veselje. Torej poiščimo veselje, dajmo ga v družino, dajmo ga otroku. Če veselje ne „pride samo“, ga poyabimo v goste. Slomšek, veliki učitelj življenja takole poje o veselju:
Po hribih dolinah za tabo hitim,
te videti hočem, objeti želim.
Iz lastne izkušnje vemo, kako otrok že v ¡prvih letih svojega življenja spremlja družinske dogodke. Nič mu ne moremo prikriti. 'Če je mama, ali očka žalosten, se tudi otrok spremeni, čeprav ne' ve za kaj gre. če je priča njihovemu prepiru, je to zanj hud pretres, skoro vedno z dolgotrajnimi posledicami. Če pa vidi starše vesele, šaljive, razigrane, se počuti srečnega in mirnega.
Da se razumemo! Ne gre, da skušamo otroku prihraniti ali prikriti neodložljivo trpljenje in mu prikazovati življenje v lažni rožnati barvi, 'kakor to. delajo n. pr. Amerikanci. Ne! Življenje je res solzna dolina za slehernega človeka, a je posejano sem pa tja tudi s cvetjem. Tako življenje' mora tudi otrok spoznati in ga sprejeti, le tako ga utrdimo za poznejše preizkušnje. Do veselja mu pa pomagajmo najti pot Skozi dobroto,. lepoto, ljubezen do narave, do pesmi, do humorja, itd.
„Marsikdaj sem bil tepen, ker se nisem hotel učiti klavirja“, pripoveduje v družbi prileten gospod, „a prav glasba mi je pomagala, da sem kljub velikemu trpljenju, našel v njej trenutke notranjega resničnega veselja in moči.“
Veselje v domu je tako važno za otrokovo rast, da ga nujno moramo vključiti v družinsko življenje: ,če ne pride samo naj pride pa po načrtu! Sčasoma bo postalo navada in prav to je najvažnejše.
„Znaš kakšno uganko?“ me naskoči Marjanka in me s tem spravi v veliko zadrego. Takoj! pristopijo še ostali bratci. „Povej, povej!“
Začeli so vsenavprek, naštevati uganke: o polžu, o soncu, o vozu, zvonu itd.
„Kdo vas je naučil toliko ugank?“, sprašujem, da jih zapeljem v drugo smer in sebe rešim.
„Očka in včasih mama. Skoraj vsak večer preden gremo spat, se igramo u-ganke. Seveda Jožek ugane samo ono o jajčku, ker je še majhen.“ Pa se vsi zasmejejo m ga obkrožijo kakor bi malega debeluščka hoteli opravičevati.
Nedelja popoldne. Stopim na vrt k prijateljem. V kotu vrta se nekaj pripravlja. Otroci glave stikajo in so razburjeni. Od debla do debla je nategnjena zavesa.
„Teater?“ vprašam in sedem zraven očeta in mame, ¡ki sta nekam slovesna. Zvonček pozvoni. Zavesa nagaja, noče se odpreti, odpre se le na pol. Marjetica se ¡prikloni, vsa zardela v lička in korajžno pove pesmico mami (Bil je materinski dan!). Drejček s palico v roki, za klobukom zelenje, zapne z močnim glasom ¡ono Gregorčičevo: „¡'Zakrivljeno palico v roki...“
Zadnja točka: vsi ¡skupaj zapojejo „Jaz pa grem na zeleno travco . .“ Šlo je pač kakor je šlo. Bil-O' je nekoliko polomije, ker je mali Tonček hotel biti zraven in je s svojim brundanjem motil in „prave pevce" tudi zapeljal na „kriva pota“.
Vendar je bila predstava imenitna, očka je dolgo ploskal, mamica si je pa solze brisala od veselja.
Ali bodo ti otroci mogli kdaj pozabiti na tak dan? Spomin nanj, tudi če nekoliko cbledi zaradi časa, bo ostal v njih kakor nekaj svetlega in plemenitega.
Praznovanje rojstnega dne je v tej deželi zelo upoštevano. Praznujejo ga v širokem krogu ¡sorodnikov in prijateljev. Tudi otrok na ¡svoj rojstni dan povabi svoje, prijateljčke.
Mimo te navade ne moremo iti, vendar naj bi rojstni dan vsakega člana družine bil predvsem družinski praznik in oni, ki ga praznuje, posebno če je otrok, naj bi čutil, da se vsi veselijo z njim. On je junak dneva. Poleg dobre jedi izkažimo mu male pozornosti: najlepši stol, rožico poleg krožnika in pd. Lepa navada je, da gre godovnik ta dan k maši, če on ne more, naj gre po možnosti mati.
Kjer je veliko otrok, bo večkrat na leto praznik — veliko prilik za družinsko veselje- Juhu!
Seveda najvažnejši so prazniki star. šev. Takrat je primerno, da eden od staršev pomaga otrokom, da pripravijo godovniku presenečenje. Lepa navada je recitacija priložnostnih pesmi, skupno petje ali. kjer j;e mogoče, igranje kakšnega inštrumenta.

Tragikomedija v Montevideu
Izvirno poročilo
V nedeljo 29. oktobra, so Urugvajci z začudenjem brali v jutranjih časopisih objavljeno vest, da sta predsednik države general Gestido in njegov zunanji minister Luisi zaradi žaljenja časti drug .za drugim pozvala na dvoboj senatorja Vasconcellos-a, ki je bil še dva tedna prej gospodarski minister v urugvajski vladi. Vsi navedeni trije pripadajo isti stranki, to je stranki rdečih ki je lansko leto zmagala na volitvah in s tem prevzela skrb in odgovornost za usodo države za ¡dobo petih let
Vsak od prizadetih je nato imenoval svoje priče, ki sp po vseh viteških predpisih predložili izzvanemu poziv na dvoboj na življenje in smrt, nato pa z vsemi ceremonijama sestavili častno razsodišče za dvoboj. Predstavniku države sta bila priči predsednik vrhovnega sodišča v Urugvaju in direktor državne banke-
K0 so Urugvajci nato z napetostjo ugibali o izidu dvobojev, koliko bo mrtvih in ranjenih je po nekaj dneh razpravljanja razsodišče odločilo, da pravzaprav ni zadostnega vzroka za krva-
spopade in da zato — dvobojev ne bo!
Tako se je brez sabelj in pištol zaključila ta nenavadna komedija. Resni iv .-dgovorni ljudje so bili nad tem početjem zaprepaščeni in jezni, drugi zopet razočarali nad svojimi političnimi voditelji, velik ¡del ljudstva pa je gledal na vse to kot na nekakšen dogodek iz dobe karnevala in se je samo smejal ter skomigaval z ramami. Vteem pa je zadeva zapustila neprijeten vtis kakor človeku, ki je prisiljen poslušati slabe in neokusne šale.
Ves dogodek bi v resnici zaslužil, da se mu človek smeje, če ne bi bil položaj v Uruguaju tako težak in brez izgleda. Tako pa izzveni vse skupaj ne kot šala, pač pd kot zlokobno in slabo znamenje za bodočnost dežele, ker dokazuje, da so na krmilu države neodgovorni in nedorasli ljudje in to v trenutkih najtežje in najbolj globoke, politične in gospodarske krize, kar jo pozna urugvajska zgodovin^.
Zaradi brezglavega in neodgovornega vodstva tradicionalnih političnih strank v zadnjih 20 letih, je Urugvaj na robu popolnega gospodarskega poloma. Brez ozira, kaj država finančno zmore ali ne zmore sta stranki belih, in rdečih, kadar sta bili na vladi, potiskali državo v dolgove in jo obkladali z bremeni. Ogromno število državnih uslužbencev, nastavljenih zgolj iz po-lit-čno-vodilnih namencv, nerentabilna javna podjetja, odvisna ¡od ¡državne podpore ter brezglava socialna politika, so državo finančno uničili do kraja.
Da bi si zagotovili priljubljenost in glasove volilcev, so politiki izglasovali mnoge zakone o pokojninah in podporah, ki daleč presegajo moč državne blagajne- Tako so npr. uvedli „zakon o materah“, katerem se lahko upokoji vsaka ženska, ki ima 10 let dela in enega otroka. T0 praktično pomeni upokojitev cele vrste mladih in za delo sposobnih žensk, ki ¡postanejo za državo velikansko in nepotrebno breme. Na ta način mora država kakih 50 let plačevati pokojnino osebi ki je samo 10 let delala in prispevala v pokojninski fond.
Druga rak-rana so preko mere močni oblastni in .brezobzirni sindikati pod vodstvom komunistov, ki načrtno zavi-
Problem brezposelnosti se zaostruje
Vprašanje brezposelnosti tako kvalificiranih delovnih moči postaja doma vedno bel j pereče. Ni to samo vprašanje ene ali druge republike, ampak celotnega državnega področja. Zato o hjem razpravljajo v republiških, ¡in .veznih ustanovah.
Na seji Izvršnega odbora CK ZKJ dne 11. oktobra v Beogradu so ob presoji gospodarskega položaja v državi prišli do naslednjih ugotovitev:
„Brezposelnost mladih strokovnjakov je čedalje resnejši problem. Podatki kažejo, da so nekateri kolektivi celo zmanjšali proizvodnjo, k0 je bilo treba zaposliti novo delovno silo na izpraznjena mesta upokojenih delavcev. Zato naj bi v prizadevanjih za oživljanje proizvodnje pri odpiranju novih delovnih mest dali poseben pomen zaposlovanju strokovnjakov, ki se p0 opravljeni šoli zaradi restrikcij v zadnjih dveh letih niso mogli zaposliti. V ta namen je treba izkoristiti tudi vse druge razpoložljive možnosti.“
V odboru zveznega zbora zvezne skupščine za delo je istega dne predsednik zveznega sveta za delo Anton Polajnar priznal, da se vprašanje zaposlovanja „zaostruje ne tolik0 po številu nezaposlenih kot p0 njihovi kvalifikacijski strukturi“. Povedal je, da je „na seznamu že 60.000 strokovnih ljudi, ne dosti manj pa tudi nestrokovnih, ki so na delu v tujini. Sodijo, da je tudi kakih 60-000 neprijavljene mladine, ki je končala šolo.“
Že priprave pomenijo združeno veselje, kaj šele praznik! Edini strah za prireditelje je ta, da jih mlajši bratci ne izdajo. Tak0 se je nekje zgodilo, da je nekaj dni pred očetovim godom Mar-kec zlezel na njegova kolena in mu tiho in z živahnimi cčmi pošepetal na uho: „Jaz pa nekaj vem, pa ne smem ¡povedati, kaj ti bedo dali!“ To je kasneje ¡postala priljubljena družinska sme-šnica-
Hvaležna zadeva pri otrocih so sme-šnice, posebno če jih očka pripoveduje. Lahko jih pove večkrat, ¡otrok se bo vedno zabaval. Všeč : jim je tudi oponašanje glasov raznih živali, ali posnemanje gibov in govora raznih oseb. Marsikdaj se tako odkrijejo ¡pravi igral-sKi talenti, dn koliko veselja, koliko smeha!
Oni ne' vedo, da so si pri teh igrah izurili uho, dar opazovanja, obvladanje svojih gibov, itd.
Naštevali bi lahko še dolgo vrsto iger in prilik za ¡skrupnp veselje v domu. Za danes ¡dovolj. Pozneje se bomo še vrnili k temu vprašanju. * I
rajo in rušijo gospodarski obstoj in napredek. Zadnji čas je postalo popolnoma jasno, da gre .za odkrit boj med državno oblastjo in sidikati, ki neprestano izkoriščajo vse prednosti ki jih nudi urugvajska demokracija. Ne da bi segli po orožju ali odkritem nasilju, so komunisti dasi številčno šibki, znali 'nreko sindikalnih organizacij in stavk, spraviti v nevarnost ves obstoj javnega. reda. Zato je ¡predsednik ¡države, Gestido nred nekaj tedni začasno uvedel „varnostne ukrepe“ (¡Medidas pron-tas de Seguridad), ki prepovedujejo javna zborovanja manifestacije in hujskanje po časopisih. Napačno, če se ti , varnostni ukrepi“ označujejo kot “obsedno stanje”, ker so po svoji naravi veliko milejši in manj strogi o‘d obsednega stanja. Zadnji varnostni ukrepi so v Urugvaju potekli brez vsakih nepri-lik in popolnoma mirno, tako, da slu-
I čajni obiskovalec snloh ne bi opazil ni-! česar izrednega na ulicah v Montevideu.
? temi ukrepi je predsednik države trenutno res zavrl val stavk in socialnega nemira. Vendar pa je to nekaj podobnega kakor če bi težak bolnik vzel aspirin, da si prežene glavobol. Bolečine morda trenutno res odnehajo, vzrok in vir 'bolezni pa ostane slej ko prej nedotaknjen.
Afera z dvoboji je tudi jasno pokazala vs0 obupno razdeljenost in razbitost v stranki rdečih, ki praktično sploh ne obstoja in predsednik države na n,jo ne more računati ali se opirati. Ker je tudi opozicionalna stranka belih podobno razcepljena, je vse skupaj seveda samo voda na mlin komunistov, ki imajo izredno ugodna tla za svojo akcijo.
Bodočnost Urugvaja je zato vsekakor negotova in bodo brez dvoma sledile nove težave in nepredvideni zaplet-ljaji.	I
Naloge tistih med ¡naseljenci, ki so kakorkoli dosegli širše obzorje temeljitejšo izkušnjo, boljša ali, recimp, višja, izobrazba, je v tem, da z zgledom vodijo in, svoji narodnostni skupini posredujejo dokaze, da je človek boljši in najuspešnejši, če se ohrani kot nepokvarjen značaj, če torej čuva turZ svojo/ narodnostne zavednost v vseh okoliščinah. Kolikor imajo več zmožnosti, toliko imajo tudi več dolžnosti, da senarednjaketan svetuj:)'», kako narodnostno lastnost v tuji družbi primerno in pametno kazati in razlagati, da vzbudi zanimanje, pezornos* za naseljenca, spoštovanje in naklonjenost zanj. Tudi tedaj, kadar se nam dozdeva, da delamo vtis čudaških posebnežev, če gladko izpovedujemo., zastopamo in branimo svojo narodnost, ostanimo značajni in govorimo> resnico. Le tako bomo utrjeni in duhovno bogatejši sami ter boljši v očeh vseh poštenjakov, čim više se kdo povzpne v svoji:m strokovnem, poklicnem delu ali drugače v izseljenstvu — in prepričan sem, da tudi sebi —, če bo rad govoril o svoji rodni grudi, svojem ljudstvu, svoji domovini.
Dr. Miha Krek, Zbornik Svobodne Slovenije 1964, stran 115.
Predsednik zveznega sveta za delo Anton Polajnar je o problemu nezaposlenosti govoril tudi dva dni pozneje. Na seji organizacijsko-političnega zbora zvezne skupščine je v odgovoru na interpelacijo enega cd poslancev navajal, da je zvezni izvršni svet obravnaval „celotno problematiko gospodarskih gibanj v letu 1967 in elemente gospodarske politike v letu 1968 ter je pri tem preučil tudi vprašanja v zvezi z zaposlenostjo in zaposlovanjem. Ugotovili so, da se je ta problem zaostril in da Je posebno pereč, ko gre za zaposlovanje mladih in šolanih kadrov. Zato zvezni izvršni svet sodi, da je b'stveno važno, da pri začrtovanju in uresničevanju konkretnih ciljev in nalog gospodarske politike v večji meri upoštevamo faktor nezaposlenosti in družbene potrebe Po zaposlovanju. Nujno bi morali -a vseh ravneh začrtati aktivno politiko zaposlovanja, sloneče na smernicah reforme in v uresničevanju te politike mobilizirati vse družbene sile“.
V Ljubljani je 0 tem problemu v članku „Za novo kulturo politike“ (Delo 14. okt. 1967) Franček 'Mitrič; sekretar Mestnega komiteja ZK v Ljubljani zapisal tele misli:
„Brezposelnosti ni povzročila reforma. V novih razmerah gre za smotrno in produktivno zaposlovanje, ne gro za zaposlovanje zaradi zaposlitve. Gre za obračun z iluzijo, da je problem rešen že s tem, da so ljudje zaposleni, ne glede na učinkovitost takih zaposlitev. . . Ključ za trajno rešitev je v strukturi zaposlenih. Po podatkih republiškega sekretariata za delo pride v naši republiki v industriji 4,77 delavcev na enega uslužbenca. Toda struktura uslužbencev je taka, da jih 56,5 odstotka dela v administraciji in le 43,5% v strokovnih službah. Ta struktura onemogoča - pametno zaposlitev mladih strokovnjakov.“
Po Mirtičevi zamisli hi bilo treba uveljaviti ¡načelo, „naj delovno mesto
zasede ustrezen človek, ne Pa obratno“. Po navedbi, da v zadnjem času v ljub-janski kotlini zaposlenost narašča, končno tudi Mirtič priznava, „da problemov zaposlovanja nikakor ne podcenjuje. Problemi mlade generacije, ki marsikdaj stoji pred zaprtimi vrati in ki nad njo visi Damoklejev meč brezposelnosti, s0 pereči“.
O vprašanju zaposlovanja in -brezposelnosti so govorili dne 20. cktobra v Ljubljani tudi na seji skupščine republiške skupnosti za zaposlovanje. Zanjo j'e republiški odbor z.a zaposlovanje pripravil obsežno poročilo s predlogi za uvedbo ukrepov in postopkov pri zaposlovanju in spremembah v sistemu varstva brezposelnih.
Poročilo navaja, da brezposelnost dobiva v 'nasprotju z predreformnim obdobjem v sedanjem času 'kvalitativno obeležje: čedalje več je brezposelnih šolanih strokovnih kadrov in pa mladine nasploh, in vse boli se priglašajo na zavodih za zaposlovanje tudi delavci, ki postajajo odvečni v delovnih organizacijah. ko se „v duhu reformnih ciljev bije bitka za modernizacijo in racionalizacijo ¡proizvodnje“. „Ob tej pa rie moremo mim0 dejstva —- so ugotavljali na sestanku —, da se hitreje izboljšuje kadrovska .struktura brezposelnih kot zanoslenih. Brezposelnost postaja potemtakem ne le po obsegu, temveč tudi po strukturi problem, ki ga ne bo mogoče rešiti v kratkem času. Zatorej naj bi ne čakali na vsesplošne dolgoročne rešitve, ampak je treba takoj ukreniti, ker nenehno prihajajo novi in novi de-'avci, ki iščejo delo.“
Pri obravnavanju pravic delavcev v Sasu brezposelnosti so se zavzemali, da hi razš;ri!i krog upravičencev do denarnega nadomestila. Obveljal je sklep, da naj bi bil republiški pavšal 36.400 starih diri minimalna orientacijska višina, odločala pa naj bi posamezna komunalna skupščina za zaposlovanje, ki raz-| mere na svojem področju najbolje pozna-
Stane Kavčič n načelnem stališču do slovenščine na TV
Doma je bila dne 12. oktobra televizijska oddaja pod naslovom „Aktualni pogovori“. Zanjo so v beograjskem studiu zbrali vprašanja od gledalcev na temo: Zakaj v Sloveniji ljudje bolje zaslužijo? Ali v ¡Sloveniji res ni nerentabilnih podjetij ? Kako se je Slovenija vključila v reformo ? Kako je s proizvodnjo, izvozom ?
V ljubljanskem studiu so bili predsednik izvršnega sveta SR Slovenije Stane Kavčič, čan izvršnega sveta, Ri-no Simoneti in republiški sekretar za gcspodarstvN SM~to En bal, ¡ter Vodja oddaj Jovan Ščekič (!).
Oddaja je bila zasnovana tako, da je bila v kolektivu podjetja „Stol“ v Duplici pri Kamniku še druga televizijska ekipa, ki jo je vodil sodelavec ljubljanske televizije Mitja Kreft. Ta je posredoval mnenja delavcev neposredno zbranim v studiu v Liubljani.
Delavci v kolektivu „Stol“ v Dupli-plici so povedali, da imajo v obratu nižje dohodke kot je jugoslovansko pov-orečie ker se je kolektiv ..zavestno o-dločil za take, ker potrebuje denar za modernizacijo“. V letu 1966 je podjetje Stol izvozilo svojih izdelkov za 1-400.000
dolarjev. V glavnem v ZDA
Nato so v oddaji postavljenim vprašanjem sledili odgovori.
Poročilo o oddaji nato navaja dobesedno: „Ob tej velja posebej omeniti načelno stališče do slovenščine na TV, ki ga je predsednik Kavčič ¡pojasnil, ko je vodja oddaje Ščekič zaprosil prisotne v studiu, naj bi ¡se pogovarjali v srbohrvaščini, ker so vključene v oddajo vse jugoslovanske TV postaje. Dejal je, da vidi v tem dvojni aspekt vprašanja. Prvi je v tem, da je treba ljubljanski studio čimprej usposobiti, da bomo vse oddaje slišali v slovenščini in poudaril, da je to čisto naše vprašanje, ki ga moramo sami rešiti- ‘Pred stoletji smo se Slovenci borili za slovensko knjigo. zdaj zahtevamo slovensko televizijo’ je dejal in znova ¡poudaril, da moramo to sami urediti. Drugo pa so občasni dogodki, ko bomo tudi m'a ljubljanski TV slišali srbohrvatsko besedo, ko bomo v Beogradu, Skopju in drugod slišali slovensko itd. Meni, da je nocojšnja oddaja take vrste in bi bilo ozkosrčno, če bi vztrajali pri slovenščini.“ In so v studiu nato 'nadaljevali oddajo v srbohrvaščini.
| „Ideološki ¡problemi so pri nas Ljubija'i najbolj zapleteni in ekstremni. Imamo opravka s takoimenovanimi ul-tralevimi težnjami v kulturi in družbenem življenju sploh, ki nastopajo z geslom izidealizirane pravičnosti za vse, v bistvu pa to pravičnost iščejo predvsem zase. Njihovo nasprotje so malome-ščarsko-liberelistični družbeni nazori , z različnim privzokom bodisi anarhizma ali pa 'klanovstva. In vmes. med tema
skrajnostima so še mnogi ¡drugi, pri čemer priznam, naša družbena akcija ni vedno tista, ki celotnemu gibanju daje j ton* Včasih so, žal, tudi komunisti razpeti med te skrajnosti in so zato neučinkoviti. še vedno se preveč sklepa za raznimi omizji in tajno, ne pa na forumih in javno. Od tu tudi jez med javnim in zasebnim mnenjem posameznikov.
(Fr. 'Mirtič, Za novo kulturo politike, Delo, 14. X. 1967.)
Ljubljana s svojimi jiroMemi pod komunisti
V
Dr. Miha Krek
Ustoličenje karantanskih vojvod <
The Genesis of the contractual theory and the installation of the Dukes of Carinthia. Joseph Felicijan
GORIŠKA IN PRIMORSKA
Zborovanje Slovenske skupnosti v Boljuncu
Jože Felicijan, profesor na St. John Colle-ge, Cleveland, Ohio, je izvršil delo, ki bo dalj in bolj kot katerokoli drugo, kar jih poznani, zaneslo in ohranjalo slovensko ime v seminarjih, razpravah in proučevanjih v višjih in najvišjih šolah, zlasti v njihovih pravnozgodovinskih, državnoznanskih in socialno političnih oddelkih.
Mislim, da je s slovenskega narodnostnega stališča to najvišja dobrota, najvišja kvaliteta te nove knjige, ki ima gornji naslov in jo je natisnila in izdala družba sv. Mohorja v Celovcu. Jože Felicijan si je s tem delom zaslužil trajno hvaležnost Slovencev. Postavil je namreč slovensko ime v zorišče pozornosti novih rodov tistega dela učeče se mladine, ki proučuje družbene, narodne, politične pojave in razvoje in se pripravlja za vodilne in vplivne službe v državnem in meddržavnem življenju. S to knjigo gre slovensko ime nujno tudi v delavnice sedanjih državnikov, diplomatov, politikov, publicistov in drugih, ki vsak v svojem delokrogu krojijo usodo in podobo narodov ali vplivajo nanjo.
Knjiga je v angleščini pisana za specialiste pa je vendar kljub vsej preciznosti in strokovnosti —■ morda Pa prav zaradi teh •— izražanje v njej preprosto, jasno, tako, da jo bo .slovenski slehernik, ki pozna našo zgodovino in zna angleški jez:'k, z velikim pridom bral. Mislim in poudarim pa še, da naj bi bila ta knjiga kot posebna dragocenost v vsakem našem domu, v vsaki šoli, vsaki knjižnici, v vsakem društvu, povsod, kjer imajo Slovenci kaj opravka in vpliva. Nihče med nami naj bi ne bil brez nje. Za pcčeščenje slovenskega imena za naš plemeniti ponos naj bo na vsaki polici, da pri vsaki priložnosti lahko nanjo veseli pokažemo. Zlasti Slovenci v Ameriki, Kanadi in drugih deželah, kjer je angleščina učni in narodni jezik, smo izredno srečni, saj1 je ta knjiga dokument, ki priča, da imamo Slovenci .svojo vrednost tudi v nadnarodni, siplošno družbeni veljavi in bo potrebna učna knjiga, ki pove, da so v najlepših ustanovah, pravilih in vodilih moderne demokratične državne zgradbe tradicije davnega, ustavnega državnega življemja Slovencev.
Strokovnjaki se bodo bavili z znanstveno stranjo vsebine knjige. Nam gre za njeno slovensko narodnostno vrednost. Ta je neprecenljiva.
Felicijan je znanstveno razpravo o pogodbeni teoriji 0 izvoru in temelju oblasti, ki je v enem teorija o bistvu, in pomenu prenašanja izvajanja oblasti od skupnosti enakopravnih svobodnih državljanov na vladarja, vpletel vso silo dokazilnega gradiva za trditev, da je slovenski obred ustoličenja karantanskih vojvod eden najptarejših, pa najdalj ohranjenih državnih ustavnih dejanj v zapisani zgodovini evropskih
narodov in da so osnovne in glavne misli, ki jih uporablja, izraža ali drugače predočuje ustoličenje, prešle v osnovne zakone in temeljne listine modernih demokracij.
S posebno natančnostjo Feleijan dokazuje, da je glavni sestavljavec ame-rike izjave o neodvisnosti, Thomas Jefferson imel pred seboj popis o ustoličenju koroških vojvod kakor ga je prikazal in komentiral v svoji knjigi De la Republique Francoz Budin. Jeffersonu je bilo ustoličenje vir osnovnih misli za utemeljitev deklaracije o ameriški neodvisnosti. Nova knjiga dokaže, da je slovenski obred ustoličenja koroških vojvod imel neposredni vpliv na rojstno listino ameriške neodvisnosti.
To je z našega narodnostnega stališča najvažnejše dogajanje knjige. Ni dvoma, da bo ameriškim Slovencem še v posebno zadoščenje- Pisec je to središče svojega dela izdelal v podrobnosti s skrbnostjo in preciznostjo znanstvenika in ga spretno obložil z zemljepisnimi in zgodovinskimi podatki o Sloveniji in Slovencih, tako, da bo imel neslovenski bravec in proučevavee ustoličenja koroških vojvod v knjigi kar pri rokah v glavnem vso podobo dežele in ljudi, ki so od1 zgodnje dobe evropske 'zgodovine tja v šestnajsti vek, dokler so pač imeli kaj svoje državnosti, ohranili in pri možnih priložnostih izvajali kot slovesen ustavno pravni čin prenos izvrševanja vladarske časti od skupnosti ¡državljanov svobodnjakov na izvoljenega vladarja, ki je v isti, slovesnosti dal obljube, da bo vsem pošten vladar in pravičen sodnik.
Vseh 138 strani te knjige je dejanski slavospev slovenski svobodoljub-nosti naši narodni demokraciji, naši dr žavn-osti. Posebej je to slavospev jeziku, ki je bil obredni jezik ustoličenja tudi še potem ko novi vojvoda ni bil več Slovenec.
Knjiga je v enem zbir podatkov in izčrpen pregled svetovne literature, ki je beležila, razlagala ali uporabljala obred ustoličenja koroških vojvod- Od papeža Pija II. do Francoza Jeana Bo-din-a v čigar knjigo De la Republique je Thomas Jefferson — kakor je neizpodbitno dokazal Felicijan — lastnoročno vnisal opombe in važna mesta obeležil z ¡začetnicama svojega imena, je znamenita vrsta komentatorjev, zgodovinarjev, pravnikov, sociologov, ki so zapisali, popisal in razlagali ta edinstveni obred slovenske ustavne tradicije. Felicijan pri vsakem ugotavlja kako jie sprejel obred, kak pomen mu je pripisal in koliko se čuti vpliv vsakega dela v razvoju pogodbene teorije, v napredku demokracije in v raznih vrstah prizadevanj proti pojavom tiranstva, za svoboščine in sodelovanje enakopravnih državljanov pri vladanju držav. Spet tu je pisec spretno poskrbel, da opis svetovne literature, slikanje zgodovine
Bilo je 24. oktobra ter je na njem govoril deželni poslanec idr. škerk. Pojasnjeval je razloge za odpoved sporazuma z italijanskimi ‘strankami leve sredine zaradi ¡načrtov Ustanove za industrijsko pristanišče v Trstu — EPIT za zgraditev nove Fiatove tovarne Grandi Motori na področju Boljunca. V ta namen bi radi razlastili novih
3,140.000	kv. metrov zemlje, ‘če bo do tega prišlo, bodo slovenski ljudje ob rodovitno zemljo, marsikomu bodo vzeli hišo1, nobene odškodnine pa dali za poljedelske stroje in opremo. Mnogi bodo tudi izgubili pravico do pokojnine, ker ne bodo imeli toliko zemlje kot predpisuje zakon. Velike tovarne bodo povsem
spremenile lice dolinske občine. Nobene možnosti za razvoj turizma ¡ne bo več, spremenil se bo pa tudi narodni sestav dolinske občine, ker bi tovarna dovajala, iz notranjosti države kvalificirano- delovno silo. V.se to se bo zgodilo, če bo rimski parlament izglasoval tak zakon.
Dr. škerk je zborovalce, kakor tudi vse slovenske strokovne in politične organizacije pozival, naj zavzamejo svoje odgovorno stališče pred zgodovino ter pošiljajo ¡spomenice predsedniku republike s prošnjo za zaščito, strankam, ki so zastopane v dolinskem občinskem ¡svetu pa s prošnjo, naj pod-pro pravično stvar ¡slov. prebivalstva.
je potreben za življenje, kakor ga poznamo na Zemlji. Venerina atmosfera obstaja v glavnem iz ogljikovega dvo-kisa, vsled gostih oblakov, ki neprestano zakrivajo Venerino površino pa na njej vladajo temperature do 280 stopinj 'Celzija. Vsled te vročine je Venerina površina puščavska, človek, ki bi pristal na Veneri, bi imel občutek,, da je prišel v pravo peklensko brezno,, se je izrazil eden od ameriških znanstvenikov. Ker je Venerina atmosfera tako gosta, bo bodočim kozmonavtom,, ki bodo pristali na Veneri (Sovjeti in Amerikanci menijo, da se bo to zgodilo v naslednjih desetih letih) mogoče gledati stvari od ene ¡strani na, drugo in tudi okoli ter bodo mogli videti, sicer megleno, celo svoj hrbet. Lomljenje svetlobnih žarkov, talko sklepajo, je vsled gostote atmosfere tako silovito, da. bo imel človek občutek, da je obdan od samih ogledal.
Pristanek robota Venus—IV na Veneri je- bil eden letošnjih redkih sovjetskih vesoljnih uspehov, dasi si je Moskva prizadevala za 50-letnico bolj-števiške revolucije vsaj na tem pop-rišču iznenaditi svet.
Amerikanci so- pred neikaj dnevi poslali na Luno robot Surveyor VI, ki je srečno pristal v Srednjem zalivu (Sinus Medii,, nekako v središču vidne Lunine polovice. Robot je takoj začel oddajati, odlične fotografije okolice, poseben kemični laboratorij pa je začel analizirati sestavino Lunine prsti, ki j0 je v ta-namen izgrebla robotova avtomatična lopata.
Istega dne, ko je Surveyor VI pristal na Luni, se pravi, v četrtek, 9. t. m., pa so Amerikanci z 'Rtiča Kennedy izstrelili v vesolje na polet okoli Zemlje največjo raketo- na svetu, 36 nadstropij (nad 110 metrov) visoko raketo -Saturn V. Na konioo rakete je bila pritrjena trisedežna vesoljska kabina Apolo IV, katero je 'Saturn V pognal v vesolje 18-000 km daleč, nakar se je s hitrostjo 40.000 Ikm na uro vrnila v zemeljsko ozračje in srečno s pada-lo-m pristala v vodovju Tihega oceana. Tam so jo dvignili iz valov in jo prepeljali z ladjo ¡na suho za proučevanje.
Amerikanci so z uspešnim poskusom Saturna V dosegli in prekosili sovjete v tekmi, za prvenstvo prihoda ¡na Luno- 'Saturn V je dvakrat večja in močnejša raketa, kakor je ¡katera koli raketa, ki ¡so jo doslej sovjeti preizkusili v svojem vesoljskem ¡programu. Prav ‘tako je vesoljska kabina Apolo IV, ki tehta 126 ton, večja, kakor katera koli sovjetska kozmonavtska kabina. Amerikanci upaj», da bodo, če bo šlo sedaj vse po, sreči, mogli v letu 1969 pristati na Luni.
V zvezi s programom Apolo so Amerikanci objavili, da jih bo stal 20-000 milijonov dolarjev v šestih letih. To predstavlja manj' kot en odstotek ameriškega državnega dohodka letno in manj, kakor potroši ameriški ženski svet letno- za barvanje ustnic, nohtov in lic.
Srečanje Slovencev z novim goriškim nadškofom
Na praznik Kristusa Kralja, dne 29. oktobra, je bilo srečanje Slovencev na Goriškem s svojim -novim nadškofom msgr. Petrom Cocolinijem. Ob vstopu v cerkev sv. 'Ignacija na Travniku so nadškofa -pozdravili zd-ruženi pevski zbori pod vodstvom organista Maksa Debenjaka s pesmijo Ecce Sacerdos m-agnus. Pozdrav v imenu slovenske duhovščine in vernikov mu je izrekel škofijski kancler msgr. Rudi Klinec.
Nadškof se je za pozdrav zahvalil v lepi slovenščini. Naglašal je, da dobro pozna zgodovino Slovencev in njihove običaje, njihove probleme in težave ter stiske. Svoje' poslanstvo med njimi hoče vršiti v imenu Kristusa, da jim posreduje njegovo poslanico ljubezni in bratstva.
Po pc-zdravu v cerkvi je bila slavnost v Katoliškem domu. Tu s-o nadškofu najprej zapeli v pozdrav združeni pevski zbori s pesmijo „Zadoni nam, zadoni“. Nato je mešani pevski zbor iz Doberdoba pod vodstvom Karla Lavrenčiča zapel Kimovcev» „Ti si Peter, skala“ in Hladnikovo „Je mrak končan“. Za -doberdcbskimi pevci je' nastopil mešani zbor Lojze Bratuž 'iz Gorice ter je pod vodstvom Stanka Jericija zapel Gallusov „Benedictos“ in Filejevo „Vero, upanje in ljubezen“. Dekliški pevski zbor iz Štandreža je nadškofa pozdravil s Tomčevo pesmijo „Milo donijo naši zvonovi“ in Adamičevo „Tam gori za našo vasjo“. Zbor vodi gdč. Elvira Chiabai-
Raziskovanje vesolja
Venus—IV ter je z Venerinega površja odposlal na Zemljo podatke o razmerah, ki tam vladajo. Nekaj ur za ujim je mimo Venere, v oddaljenosti 4000 km, letel ameriški vesoljski robot Mariner V., ki je tudi poslal na Zemljo podatke o svojih opazovanjih Venerine atmosfere.
Iz poročil obeh robotov je sedaj dokončno ugotovljeno, kar so znanstveniki prej deloma zatrdno deloma ugibajoče 'sklepali o tem .najsvetlejšem planetu na našem nebu. Venerina atmosfera je do 15-krat gostejša od zemeljske in praktično -ne vsebuje kisika,-ki
'Zvezda Jutranjica ali Večernica, ki ji v zvezd-oznanstvu pravijo planet Venera, je prenehala biti skrivnostni planet, kateri pod gostimi oblaki skriva svojo površino radovednim zvezdoslov-cem.
|Na Venerinem površju je ¡pred nekaj tedni ¡pristal sovjetski vesoljni robot
razvoja pogodbene -teorije in z njo obreda ustoličenja nevsiljivo -ali toliko si-gurneje in močneje učinkuje kot himna starodavni narodni demokraciji na sIot venskem, ki je «bogatila, civilizacijo človeštva-
Vrsto pozdravnih nagovorov je začel ravnatelj dr. Anton Kacin v imenu katoliških organizacij na Goriškem, v imenu mladine je izre-kla pozdrave aka-demičarka gdč. Marilka Koršič, v imenu delavstva Ivan Brecelj iz Devina, -v imenu kmetskega stanu števerjanski župan Slavko Klanjšček, ga. Mira Braj-n-i-k-Pangosova pa v imenu slovenskih žena in mater. Govorila sta še: deželni poslanec dr. škerk v imenu goriškega župana in občinski svetovalec dr. Avgust Sfiligoj.
Nadškof msgr. Cocolini se je nato v slovenščini zahvalil za vse pozdrave in.'dejal, da mu je slovenska duša blizu, saj je v slovenski -pesmi začutil trepet in toplino furlanske duše. Zatrjeval je, da se b0 trudil, da bo utrjeval in razvijal sožitje med obema narodoma.
-Pozdravno prireditev sta zaključila še moška zbora Fantje izpod Grmade. Pod vodstvom Iv.ana Kralja so zapeli Jerebovo „Moj deklič“ in Vodopivčevo „O večerni uri“ ter zbor -M-ij-ko Filej, ki ga vodi Zdravko Klanjšček, s pesmima „Teče mi, teče vodica“ od Matija Tomca ter Aljaževo „Soči“.
Nadškof ¡se je n-ato -poslovil od slovenskega občinstva z vzklikom „Bog živi in na svidenje!“ ter odšel s predstavniki slovenskih kulturnih in političnih . ter verskih organizacij in ustanov v spodnjo dvo-raho, kjer je ostal z njim v daljšem razgovoru ob prigrizku in kozarcu vina.
Nova povest Marijana Marolta
M. Marolt, umetnostni zgodovinar (profesor na slovenskem oddelku ukrajinske katoliške univerze sv. Klementa v Buenos Airesu), je izdal sedaj svojo drugo leposlovno knjigo. Pred desetimi leti 1956, je napisal povest o vrhniškem organistu Cvetku fn ¡kroniko svoje rodbine pod naslovom Zori noč vesela, ki je bila na mah razprodana, kar se je redko zgodilo v zamejstvu- Zdaj pa je napisal spet svojevrstno knjigo Rojstvo, ženitev in hm rt Ludvika Kavška. (Opazil sem, da je na platnicah in na ovitku postavljen naslov Rojstvo, življenje in smrt, kar se ponovi še v seznamu izdaj založbe Svobodne Slovenije na koncu knjige! Zakaj to?) Svojevrstno, -sem zapisal. Ta nova knjiga ni namreč ne povest, ne roman, ne avtobiografija, ne spomini na domača, begunska in argentinska leta, dasi je vse to skupaj v dobršni meri. Kdor jo bo ocenjeval sam0 po enem teh literarnih žanrov, ji ne bo pravičen- Laže ji bo prišel do bistva, kdor pozna nje genezo. Vsi se spo-minjamo Maroltovega feljtona v Koled-arju-Zborniku Svobodne Slovenije za leto 1951: Buhkando trabaho, ki je tedaj prevzel vse brav-ce ter je prišel kot dobra literarna stvaritev celo v Geržiničevo antologijo zamejske proze Dnevi smrtnikov. To črtico je tedaj podpisal pod psevdonimom (jLudivik iKavšek“v že tedaji so njegovi prijatelji izražali željo, naj svojega junaka nadaljuje. M. Marolt je res Kavška popeljal še za eno poglavje
naprej, do prave 'smrti v Baril-oča-h; toda -podaljšal je njegovo zgodbo — za par poglavij nazaj- Ustvaril je nov tip profesorja botanika, prijatelja narave, ter ga postavil za par let starejšega od sebe, da mu je dal lahko še služiti v prvi svetovni vojni. V kratkem I. poglavju (12 str.) je- na -realističen način — kot svoj čas Jaklič — podal Kav-škovo rojstvo, -ki je literarno- posrečena celota zase. Nadaljnjih 65 strani, ali dve poglavji (II in III) predstavljata ženitev. Prvo: srečavanja profesorja na ekskurzijah z učiteljico Eriko- v gorski vasi ter spomini na dogodke prve svetovne vojne, ki ju družijo; ter drugo: ženitev zares. Vseh ostalih 215 strani (IV do VIII poglavja) pa govori o „poti k smrti“, po- geslu, ki ga je postavil na čelo povesti: Na srečno smrt se človek pripravlja... vsaj od ženitve naprej. In ta pot na smrt, ki predstavlja srednji in -zadnji del povesti, je razdeljen v štiri poglavja: IV: v življenje od prve svetovne vojne do druge, kjer smo priče zglednemu zakonu toda brez otrok; zato si zakonca prevzameta za svojega najprej sina prijatelja kustosa, potem pa deklic0 Majdo, ki ju vzgajata do mature že v novem vojnem ča-
su.	Tu pridemo že v stik s partizanstvom, ki ga predstavlja zanimiv tip Acija, še bolj pa njegove žene, komunistke; na drugi strani pa odpor Majdinega fanta Cirila kot legionarja proti komunistom. Zato ob prevratu beže vsi sikupaj v zamejstvo. (To poglavje
ima 45 strani) Nadaljnje — V. poglavje — „ismrti naproti“, vsebuje popis begunskih let v taboriščih po Avstriji, Italiji, v Traniju, Rimu, Neaplju, predvsem Kavškovo delovanje kot profesorja begunske -gimnazije s kopico dobrih živih opazovanj laškega življenja kakor tudi z reminiscencijami na njihovo umetnostno-zgodovinske spomenike. (46 strani). VI poglavje je priprava na -izselitev in pot v Argentino ter prve težave v novi domovini. Tu že uporablja predelano- gradivo svojega Buhkando trabaho, ki ga še dopolnjuje in povezuje z osebami iz prejšnjih poglavij (pi-sm0 Aciju). (46 ¡strani). Te strani pomenijo „fracaso“ njegove zaposlitve. VII poglavje opisuje Kavškovo rešitev v Bariloče kot varuh neke judovske hiše. Tu ima Kavšek uspeh predvsem kot botaničar z ureditvijo vrta. Spet zaživi -z naravo in s svojo botaniko v lepi andski pokrajini. To 'je tudi njegova smrt: utrgati hoče najlepšo andsko rožo — „siever-sio“, pa mu v hipu spodrsne da pade v žleb in si zlomi nogo. Medtem ko tovariši gredo iskat rešilno ekspedicijo, on hoče sam priti v dolino, pa se pobije po skalah-Ko se reševavci vrnejo, najdejo že kondorje nad mrtvim telesom- (Ta motiv predstavlja Mak ek» v lesorez na ovitku)
To je rojstvo, ženitev in smrt Ludvika Kavška, ki ima mnogo avtobiografski potez, dasi je popolnoma druga oseba. Lahko rečemo, da je zelo ostro, realistično -podana, naravnost skulptur-no- Tudi druge os®be so nove fiktivne
osebe, dasi jim poznamo modele, (npr. kustoski uradnik: rajni dr. Vurnik!) Vred.nos-t knjige pa vidim predvsem v opisih begunskega življenja po angleških taboriščih v Italiji. Nimamo mnogo taboriščnih opisov v naši zamejski literaturi: nekaj Krivca, eno dejanje Vombergarja (Nmav čez izaroj, začetek Mau-serjevega romana, Le-seno mesto, zlasti pa njegove (še do zdaj nezbrane!) črtice v Koroškem Tedniku. Marolt temu gradivu dodaja svoje originalne opise. Argentinska prva leta | pa s-o- zaživela šele z njim -in so že naravnost „¡klasična“ (Buhkando trabaho). Mislim, da ho to poglavje prišlo še nekoč v ¡slovenske srednješolske čitanke, tako izrazito, močno in značilno je -podano. Končno poglavje smrti je lepo izbrano za človeka, ki je vedno živel živalim in lepotam rož.
Da ta knjiga ni povest v navadnem smislu, je vzrok ta, ker nima napete fabule, nima psihološkega problema, ne notranje dinamike, ob kateri bi trepetali za usodo osebe. Marolt statično gradi anekdote v eni horizontalni liniji; niza dogodek ob dogodek opise k opisu, brezstrastno opisovanje, tako nekako kot je pisal Trdina svoje bajke in sploh -naši stari realisti (Mencinger), katerim je soroden- Tudi 'Jalen je tako gradil. Ta pridih starostne nemoderno-sti je komu pomanjkljivost, drugim vrednota. Gotovo pa ga to dela pristopnega najširšim vrstam bravcem, kar je dokazala že njegova prva knjiga. In ta od prve ni manj zanimiva. Celo
bi si upal reči, da je manj razvlečena, dasi je tudi kompozicija tega Kavško-vega triptiha zelo nesorazmerna. Vidi se, kako- je dodajana in prienačevana z že prej napisanimi deli. Marolt je izrazit pozitivistični realist,, feljtonist, kramljač, pripovedovavec, opisovavec, brez romantične dina-mike notranjih konfliktov, ki jih ne vidi in ne doživlja. Pač pa hoče dati svojim -opisom živahen, celo humoristični pridih, postreže rad s 'kakšno zakrito seksualno poanto (str. 62), ki pa je spričo tega, kar pišejo pisatelji v domovini, nedolžna dvoumnost. V -splošnem je to vesela, sočna in sončna knjiga! V celoti je Maroltovo pisanje kronika življenja slovenskega izobraženca v prerezu od prve svetovne vojne do druge in potem čez v izseljenstvu do- smrti daleč od domovine. „Kronika“ bi bila najboljša oznaka za vse te prvine v delu, ki sem jih omenil v začetku- Živahno -branje, ki ga bodo vsi radi jemali v roke kot so prvo knjigo; je vesel opis taboriščnega življenja, ki bo marsikomu budil spomine, zlasti tstim, ki so kakor koli označeni z imenom p-od katerimi je lahko- odkriti identičnost modelov, (Mlade, 'Suhač, Urh, Planinc, itd). In zgodilo se bo marsikomu, kot se je meni: vzel sem zvečer knjigo v roke in je nisem odložil vso noč- In sem si mislil: če je prva povest nosila naslov, „Zori noč vesela,“ bi drugo lahko naslovili „Do zore noč vesela..
Tine Debeljak

Pi®wlc© s* SSic>w«æmI|^
Sprememba v komisiji za verska
vprašanja
V komisiji za verska vprašanja pri Izvršnem svetu SR Slovenije je nastala sprememba. Dosedanji predsednik Boris Kocijančič je 'bil „na lastno željo“ razrešen te funkcije, ker da je preobremenjen - z delom kot predsednik zakonodajnopravne komisije v skupščini. Za novega predsednika komisije za verska vprašanja je bil imenovan Pavie Bojc, biv. poslanik v Buenos Airesu; za tajnika pa dosedanji tajnik Franc Sladič. Ob tej spremembi je izvršni svet „izrekel priznanje dosedanjemu uspešnemu delu verske komisije in zagotovil, da bo nova komisija z dosedanjo politiko nadaljevala“.
Letošnje Trdinove nagrade, ki jih
podeljuje občinska skupščina Novo mesto, so dobili prof. Janko Jarc za knjigo „Partizanski Rog?, primarij dr. Ivo Sbnrečnik, predstojnik za pljučne bolezni splošne bolnišnice v Novem mestu, za organiziranje protituberkuloznih dispanzerjev, gledališka družina Oder mladih v Novem mestu za vrsto gledaliških in recitacijskih nastopov ter umetnik samouk intarzist Ciril Podfoevšek. Dose-daj s0 te nagrade dobivali samo kulturni in znanstveni delavci s področja novomeške občine, v bodoče jih pa bodo lahko s področja vseh dolenjskih občin-
Iztok žagar, dosed. svetnik drž. sekretarja za zunanje zadeve, je imenovan za izrednega in pooblaščenega veleposlanika v republiki Senegal.
Komunistični „narodni heroj“ Janez Hribar je 23. oktobra umrl v Ložu. Po Notranjskem ja širil komunizem že pred vojno, med vojin0 je tamošnje kraje strahoval kot partizan, po vojni je pa pri komunistih zavzema: visoke položaje v vladi ter partiji. Pokopali so ga z največjimi častmi 26- oktobra v Starem trgu pri Ložu.
nega vina v vrednosti 350.000 dolarjev. Skoro polovica izvoza haloškega vina -je šla v Zahodno Nemčijo, kjer ima obrat že 15 let stalne odjemalce. V Muenchsnu je pa kletarski obrat celo uvedel prodajo nove vrste haloškega vina colles- Pred 14 dnevi je pa kletarski obrat Slovenske gorice dobil od komiteja za zunanjo trgovino v Beogradu določbo, da so njegov kontingent vina za izvoz v Zahodno Nemčijo enostavno prenesli oz. dodelili podjetju Slovenija vino v Ljubljani, ker da je izvoz vina v Zahodno Nemčijo kontingentiran in so zato omejili število izvoznikov.
Gornja odločba komiteja za zunanjo trgovino je v Kmetijskem kombinatu v Ptuju vzbudila veliko nezadovoljstvo ter se je podjetje proti njej pritožilo na ustavno sodišče.
No Višji upravni šoli v Ljubljani je
v njenem desetletnem obstoju diplomiralo 51 slušateljev.
Ob obletnici smrti pesnice Vide Taufer s0 imeli v Zagorju spominski večer, na katerem je' govorila o življenju in delu pesnice dr. Marja Borštnikova.
Notranjski muzej v Postojni je ob svoji 20-letnici priredil razstavo Postojna skozi stoletja, s katero je bil prikazan razvoj tega meista.
Domačijo pisatelja Josipa Jurčiča na Muljavi je do 15- oktibra obiskalo 6700 ljudi. Med (njimi je bilo največ šolarjev.
Med novimi sodniki ustavnega sodišča v Beogradu je tudi Slovenec Jože Zemljak.
Na Ptujskem polju so nekateri kmetje pridelali na hektarski površini do 100 stotov koruze. -
Akademija za igralsko umetnost v Ljubljani je 20-letnico svojega delovanja proslavljala šele letos ofo začetku letošnje gledališke sezone in sicer skupno z Dramo dne 20. oktobra t. 1. s postavitvijo na oder Linhartove tragedije Miss Jenny Love. Anton Tomaž Linhart je to delo napisal leta 1780 v nemščini, v slovenščino g:a je prevedel po drugi svetovni vojni dr. Kreft. Rektor Akademije za gledališče, radio, film in televizijo, kakor se sedaj uradno imenuje slovenska visoka šola za gledališko umetnost, je Ivo Jerman. V dosedanjem obstoju je imela, akademija 375 internih produkcij, 279 javnih predstav, dve retrospektivni razstavi in razstavo slikovnega gradiva o umetniškem delu Ivana Levarja, Marije Vere ter Pina Mlakarja.
V	Vidimu pri Sv. Juriju ob Ščavnici
so 16. oktobra proslavljali 200-letnico tamošnje ljudske šole. V tej šoli so obiskovali prvi šolski pouk Davorin Trstenjak, dr. Fran Ilešič, prof dr. Jaka Žmavc, dr. Anten Korošec, odvetnik dr. Karel Grossmann. V to šolo sta hodila tudi domačina dr. Bratko Kreft in Edvard Kocbek.
V	Čateških toplicah pri Brežicah so oktobra odprli olimpijski 'bazen, v
katerem bo možno kopanje tudi pozimi, ker je zgrajen na sistemu toplotne zavese po vzoru takih bazenov v Budimpešti in Moskvi. V 'Čateških toplicah imajo sedaj za goste že 164 postelj ter so letos začeli sem prihajati tudi inozemski gesti- Zlasti Švedi.
V	Beogradu živi v petih posebnih do-
movih 1080 otrok, katerih so se po večini starši odrekli, nekaj otrok So pa brezvestnim staršem odvzele socialne ustanove.	I
V	Jugoslaviji bo začel prihodnje leto voziti prvi doma izdelani elektromotorni vlak. Izdelujejo ga tovarne: Boris Kidrič v Mariboru, Janko Gredelj v Zagrebu in Vašo Miškin-Crni v Sarajevu-
Koprska železnica, ki jo gradijo Slovenci s svojim denarjem, ker ji Beograd, pa tudi Zagreb nista naklonjena, naj 'bi stekla 3. decembra. Letna nje-
na zmogljivost bo- 800 tisoč ton, t. j-toliko, kolikor 'sedaj zmore prevzeti blaga koprska luka.
Z izročitvijo proge prometu bodo združene velike narodne slavnosti.
V	Mariboru so na sestanku Združenja mariborskih visokošolskih zavodov ustanovili sklad za znanstveno raziskovalno delo in mednarodno sodelova-
nje.	Sklad so ustanovili Svet omenjenega združenja, založba Obzorja in skupščina občine Maribor. Doslej so zbrali že okoli 40 milijonov st. din za izdanje publikacij in učbenikov.
UsnjarskoJkrznarski. kombinat, v Šmartnem pri Litiji je zašel v tako velike gospodarske težave, da je moral dobiti prisilno upravo.
Upravni odbor Gospodarske zbornice v Ljubljani je ustanovil nagrado Boris. Kraigher. Podeljevali jo bodo vsako leto za izjemne dosežke trajnejšega pomena pri organizaciji in vodenju gospodarstva.
Slovenska Matica v Ljubljani je izdala 'štiri knjige: Franceta Steleta „Arhitekt Plečnik v Italiji“, Jožeta Korwe, Franca Zadravca, Hermine Jug in Marka Kranjca „Slovenska književnost 1945-1965“ II- del, Borisa Paternuja antologjo „Slovenska lirika 1945-1965“, ter Andreja Rijavca „Glasbeno delo na Slovenskem v obdobju protestantizma“. Ob izdaji navedenih knjig :e bila v Slovenski matici tiskovna konferenca, rta kateri so njihovi avtorji pojasnjevali poglede, ki s0 jih vodili pri pisanju in. .sestavljanju izdanih knjig.
V	Kanalu so 15;. oktobra odkrili spomenik skladatelju Mariju Kogoju. Istega dne je bil v Deslah koncert Slovenske filharmonije na katerem so izva-:ali Kraško suito Alojza Srebotnjaka:, odlomek iz opere Črne maske Marija Kogoja in Koncert za klavir in orkester Čajkovskega s solistko Dubravko Tomšič-Srebotn jakovo.
Na Bledu si prizadevajo, da bi za prihodnjo turistično sezono uredili golf igrišče, s katerim bi Bled dobil za inozemske goste novo zanimivost. Bled je golf igrišče imel že pred vojno in sicer na travnati terasi nad Savo, severno od ceste Lesce-Bled, pa so ga sedanji kom-oblastniki opustili in na njem rastg trava. Za novo ureditev novega golf igrišča bodo morali zbrati'300 milijonov st. dinarjev.
V	Slovenski Bistrici so proslavljali 95-letnico tamošnjega gasilskega društva- Pri proslavi je bil navzoč 'najstarejši gasilec 99 letni Kapun.
Mariborsko Zgodovinsko društvo je
22.	oktobra v Veržeju .odkrilo na rojstni hiši zgodovinarja filozofa in narodnega ter ¡znanstvenega delavca dr. Franca Kovačiča spominsko ploščo ob 100 letnici njegovega rojstva.
Postojnsko jamo je do konca septembra obiskalo 511-000 ljudi t- j. 7000 manj kot v istem razdobju lanskega leta.
Po končani turistični sezoni v Sloveniji je vse presenetil rekordni sestavek prometnih nesreč na gorenjskih ce-
Kletarski obrat Kmetijskega kombinata v Ptuju imenovan Slovenske gorice je izvozil letno okrog 120 vagonov last-. 28.
Andreji Brvar: Dve pesmi
V	Svobodni Sloveniji si z objavo poročil iz Slovenije prizadevamo, da bi bralcem lista prikazali čim pravilnejšo podobo sedanjih razmer v domovini. Včasih nam Ikdo prigovori, da pretiravamo.
V	roke nam je tprišla „revija za kulturo in družbena vprašanja“ Problemi, ki izhaja v Ljubljani. V številki 55-56 za letošnji avgust je komunistični pesnik Andrej Brvar objavil pesmi „Balada“ in „Sklicujem zborovanje“, Prebrali smo jih. Groza'nas je prevzela ob strahotni podobi sedanje vladajoče komunistične družbe v Sloveniji, ki jo je razgrnil pesnik pred nami. Vedeli smo, da je komunizem svojim ljudem ubil smisel in vero v vrednost duhovnih ddbrin ter je vse pahnil v razvratnost in v pridobivanje ter uživanje materialnih dobrin. Toda to, kar nam s svojim izrazoslovjem pripoveduje in opisuje komunistični pesnik, ki še veruje v pravilnost komunističnega nauka, presega vse, kar smo si sploh mogli misliti in predstavljati.
Vedeli smo, da so komunisti razočarani nad svojim sistemom, da so razočarani, ker niso dosegli tega, za kar so se borili, toda, da je to razočaranje tolikšno, da že meji na obuip, nam odkriva komunistični pesnik.
Ob tej strahotni podobi nam je pač v veliko uteho zavest, da nemorala in pokvarjenost komunistične družbe ni zajela nekomunističnega dela slovenskega naroda.
Sledita obe pesmi Andreja Brvarja. Le na nekaterih mestih smo presurove izraze izpustili-
BALADA
Učitelju predvojaške vzgoje Nismo krivi mi
če smo se vam režali v klopi ali za
hrbti sosedov
ali naravnost v obraz medtem k0 ste kot kakšen politkomisar mahali z zaka izkaznico in kašljali ,in vmes. govorili kako in zakaj ste pravzaprav gnili
po hostah
z zvezdo na navadnem klobuku in polni strahu in uši Nismo krivi mi
vas je ravnatelj moral (nagnati v
zdravstveni dom tam pa s prvim vlakom v sanatorij, so krivi zdravniki niste smeli kaditi niti pol cika
na dan
niste smeli jesti jen prepečenec sadje in hrano
-	na olju
niste smeli piti
zen mleko kckto in morda kakšno
pivo
niste smeli k ženski
Niso krivi zdravniki
če so vam neko noč vseeno razpadle
ledvice
in, če ste skašljali pljuča v pljuvalnik
pod posteljo-
Niso krivi pogrebci
če potem ;ni bilo ne trobojnice čez krsto ne lafete ne minute tišine ne salve ne zastav na polovici droga	‘
in če ne bo ne ulice ne tovarne ali pionirskega odreda z
vašim imenom-
Niso krivi pogrebci
če so kleli vaš smrad in trebuh kot sod kljub vsemu poln konjakov in žganja. Ni kriva žena
če je ostala v črnem in s tremi otroki ki so se tiščali h (krilu kot preplašeni
piščanci
m gledali zdaj ;rijo zdaj jamo in ves čas jokali ker jih je morda
tiščalo lulat
ali ker so postali lačni.
Ni kriva žena
ker ji je solze sproti sušila misel na zimo pred vrati
na čevlje na premog in marmelado. Krivi' ste vi
krivi ste vi 'ker niste obležali v
kakšni hajki
ali čisto mirno v kaki zasedi s počeno glavo ali predrtim trebuhom toda z vsemi sanjami o svetli
prihodnosti
ki ste jih baje takrat imeli polna srca. Krivi ste vi
krivi ste vi'ker niste obležali z vsemi tistimi sanjami od katerih je končno ostala samo ta prekleta ušiva pokojnina.
Narodna nezavednost
Pritožba Viktorja Repiča „o odsotnosti beograjskih Slovencev na predstavi Slov. narodnega gledališča“ ob njegovem zadnjem letošnjem gostovanju v Beogradu (Dele, 25. sept. 67), je dalo pobudo dr- Francetu RapctCu iz Zagreba, da je -'avno 'povedal tole svoje mnenje o narodni zavednosti Slovencev v Zagrebu:
„Tudi v Zagreb prihajajo slovenski dramski ansambli in pevski zbori in ti prav tako z neko gotovostjo računajo | s številno udeležbo zagrebških Slovencev na svojih prireditvah: obračajo se v tei zadevi na. .Slovenski dom“ v Zagrebu. Ta stori, kar more, se pravi, malo. iker je pač no sredi slaba narodna zavednost zagrebških Slovenčev, ki brez šolskega poduk11 in brez z^dostnč žive slovenske besede iz ..Slovenskega doma“ pozabljajo slovenski iez;k, pozab-’-'ajo da so Slovenci, rdpada’0- Še le-*-r\g n ie	dom“ c bi''ubil v
okrožnici zagrebškim Slovencem, da iim bo nudil tudi hrvaška predavanja. Da. zraven redkih slovenskih tudi hrvrika
SLOVENCI V
BUENOS AIRES
Lepo priznanje mlademu slov. arhitektu
Veliki buenosaireški dnevnik La Prensa je dne 13. novembra na 18 strani pod naslovom “El reehazo de lo superfine en construcciones de los templos” (Opustitev pri graditvi svetišč vsega, kar ne spada vanje), objavil na štirih stolpcih poročilo o prenovi cerkve Marije Kraljice v Slovenski vasi v vika-ri'i slovenskih lazaristov. Prenovitvena dela je izvršil mladi slov. arhitekt Jure
stab. Do konca avgusta je bilo na njih 691 karambolev pri katerih je bilo ranjenih 354 oseb, 23 je pa bilo mrtvih. Povzročena škoda je .znašala okoli
700.000	novih din. Največ prometnih nesreč je bilo v mestu Kranj in njegovi okolici.
Umrli so. V' Ljubljani: Evgenija Kis roj. Debevc, vdeva zdravnika, Franc O-ričfci, žel. ur. v p., Milena Grebenc roj-Mrzel, prof. Josip Jeras, soustanovitelj Rdečega križa Slovenije, Marica Dečman, Rudolf Velepič, Janez Zaviršek, žel-upok., Adalbert Ivanuš, Štefan Gašper, Marija Burda roj. Pro'ssek, Ana Raku-ljič-Zelov roj. Čretnik, Jožefa Andlovec oj. Vertovšek, Oton Gagel, komercialist, Anton Tome, sedlarski mojster v p., Ana Podberšček roj. Gorjanc, Elda Piščanec, kad. slikarica, Marija Rutar roj. Radovan in Angela Černe ro-j. Stich v Vižmar-'ih, Anton Ambrožič, kroj. mojster v iuneči vasi, Blaž Zorman, pos. v Ježi, p. Odilon dr. Mekinda, kapucin v Škofji Loki, Ludvik Pečar v Celju, Ivan Babič, strojnik v 'Trebnjem, Angela Veber roj. ~orc v Podhcmu, dr. Ivan Vasic, odvetnik in član Vrh. sedišča LRS v p. v Novem mestu, Anton Bašič v Polzeli. Brigita Mešeik v Vevčah, Mihael Lampe v Litiji, Urška Pureber v Žabji vasi, Karla Kersnik roj. Drnovšek v Zagorju ob Savi in Anton Vec, pos. v Podkraju.
SKLICUJEM ZBOROVANJE
Naj pride Viktor
ki vsak dan prebira Kapital
in drugače pije kakor krava
naj pride Maliči
ki se noč in (dan kurba
da že čisto razmajano hodi
naj pride njena mati
ki zbira premog v prahu za plinarno
in drugače krade kakor sraka
naj pride Ludvik
ki se je obesil med oblekami v omari
ker je Hedo našel z drugim
naj pride Heda ta prašiča
ki jih je vseh pet pripravila do štrika
in .zdaj leži že s šestim
naj pride Vrišar
ki bi rad poklal vse južne brate
ker spravljajo Slovenijo na kant
naj pride Kert
ki je pobegnil v Nemčijo
ne da bi do zdaj kakorkoli pisal
naj pride Kertovka
ki je medtem rodila
'n postala kurba na kvadrat
naj pride vsa ta naša republiška četrt
na Glavni trg da ji rečem
f.C vragu.
K vragu pa tak proletariat ki že dolgo več ne zna nositi transparentov ki že dolge več ne ve kaj pomeni štrajk k'i že dolgo vež ne ve kaj je to Internacionala ki že dolg’o več ne zna prisegati na kladivo in srp ki čepi v zaporih le zato
Slovencev v Zaqrebu
predavanja; potrebna pač tistim zagrebškim Slov-elicem, ki slučajno in izjemoma še govorijo doma slovensko! in nimajo priložnosti slišati hrvaščine vsak hip in na vsakem koraku.
K„ o je z beograjskimi Slovenci v tem oziru mi n: znano, pač pa vem in trdim, da so zagrebški Slovenci prepotrebni večje skrbi republike Slovenije, kakor jo zdaj uživajo, če se naj ohranijo svojemu številčno malemu narodu. Pa bo kdo pripomnil: Kdo jim pa brani, biti in, ostati Šlovenci? Nihče i uri kakor njihova nezavednost! Prav zato jim je potrebna predvsem moral-a remoč.
Koliko nas je v Zagrebu? Domači Hrvatje nas štejejo na 50.000 in cel'o na 80-000, dve zadnji ljudski štetji sta jih ugotovili samo 18.790; toliko se jih je priznalo za Slovence. Jaz pa pravim: če nas je samo 40-000, je tudi ta številka dovolj pomembna pri skupnem številu vseh Slovencev v Jugoslaviji, da SR Slovenija bolj dejansko pomaga.“ (Delo, 14. okt. 1967)
A « © I H T I N I
Vombergar v smislu navodil II. vati-ikanskega koncila.
S člankom sta objavljeni dve sliki prenovljene notranjščine cerkve Marije Kraljice. Arh. Juretu 'Vombergarju k temu priznanju iskreno čestitamo.
Birma 'slovenskih otrok
V zadnji štev. Slovenije z dne 12. novembra t. 1. smo oibjavili imena birmancev iz Adrogueja, Buenos Airesa in Berazateguija, katerim je idne 29. oktobra g. direktor msgr. Anton Orebar podelil zakrament svete birme. V dan. štev. objavljamo imena birmancev iz ostalih slovenskih naselij Vel. Buenos Airesa.
Carapiachay: Blazinšeik Edvard, Papež Franc, Sušnik Janez Alojzij, Gričar Roža Marija, Korošec Pavla Magdalena, Žnidar Veronika, Slabe Marjeta Ana, Dragan Kristina Alojzija, Klemen Srečko, Skarlovnik Maks, Seno-vršnik Jože, Sušnik Pavel Peter, Aljančič Miha.
Hurlingham: Kremžar Marija Ana, Omahen Veronika 'Marija, Troha Ana Marija, Skubic Olga Tatijana, Skubic Sonja Marija, Repič Adrijana Terezija.
Moron: Rant Alojz Franc, Golob Andrej Jože, Horvat Andrej, Malalan Magdalena Bernarda, Malalan Marjeta Lucija, Čamernik Silva, Zurc Veronika Marija, 'češarek Monika Marija, Petek Nežica, Kočar Ana, Starič Helena, Kopač Bernarda Ivana, Rajer Marija Magdalena, Dolinšek Helena Ivana, čop Sonja, Čop Ivana, Kostelec Andrej Martin, Esih Jože Franc, ‘čamernik Jože, Kokalj Janez, Pleško Pavel, Fajdiga Jurij, Vidic Lučka, Grilc Andrej, Kurnik Rok Martin Petek Andrej, Godnja-vec Helena.
Ranio.^ Mejfa: Breznikar iMarij!a Kristina, Kočar Lojze Jože, Kočar Marko Jurij Loboda Ciril, Loboda Marijan Jože, Smole Janez, Kocmur Andrej, Skubic Miha Gregor, Skubic Marko Anton, Novak Pavel Peter, Hrovat Edvard Silvo, Novak An-
(Nad. na 5: str.)
ker ne more plačati sodnika za
prekrške
ki vsak čas kozla na Marxa Lenina
in delavsko samoupravljanje
k vragu pa tak proletariat
ki bi prodal fabriko
za kozarec žganja
za prvo kurbo na voglu
ali za škatlico smrdljive drave
Pajte
zginite nazaj pod smrdljivo nebo
pod strehe z rahitično udrtimi slemeni med ulice in razne prebode kamor vodijo postarane gospe sVoje cucke na večerno scanje zginite nazaj in dajte si drugo ime pravim vam, dajte si drugo ime da ne boste žalili oktobra in pariške komune.
„Politična pamfleta naj gr Je sorte“
'Gornji Brvarjevi pesmi je kom. pisatelj Miško Kranjec v Delu označil za „politična pamfleta najgrše sorte“. Pravi, da je pričakoval, „da bo Delo jasno in odločno povedal, da te stvari ne le da nimajo nič opraviti z nekakšno še tako svobodno umetnostjo, pač pa da je to umazan, zlonameren napad ria neke nedvomne zgodovinske vrednote slovenskega naroda.“
Za Miškom Kranjcem se je v. istem Delu h gornjim Brvarjevim pesmim o-glnsil še F. Vrečar ter je o njim napisal tole:	.
Ne vem, kakšen zlonameren nagib je bil v mladem Andreju Brvarju, da je (nad- na 5. str.)
XV. mladinski dan v Buenos Airesu
Draksler Franc — 60 letnik
Mladima, organizirana v Slovenski fantovski zvezi in Slovenski dekliški organizaciji, je petnajstič povabila Slovence na tradicionalni Mladinski dam na Pristavo v Mor emu. Prijetno pomla-lans-ko vreme je pripomoglo, da se je že dopoldne zbralo na Pristavi dokaj Obiskovalcev.
Začetek ni obetal. V odbojki bi se morali za pokal Božo-Toma-ž pomeriti Morončami in mc-štv0 Našega doma iz San Justa. Tekma je odpadla, 'ker Mo-rončanov, ki so bili včasih steber odbojke, ni bilo na igrišče. V tekmi je moštvo iz San Martina premagalo ekipo iz Ramos Mejije in se tako uvrstilo v finale obenem z Našim domom.
Ob 12 je bila sv. maša. Daroval jo je dr. Franček Prijatelj, ki je pred leti živel in študiral med nami v Argentini, sedaj pa deluje kot izseljenski duhovnik med 01 o venci v Nemčiji. V pridigi je v jedrnatih besedah povedal mladini, naj ostane iz lastne volje kljub okolju, ki ovira in nasprotuje, verna i’n zavedna.
Med kosilom in potem je bilo dovolj časa za kramljanje in pričakovanje napovedanih nastopov. Med tem so prihajali še novi obiskovalci in Pristava je še bolj -oživela-
Po dviganju argentinske in slovenske zastave ob zvokih obeh himen, sta pozdravila vse navzoče predsednica SDO Helena Pleško in predsednik SFZ Ciril Jan. Sledila je razdelitev pokalov zmagovalcem mladinskih športnih dni v raznih panogah. Prejeli so jih: FO Slovenska vas za Lahkoatletiko in šah, FO Naš dom za odbojko, DO Ramos 'Mejia za odbojko, za namizni tenis FO Ramos Mejia- Prehodni pckal mladinskih orga-
SLOVENCI V ARGENTINI
(Nad s 4. str.)
dre j, Vesel Antonija, Kozelnik Marta Jožefa, Kozelnik Antonija Marija, Nagode Edit Magdalena, Leban Irena, Škerlj SUlvija Ana, Makovec Marija Kristina, Kelc Andreja, Bavec Margareta Alojzija, Bavec Emilija Kristina, Klemenc Magdalena, Andrejak Damijana Hiacinta, Schiffrer Marija 'Terezija, Je-ločnik Avgust Marijan, Durič Alojzij Andrej, Smole Stanislav, Golmayer Jurij, Kastelic Anton Jože, Drenšak Juli-
jo Pqvnar—Bomo -A nrlrojo	--—   
San Justo: Bergant Srečko Janez, Lovšin Neža, Lovšin Alenka,, Tekavec Adrijana Klavdija, Jereb Kristina, Miklič Jurij, Komidar Antonija, Skvarča Kristina Ana, Malovrh Irena Mafija, Kožf.nan Aleksander, Urbančič! Marta Marija, Markovič Marjeta, Belič Ana Marija, Sedej Lija Marija, Kržišnik Ana Marija, Novak Silvija Marija, Urbančič Evgen Anton, Semen Marjeta, Kenda Valter Edvard, Puhek Jurij, Jereb Janez, Oblak Feliks, Cukjati Marko Levstik Emil Ignacij, Munda Jože, Erjavec Jože, Erjavec Janez, Urbančič Jože.
San Martin: žerovnik Marija, Uršič Silvija, Stražiščar Pavel, Kahne Stanislav, Eiletz Robert, Eiletz Marjeta, Rožanec Jože Janez, Rožanec Katarina Marija, Križ Marko, Križ Marija, Jerman Jože, Jerman Anton, Mavrič Tomaž, Ilc Franc, Leskovec Janez, Arko
nizacij je dobila mladina iz Ramos Me-j'a, ki j? na športnih dnevih zbrala največ točk.
Prijetno je presenetil nato telovadni nastop, .čeprav bi ¡radi videli kaj več fantov. Naraščajnice iz vseh krajev so ’jubko izvedle vajo z motivom belokranjskega kola; mladenke so nato pokazale vajo- z dežniki z začetnimi osnovami plesnih korakov. Obe skupini sta želi navdušeno pleskanje gledalcev. Postavile so se članice iz Slovenske vasi, ki so navdušile gledalce s težko vajo z ;hroči. S še nekoliko bolj enotnim izvajanjem bi bila vaja res odlična. Dekleta iz Ramos Mejije so naštudirala ritmično vajo na moderno filmsko glasbo, jo -kar dovršeno izvedle in žele lep aplavz. Tovenska folklora nas vedno prevzame, kadar jo moremo vsaj nekoliko videti. Zato ni čuda, da so članice iz Morona, ki so nastopile v narodnih nošah in nam zaplesale venček plesov, vžgale vse gledalce. Telovadna vrsta fantov iz Slovenske vasi, ki šele malo. časa vadi, se je predstavila z raznimi preskoki in nam '■budil" spomine na nekdanje telovadne nastope v domovini, pa tudi v prvih letih po prihodu v novo domovino. Plo--karre gledalcev vrsti 'in posameznim fantom, je bilo prav gotovo dokaz, da Slovencem veselje d0 orodne telovadbe ni zamrlo njim pa je bilo v vzpodbudo za nadaljnje delo.
-S finalno tekmo v odbojki se je zaključil nastop slovenske mladine. Nad-močni igri -odbojkarjev Našega doma so se fantje iz -San Martina upirali le v 'drugem nizu. Naš dom jih je premagal s 15:3, 15:12, 15:4 in zasluženo osvojil prehodni pokal Bo-žo-T-omaž.
Alojz, MaJkek Andrej, Makek Lug-čka, Kovič Anton, Ferfolja Andrej, Kret-nar A'drijana Antonija, Lah Ana, Mavrič Monika, Repar Veronika, Rupnik Silva, Rupnik Irena, Sever Marika, Marinček Lucija, Petelin Barbara, Filipič Silva, Mandelj Irena, Žagar Marija, Fajfar Veronika, Fajfar Tatjana, Lobnik Magdalena Lobnik Helena, Žefran Marija, Marinšek Lutjfja, ¡Lenarčič Marjana, Oberžan Stanislava, Lenarčič Olga, Pavšer Danijel, Podržaj Anton, Humar Hilda.
3ravenska vas: Franko Janez Franc, Hočevar Helena, 'Šmalc Marta Alozija.
Transradio: Albreht Kristina Ana,
Smrekar Peter Janez, Trkman Janez Karel-
Oselbne novice
Družinska sreča. V' družini Janeza Brule in njegove žene ge. Vladimire roj. Vitrih v Ramos Mejii so dobili sina. V družini Mihaela Kozeljnika in. njegove žene Marije roj Javoršek se je dne
27.	oktobra t. 1 rodil sin. Dne 11. novembra t. 1 ga je v župni cerkvi v R-Mejii krstil g. dr. France Bergant na ime Andrej .Stanislav. V družini Marijana Hribarja in njegove žene ge. Liuid-mile roj. Smole se je rodila hčerka. Dne 1" t. m jo je krstil v Don Boscu g- Jure Rode na ime Lucijana Marija. Za botra sta ¡bila Zdenko in Tončka Hribar roj. Flmole- Srečnim družinam naše čestitke.
Njegov dom v San Justu je v nedeljo, 12. t. m- gostoljubno sprejel njegove pri j a t e 1 j e in znance. Vsi so mu v krogu njegove družine žene, še-stih o-trok, vnukov in ostalih sorodnikov toplo čestitali -k 60-let-nici ter mu želeli še dolgo življenje.
Jubilant se je rodil kot kmetski sin 8. nov. 1907 leta' v Mavčičah na Gorenjskem. Delal je na kmetiji ter se v mladih letih udejstvoval v kat. prosvetnem življenju, politično pa v -SLS.
Že doma :si je ustvaril tudi -družinsko življenje. Toda njegova življenjska družica mu je umrla že pred vojno in mu zapustila tri otroke, hčerki Marijo in Hedo ter sina Jožeta.
Med vojno se je jubilant ¡pridružil gorenjskim domobrancem L. 1945 je z nedoraslimi -otroki odšel v begunstvo na Koroško, kjer se je poročil z Marijo roj. Franko. Tudi ta zakon je Bog ¡blagoslovil s tremi otroki, sinovoma Francem in Tonetom ter hčerko Marto.
V Argentini je bil jubilant najprej zaposlen pri javnih delih, kmalu nato pa je dobil slujbi v tovarni Schcolnik kjer je zaposlen še sedaj. S -svojo družino pa živi v svojem lastnem ¡domu v San Justu.
Čestitkam jubilantovih družinskih čir nov in prijateljev se pridružuje tudi Svobodna 9! oveni ja ter mu želi še dolgo 'in srečno življtenje v zdravju in moči.
+ Andrej Dolenc.
Dne 6- no-i vembra 1967 30 se mu iztekli i dnevi življenja, j Nasled. dne je ! ji obli zadnje : zemsko počivali lišče na poko-! pališču Vi-lle-i gas.
Rajni Dolenc ! je bil rojen septembra 1. 1897 v vasi Vrblj-e-nje v župniji [ Tomišelj, kjer . je od očeta pre-. lepo kmetijo. Poleg, tega je prevažal fes.
i Med kom. revolucijo je bil odločno na protikom. strani. Italijanski -okupator ga je s sinom poslal v taborišče smrti na Rab. Po vrnitvi se je moral pred komunisti umakniti z -domačije na Barje. L. 1945 je z družino odšel na Koroško, kjer je v Sipittalu preživel begunska leta. V Argentino je prišel leta 1949. Že drugo leto bivanja v novi deželi si je prvi od Slovencev v Barrio San Ni-colas postavil hišo. Za njim so storili
Pozneje se .ie prebelil v Casanovo, cd tu pa je za Božič prišel s svojo ženo k svoji hčerki Angelci por. Munda v San Justo -ter je ostal nato v Mun-dovi družini do -svoje -smrti. Tu mu je la.isk' l"to umrla tudi žena ga. Lojzka roj. Dolničar. Dobro leto zatem ji je sledil tudi on.
Rajni je bil dober človek ter so ga
ljudje imeli radi. To so mu pokazali tudi s svojo udeležbo na pogrebu! Naj počiva v miru. Njegovim hčerkam in ostalemu sorodstvu pa izrekamo- iskreno sožalje.
SAN MARTIN
Pretekli mesec je bil 'bogat na prireditvah. -šolski odbor je pripravil dva roditeljska sestanka. Na prvem je predaval g. Fran Sodja CM, na drugem pa pisatelj Zorko Simčič. Roditeljski ^estanki v San Martinu so 'postali pravi kulturni večeri. Udeležba na teh sestankih je postala tak0 velika, da jih je bilo treba prenesti iz male v veliko dvorano. Tudi misijonsko predavanje v soboto, 14. oktobra, je privabilo številne poslušalce. 'Govorila sta g. Sodja CM in Lenček CM. Zelo prisrčna je bila materinska proslava, ki jo je pripravilo vodstvo slovenske šole škofa dr. Gregorija Rožmana. Tudi zadnji dve -prireditvi sta 'bili tako dobro obiskani, da jih je bilo potrebno pripraviti v veliki dvorani. V soboto, 28. oktobra, popoldne pa je imela šola proslavo slovenskega narodnega praznika 29. oktobra in dneva -slovenske zastave. Ob tej priložnosti ¡e imel na zbrano mladino in starše kratek priložnostni govor g. Rudolf dmersu. Zdi se, da bo tudi november bogat na prireditvah.
SLOVENSKA VAS Slovenske javne gradnje
Kljub vsem težavam in slabemu vremenu se v naši vasi vneto nadaljuje z zidanjem. Poleg zasebnikov, ki postavljajo nove hiše ali si izboljšujejo obstoječe in grade trgovske prostore, je posebej omeniti javno gradnjo. Zidava Hladnikovega doma bo kmalu prišla do strehe. Pravtako se ponosno dvigajo železobetonski stebri novega Baragovega zavoda za misijonske poklice. Slovensko kovinarsko podjetje pa sicer še ne gradi, toda 'pridno kupuje potrebne stroje za čimprejšen začetek obratovanja.
Slovensko kovinarsko podjetje
V avgustu se je vršil0 četrto zasedanje ustanovnega občnega zbora SKP. Na njem se je praktično podjetje ustanovilo in so izvolili funkcionarje ea prvo petletno dobo trajanja družbene pogodbe. Izvoljeni so bili: glavni gerent Maks Jan, administrativni gerent Lovre Jan, finančni -gerent Andrej Goljev-šček, nakupovalni gerent Stane Mehle, preglednika računov Jože Čampa in Janez Lužovec. Pomočniki tehničnega odseka: Andrej Goljevšček. Kazimir Go-ljevšček, Stane Mehle in Tone Strah. Ostali člani podjetja bodo organizirani po gerentskem svetu po potrebi v bližnji bodočnosti. SKP, ki je družba z omejeno zavezo, se na vso moč trudi, da bo v stanju začeti svoje obratovanje 1. marca 1968, ko bo prevzela v svojo posest na ulici Porvenir kupljene nepremičnine-
Zaradi padca kupne moči pesa in zaradi razširitve načrtov obratovanja je SKP zvišala kapital iz prvotno predvi-
Vsak teden ena
RAB
Dr. Alojzij Gradnik
Kdo izkoml ba tvddč&re pluge, 12 da t!z r\smile ¡tvoje bo prsti iz vseh grobov nam izoral kosti? Za v\ekomcRj imel boš naše tuge.
So lakote ¡Oe, golfske so\ in kuge naš rod, trebil$, soze, so in kri močile naša mesta hi vd\si, sd ga motile, še nadloge druge —
vendar, kar oiis trpel je> že sin pozab\l je. A črni tvoj spomin zapisan.] zdaj je na, vs,e naše hiše
kot povračilo božjega obet,
in kdor ga, brisal bo, ga ne izbriše in bolj še vpila vanj solza b‘o sled.
Slovenci na veliki skavtski prireditvi
V nedeljo, 29. oktobra, je bila v San Francisco Solano velika skavtska prireditev, katere s0 se poleg argentinskih skavtskih skupin udeležili tudi, slovenski in poljski skavti. Prireditev je bila v počastitev desetletnice ustanovitve skavtske organizacije v San Francisco Solano, katero je pred desetimi leti — istočasno z ustanovitvijo nove župnije — ustanovil naš rojak župnik Marko Mavrič. Danes spada ta skavtska edi-nica med najmočnejše v buenosaireški okolici. Slovenska skavtska organizacija je pod vodstvom svojega šefa skavta
g.	Marijana Trtnika sodelovala na tej prireditvi z enim- vodom skavtov in enim vodom skavtinj. Že na predvečer pri skavtskem- ognju so se slovenski skavti dobro odrezali s -svojimi točkami. Še večjega priznanja pa so bili deležni v nedeljo dopoldne pri sprevodu. S svojim urejenim pohodom i.n zlasti še s svojo lepo skavtsko slovensko zastavo so vzbujali splošno pozornost. Posebno pohvalo so jim izrekli avellanedski -škof msgr. Podesita, ki je imel dopoldne mašo n,a prostem (stregli so mu slovenski duhovniki in slovenski skavti), zastopniki provincialnih in občinskih oblasti in številno občinstvo. Sredi prireditvenega prostora je na visokem glavnem jamboru poleg argentinske zastave visela tudi slovenska zastava. Tako so 'slovenski skavti zopet častno ponesli slovensko Ime med argentinsko ljudstvo.
denih desetih milijonov na petnajst. Ko to- poročamo, se višina podpisanega kapitala približuje številki 11-000.000 pesov. Rojakom, ki jih zanima pristop v SKP, sporočamo, da je gerentski svet podjetja ob dosegi 10,000.000 pesov podpisanega kapitala sklenil, da se bodočih 5.000.000 pesov kapitala lahko vpisuje pod istimi ugodnostmi, to se pravi ina mesečne ali trimesečne obroke v štirih letih, brez takojšnjega vplačila zaostale vsote. Rojake, ki bi bili zainteresirani na tem velikem poizkusu slovenske industrijske delavnosti, vljudno vabimo, da se zglase pri kateremkoli gerentu SKP.
Letošnja smučarska sezona in 14. slovenske smučarske tekme
BRVAR: DVE PESMI
(Nad- s 4 str.)
v -sv-o-j pesniški navdih izcedil nemalo hudih zamerljivk, ko je pisal pamfleti-stični pesmici ,,Balada“ in „Sklicujem zborovanje“ in ki ju je revija za kulturo in družbena vprašanja „Problemi“ natisnila v zadnji številki (55-56). Ali se mu ni prav -nič zazidevalo- — pa tudi tistemu, ki mu je dal imprimatur — da se je v svoji razbrzdanosti lotil tistih ljudi, ki so zmeraj pošteno mislili, ki so iz notranje nuje šli v bojni metež, in jih zdaj krivi zakaj niso za zmeraj ostali v gozdovih?
Sposodil si je učitelja predvojaške vzgoje in ga „pesniško“ seciral od tam, ko „maha z zeka izkaznico“, ga vlači skozi zdravstveni dom in sanatorij in mu še v krsti ne da miru, do žene v črnem, ki se je tiščijo trije otroci in ki so „ves čas jokali, ker jih je morda tiščalo lulat“. Odkod Andreju Brvarju tolikšna „hrabrost“, da je z degeneriranimi pomagali, ki naj bi bila pesem, opljuval nekdanjega (preprostega borca ? Kakšno drugačno pojmovanje oziroma sprejemanje tega teksta je iluzorno.
'še huje je s 'pamfletom ,Sklicujem zborovanje“. Tu Brvar svoj proletariat — gre za našega delovnega človeka — zlasti ženske razglaša za ,kurbe na kvadrat“ in priporoča, naj si vsi skupaj nadenem drugo ime, „da ne boste žalili oktobra in pariške komune.“ Skratka, ljudem iz njegove „fa-briške četrti“ je imputiral najbolj spolzke instinkte. Odveč je že ponoviti: prav go-
tovo jih ni „pesniško“ obdelal zategadelj, da bi jih spravil na svojo „zveličavno“ pot.
Andrej Brvar (morebitni psevdonim ?) za zdaj zanesljivo ne živi od poezije in bržčas še dolgo, dolgo ne bo ne na Slovenskem ne kje drugod. Indicije so, da ni lačen in mu tudi ne želim, da bi bil. Zato naj pomisli, da je storil veliko krivico, dobro ve kom;u, -in -da je zablodil, če meni, da lahko pisari o vsem, kar ga čudnega spreletava. Skorajda, ne bi bilo napak, če bi jo zdajle kam potegnil, še živih učiteljev predvojaške vzgoje nr.nreč ni malo!“
S 1(9 VIN Cl PO SVITO
KANADA
Na slovenskem letovišču v Boltonu :e tila zadnja skupna prireditev v letošnjem letu vinska trgatev dne 17-septembra. Bila je zelo dobro obiskana, ker je bil ta dan zelo lep in topel. Poleg tega največjega skupnega slovenskega letovišča imajo -posamezniki pa tudi slovenske skupine še svoja lovišča. Tako zlasti primorski rojaki, prekmurski Slovenci s0 si ga pa ustvarili v zadr njem času ter ga je blagoslovil 24. septembra g Jože Mejač CM.
V župniji Marije Brezmadežne so
v soboto. 11. t- m., odprli in blagoslovili hišo, ki jo je ta župnija kupila za slovensko šolo. Po blagoslovitvi hiše bo v župnijski dvorani skupna večerja z družabno prireditvijo.
Še nikdar nismo doživeli trkih snežnih zametov kot letos konec avgusta. Po gorah so se nakopičili metri snega in organizacija latinsko-ameriškega smučarskega -prvenstva se je znašla pred jako kočljivimi problemi. Tuji gostje, ki s-o- prišli iz 'Čila, kjer je povsod manjkalo belega blagoslova, so navdušeno pozdravili snežne nevihte na Cate ralu, manj veseli pa so bili prireditelji,/ saj -so morali vsak dan znova pripravljati zametene proge.
Športnih rezultatov tokrat ne bom navajal, saj jih je dnevno časopis* 1’« primerno objavilo. Latins-ko-ameriško prvenstvo so -si pač nujno razdelili v približno enakem razmerju Čilenci in Argentinci, prva mesta pa so brez posebnih težav pobrali severnoameriški, kanadski in angleški gostje, čeprav je med njimi samo Kanadčanka Nancy-Green predstavljala svetovno smučarsko elito. Nov dokaz za staro resnico, da 3e južnoameriški tekmovalci ne morejo uvrstiti v prvo kategorijo 'belega športa. Posebnost tekem je predstavljalo-brazilsko moštvo: smučarji iz dežele, ki sploh ne pozna snega, in -ki se vežbajo v andskih predelih Čila in Argentine.
Slovenci -smo bili zastopani v latin-sko-ameriškem prvenstvu samo v organizaciji. Dinko Bertoncelj je nadzoroval in -skrbel za proge alpskih disciplin, ki so edine panoge belega športa, uvrščene v latinsko-ameriško prvenstvo.
Pač Pa -smo postavili -dva tekmovalca na argentinskem državnem prven-
stvu v tradicionalni panogi smuškega teka. Spet enkrat je tekmoval Jerman in spet tudi zmagal. V tekmah iste discipline je nastopil že drugo leto Jože Škulj in se častno plasiral med številnimi tekmovalci- Zdaj že več let tukajšnji vojaški odred planincev (Destacamento Andino) pospešuje sicer že zanemarjeno nordijsko panogo smučanja in prireja vojaško zvrst teka (biatlon), ki pritegne tu-di civilne tekmovalce.
Ob zaključku zime -smo se Slovenci, ki drgnemo dilce, zbrali na 14. slovenske smučarske tekme v Bariločah. šestnajst let je poteklo od tistega dolgega izleta v Ñireco, ko smo prvikrat „nastopili“ in je zmagal med drugorazrednimi „smuškimi bratci“ Milan Godec, ki prav gotovo nikdar ni -sodil med smučarske „kanone“. Od takrat smo skoraj vsako leto tekmovali, čeprav so bile tekme dostikrat gamo zabaven dodatek pikniku in izletu.
Za letošnje tekme se je posebno 1 navduševal Jože Musar. Zamislil si jih je kot večjo- prireditev, na kateri naj bi tekmovali gostje iz Buenos Airesa in še od kje drugje. Res nas je to navdušenje dvignilo iz običajne lenobe, v katero nas vecino bolj pehajo pridobitni posli in -podobne skrbi. Jože se je nalašč za tekme pripeljal iz Buenos Airesa, šel trenirat in si še isti dan zl-o-mjl nogo. Skoraj bi tekme spet zaspale, posebno ko sta Jerman in Jereb — oba resna kandidata za prva mesta — odšla službeno v San Martin. A se je zavzel
za stvar dr. Grzetič in -slednjič 1. oktobra zbral sedemnajst smučarjev na planoti „1200“ na Catedralu.
Seveda postajamo „bratje“ že stari. Toda med nas se je vrinilo sedem naraščajnikov, nadebudna mladina med sedmim in štirinajstim letom, za katero upamo, da bo počasi prekosila očete. Vsaj v športu se bo to nujno kmalu zgodilo.
Po splošni tekmi v veleslalomu, ki ga je Dinko zmerno in pametno začrtal s po-sebnim ozirom na starejše gospode, je mladina še posebej tekmovala tudi v težavnejši panogi slaloma. Dinko sicer ni mara; tekmovati, a smo ga nazadnje le pregovorili, da se spusti in zasede neizogibno prvo mesto. Splošni rezultati tekme so bili sledeči:
1. Dink0 Bertoncelj 28’6, 2. Matjaž Jerman 33’3, 3. idr. Lojze Grzetič 33’6, 4. Marko Jerman 35’, 5-Janez Drajzibner 36’8, 6- Nejko Razinger 37’6, 7. Lojze Simčič 39’, 8. Romana Bertoncelj 39’8,
9.	Peter Drajzibner 40’8,	10. Martin
Jerman 41’4, 11. Marta Jereb 42’1. 12. Vojko Arko 45’, 13. Sergij Delak 49’8 14. Voljica Habjan 54’3, 15.' Tonček Arko 59’4, 16. Marija Jereb 1’9’5, 17. Jurček Drajzibner 2’ 8’ 2.
Udeležba g- Sergija Delaka iz New Yorka je poredila misel, ki bi jo bilo moči izvesti vsaj d-:k;er naši smučarski strokovnjaki potujejo med Bariločami in Windhamcm: namreč zamisel o pa-nameriških slovenskih smučarskih tekmah, ki bi se vršile v Windhamu in Bariločah. Morda se ta zamisel v prihodnjih letih lahko izvede.	V- Arko
PO ŠPORTNEM SVETU
Košarkarsko moštvo ljubljanskega Slovana se je v Poritu na kvalifikacijskih tekmah uvrstilo v prvo' ligo. Slovan je bil največji favorit in je to udi dokazal- Premagal je vse štiri noštva: Mlad0 Bosno, ki si je z drugim mestom prav tako zaslužila vstop v ligo, Pirot, Mladost iz Zagreba, Ivan-grad in makedonskega prvaka Mavrovo. Tak0, bo Slovenija Spet imela dva zastopnika v prvi ligi: Slovana in ljubljansko Olimpijo.
V	prvi ligi je skoraj gotovo prvo mesto oddano Zadru, Olimpija je na drugem. Iz lige bo izpadel BSiK iz Slavonskega broda. Drugi izpadli član lige b0, Rabotnicki iz Skopja ali Borac iz Banja luke-
Na predolimpijskem tekmovanju v Mehilki .sredi oktobra je telovadec Miro Cerar osvojil zlato medaljo na konju z ročaji ter četrto, mesto v skupni oceni, Vera Nikolič je bil'a prva v teku na 800 m, rokoborci so dobili eno zlato (Marinko v mušji kategoriji) in eno srebrno (Horvat v welter). Vaterpolisti So prejeli srebrno kolajno, ki pa so jo vrnili. Po olimpijskih predpisih bi namreč pripadla Jugoslaviji zlata, odbor teh iger pa je določil za pravilo količnik danih in prejetih golov in tako je prvo mesto pripadlo SZ.
Na tem tekmovanju, ki se je zaključilo 29. oktobra, je nastopilo 1600 tekmovalcev in 56 držav.
V	Oberbafu je bilo 29. oktobra tekmovanje v smuških skokih na 80 -metrski skakalnici prekriti z umetno snovjo. Udeležilo se ga je 73 tekmovalcev iz Poljske, Madžarske, Jugoslavije in Vzh. Nemčije. Zmagal je domačin Schmidt s 79,5 in 79 m. Zajc je bil
13.	s 67 in 68,5; Eržen Ig., Štefančič
18,,	Mesec 22., Smolej 28. in Jurman
24.	Štefančič bi se celo uvrstil na drugo mesto, če bi pri prvem skoku /7 m ne podrsal z rokami po tleh, ker je bil drugi skok tudi dolg — 75 m.
V	Buenos Airesu je te dni lahkoatletsko tekmovanje za južnoameriško prvenstvo, in sicer XXIV moško in X:IV-žensko prvenstvo. Leta 1924 je na tretjem prvenstvu, ki je bilo v San Isidro Argentina prvič osvojila naslov prvaka, od tedaj (pa še osemkrat, čeprav trenutno argentinska atletika ni ravno na višku, ima precej možnosti za osvojitev naslova pri moških, dočim pri damah Brazilk nobena ekipa ne bo mogla preseči. Po predzadnjem dnevu so imeli Argentinci s 135,5 točkami 18,5 to.čk prednosti pred Brazilci, brazilska damska ekipa pa je zbrala 84 točk, druga je bila čilska s 35 in tretja Argentina s 24. Vseh nastopajočih ekip pa je bilo osem: Argentina, Brazil, Čile, Uru-gvay, Perú, Klumbija, Paragvaj in Ekvador, čeprav'je tekmovanje ves «tie>
motilo slabo vreme so bili kljub temu doseženi nekateri novi rekordi. Kolumbijec González je postavil nov južnoameriški rekord v metu diska s 54 m, postavljenih pa je bilo tudi več državnih rekordov, vendar noben argentinski. Znani argentinski dolgoprogaš Suárez je ponovno zapisal 'svoje ime med južnoameriški e prvake na 10.000 m s- časom 30,50,8, bil pa je drugi na 5-000 m- Njegov uspeh je tem večji, ker je že veteran, ima že 33 let.
V	Ljubljani je bil 24. septembra prvi pozivni turnir trinajstorice najboljših namiznoteniških igralcev. Zmagal je brez poraza državni prvak Korpa, član ljubljanske Olimpije, drugi je bil Šurbek iz Zagreba, tretji Vecko in zadnji Klevišar, o'ba iz Olimpije, Ljubljana. Na Jesenicah pa so se pomerile dame. Zmagala je Cirila Pirc pred Zagrebčanko Resljevo, osmo ' mesto je osvojila Jeseničanka Pavličeva in deseto Zero vnikova iz Kranja.
20 LETNICA HRVATSKEGA PEVSKEGA ZBORA
Hrvatsiki pevski zbor Jadran v Bs. Airesu je svojo 20 letnico proslavil s koncertom dne 11- t. m. v kolegiju La Salle v Bis. Airesu pod vodstvom- dirigenta prof. Iva Degrela.
V SOBOTO, 25. NOVEMBRA, BO V SLOMŠKOVEM DOMU PONOVITEV VESELOIGRE
ŽENIN
IZ
AMERIKE
REŽIJA: STANE NOVAK PRIČETEK OB 20
OBVESTILA
Torek, 21. novembra 1967:
V	Slovenski hiši ob 20 predavanje vseu,č. prof. dr. B. T. Halajčuka o njegovih opazovanjih na kongresu katol. laikov v Rimu in o vtisih s potovanja po zahodnoevropskih vseučiliščih in inštitutih. Predavanje je v okviru Slovenskega oddelka Ukrajinske kat- univerze ter vaibita nanj S KAS in SKAD. Sobota, 18. novembra:
V	dvorani Slovensko hiše koncert Gallusa.
V Slovenskem, domu v San Martinu ob 20 Jalnova Srenja.
Izlet slovenskih otrok na slovensko Pristavo.
Nedelja, 19. novembra:
V	Slomškovem domu Občni zbor
V	Slov. domu v Berazateguiju celodnevna proslava oblet, blagoslov, doma.
Istotam sestanek Dekliškega krožka
V	Slovenski vasi obletnica blagoslovitve cerkve.
Torek, 21. novembra:
V	Slovenski hiši bo ob 16. uri predaval vseuč. prof. dr. M. Komar slov. ženam in materam.
Sobota, 25. novembra 1967:
V	Slovenski hiši ob 19 XIII. kulturni večer SKA. Predaval bo dr. T. Debeljak o ruski pesnici Ani Ahmatovi. Sledili bodo slovenski prevodi njene v 'Sovje-tiji prepovedane zbirke Requiem, Ahme-tove ruski prevodi iz slovenskega pesništva (Levstik, Jenko), in nazadnje pesem sovjetskega pesnika Jevtušenka v spomin lani umrli pesnici Ahmatovi.
V	Slomškovem domu ob 20 predstava Ženin iz Amerike.
V pripravi je nova izdaja slovenske ga telefonskega imenika, zato naprošamo vse rojake, ki imajo telefon, pa še niso vpisani v našem lanskem imeniku, 'kakor tudi oni, ki so menjali so-dedainjo številko, da nam isto sporoče vsaj do 30. 11. 1967 v uranih urah, t. j-cb torkih, četrtkih in sobotah od 16 do 20 osebno v naši pisarni, Bartolome Mitre 97 ali po telefonu 658-6574. Objava v telefonskem imeniku je brezplačna. Slovenska 'hranilnica z- z o. z„ Ramos Mejia.
POČITNIŠKI DOM v Kordobskih gorah bo odprt le za Slovence od 13. januarja d0 konca februarja. Kdor želi svoj oddih preživeti v njem, naj se prijavi čim prej na naslov: Hainželič Rudolf, San Esteban, Sierras de Córdoba. Vozni listek kupi šele ko dobi odgovor da je zanj še prostor v Domu. Za neprijavljene ne bo prostora.
Nadrobna pojasnila daje po dobroti Dušnopastirska pisarna na Ramón Fal-conu 4158.
DRUŠTVENI OGLASNIK
Izlet otrok vseh slovenskih osnovnih
ČOl bo letos v soboto, 18. nov., na slovensko Pristavo v Castelarju. Ob 9 bo
sv.	maša.
Izvršni odbor Zedinjene Slovenije ponovno spominja člane društva, da jim je še vedno mogoče podpisati zavarovanje za smrtni primer v zneskih, ki dosežejo lahko višino do 1.000.000 pesov, glede na starost interesenta ob prijavi. V primeri z obveznostmi, ki jih imajo z zavarovalnico zasebni zavarovanci, je kolektivni sistem za člane društva tako ugoden, da je res priporočljivo, da priložnost izkoristijo. Posebno velja to za samostojne podjetnike, žene gospodinje in sploh vse tiste, ki že v podjetjih, v katerih so uslužbenci, niso kolektivno zavarovani.
Posebej sporočamo, da je zavarovalna družba Minerva do zdaj vse svoje obveznosti točno in hitro izpolnjevala. Tudi v prvem smrtnem primeru člana, ki je 'bil zavarovan za višji znesek kot samo za osnovno glavnico
25.000	pesov, je društvo v nekaj dneh prejelo celotni znesek in ga takoj izročilo družini umrlega člana.
Vabimo torej vse člane, Iki še niso izpolnili 60. leto starosti, da premislijo in se odločijo za dodatno zavarovanje: Društvo pač želi članom, ki nesebično prispevajo za druge idealne namene v korist skupnosti, nuditi tudi nekaj ugodnosti, katerih prva je prav posmrtnin-sko zavarovanje- Stvar članov pa je, da se ugodnosti oprimejo v najvišji možni meri.
Vsa pojasnila se dajejo v društveni pisarni in pri poverjenikih.
Zedinjena Slovenija
ESLOVENA LIBRE
Editor responsable: Milos Star« Redactor: José Kroselj Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aires
T.	E. 69-9503 Argentina

e*> *•■<«»..nz»a*r»Hííii-rwon*«»as»
JAVNI NOTAR
Fraiäcisco Raúl Cascante
Escribano Público
Pta. baja, ofic. 2
Cangallo 1642	Buenos Aires
T. E. 35-8827
DAROVALI SO
Ob petdesetletnici smrti najbolj požrtvovalnega očeta, katerega je na takrat še najlepši dan, sv. Leopolda, zaščitnika mesta Dunaja, Bog poklical iz bučanja 'kanonov v najbolj mirno, večno domovino, je neimenovana namesto cvetja na njegov grob darovala 3.000 pesov za tiskovni sklad Svobodne Slovenije.
FRANQUEO PAGADO Concesión N’ 5775
TARIFA REDUCIDA Concesión N* 3824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual Ne. 910.387
Naročnina Svobodne Slovenije za leto 1967: za Argentino $ 1.900— Pri pošiljanju po pošti doplačilo $ 100.—. Za ZDA in Kanado: 12 dolarjev za pošiljanje z letalsko pošto, in 9 dolarjev za pošiljanje z navadno pošto. Talleres Gráficos Vilko S.R.L., Estados Unidos 425, Bs. Aires. T. E. 33-7213
V torek, 21. novembra ob 16. uri	t.
bo v Slovenski hiši govoril slovenskim materam in ženam DR. MILAN KOMAR
■BBBIKBBBflBBHHBBBBSIlBBBBflBBBBflBBBBBSBBBnBBBflBBaflBnflBBBBEflBB
Vse slovenske rojake lepo vabimo v Slovensko hišo, kjer bo v soboto, 18. novembra, ob 20 uri
IkONCERT
SLOVENSKIH NARODNIH PESMI
Izvajal ga bo SPZ „Gallus“ — (Dirigent: Dr. Julij Savelli) — Prvič bo javno nastopil tudi novi mladinski pevski zbor pod vodstvom g. Tineta Selana
Vstopnice pol ure pred pričetkom.	PRIDITE!
SSaBBBBHBBBBBaiBBBaBBBBiBOB&BBa^EBBSBSHBBHflBBBBnnHUlBBBRiBBflfl
Dne 12. oktobra 1967 je umrla v Rovtah v 85- letu starosti naša preljuba mama, sestra in babica, go spil
Mari ja M i v š e k
Zadnje zemsko bivališče je dobila na pokopališču v Rovtah dne 14. oktobra 1967.
Vsem jo priporočamo v molitev in topel spomin.
N E © E E 3 A
NOVEMBER.
SLOVENSKI DOM! BERAZATEGUI !
3. OBLETNICA BLAGOSLOVITVE
Spored:
Dopoldne: — Ob 10,30 dviganje zastav
—	Sv. maša
—	Pozdrav predsednika doma
—	Pozdrav predsednice krožka SDO
—	Kosilo
Popoldne: Ob 15.—: Beseda predsednika
—	Nastop okteta „Berazateški slavčki“
—	Simbolična vaja najmlajših
—	Pevska točka — Dekleta iz Carapachaya
—	Harmonikarji iz San Martina -— Nastop dečkov
•— Kuplet — kitara
—	Nastop ¡anuških atletov —• SFZ
—	Plesna vaja deklet in fantov
PRIDITE ,GOTOVI! STORILI BOMO VSE, DA VAM BO LEPO, PRIJETNO IN DOMAČE!
Sodeluje orkester Planika
. ,,
Žalujoči


sin Antox^ Aljvšidt z družino v ; vn t, s n v np sorodstva
Vsem znancem sporočamo,- da je umrl po mučni bolezni gospod
Janez če Ih ar
Zvestega spremljevalca rajnega msgra. Janeza Hladnika je prišel iskat naš Gospod Jezus Kristus dne 26. oktobra t. 1. ter ga povedel v nebeško 'kraljestvo.
Vse, ki so- rajnega poznali, prosimo za molitve za pokoj njegove duše.
Župnik Tone Škulj in č. šolske s d? tre v župniji sv. Jožefa Pomipejskega v Lanusu
V Slovenskem domu v San Martinu
ho dramatski odsek iz Carapachaya v soboto, 18. nov., ob 20 ponovil
Jalnovo igro „¡SRENJA“
Vstopnice po 150, 100 in 50 pesov na razpolago eno uro pred predstavo
Dr. FRANC KNAVS
ODVETNIK
Lavalle 1290, p. 12, of. 2, Capital
T. E. 35-2271
Uradne ure od 17—-20 Na telefonu tudi dopoldne (10—12)
Lujan, Francia 952 T. E. 735 ali 516
V petek in soboto od 9—13
Iz domovine ■ je dospela žalostna vest, da nas je v 84. letu starosti po težki bolezni za. vedno zapustila in odšla po zasluženo plačilo ik Vsemogočnerhu naša'predobra mama, stara mama in babica
gospa Marija Šimenc roj. Kos
vdova posestnika
Preblago pokojnico priporočamo v mo.litev in blag spomin.
Sveta maša zadušnica bo v cerkvi Marije Pomočnice v Don Boscu, Ramos Mejia, pri slovenskem oltarju v soboto, 18. t. -m., o;b 8. uri zjutraj.
Za njo žalujejo: v Argentini sin dr. Anton z družino; v 20 San Franciscu (USA) sin Aleš :z družino; v Avstriji sin Franc z družino; v domovini hči Marija por. Kepic z družino in sin Ivan z družino-
Ramos Mejia — San Francisco — Uidmat — Zg. Brnik —- Bukovica
Vsem prijateljem in znancem sporočamo žalostno novico, da je dne 6. novembra 1967 po hudem trpljenju, previden s tolažili svete vere v 70. letu starosti umrl naš nad vse dragi oče, stari oče, tast, gospod
Andrej Dolenc
pdsestnik v Vrbljenju, župnija Tomišelj
K zadnjemu počitku smo ga spremili dne 7. novembra popoldne na pokopališču Villegas-
Ljubega očeta priporočamo v molitev in blag spomin.
Ob tem bridkem življenjskem udarcu se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam na kakršen koli način stali ob strani. V prvi vrsti se zahvaljujemo vsem tistim, ki so prihajali našega ljubega očeta obiskovat med boleznijo in mu lajšat trpljenje. Zlasti če. gg. msgru Antonu Oreharju, Janku Merniku, Francu Barletu in Alojziju Te-kavcu za duhovno tolažbo našemu dragemu očetu za tako lepo pripravo na ismrt ter za podelitev svetih zakramentov. G- msgru. A. Oreharju še posebej za vodstvo pogreba, ostalim gospodom pa za asistenco.
Globoko hvaležni smo tudi družinam za vse, kar so storile raj-i nifcu v času njegove bolezni ter nam ob njegovi smrti: Franceta Mešeta, Lojzeta Modica, Oblakovi, Močnikovi, švigljevi, Žgajnar-jevi, Jakopičevi in Perkovičevi, gospe Fereževi, Ivanu Mehletu, (Marku, domačinom sosedom Di Muro, Granda, gospa Delia Esposito in še posebej bolničarki ge. Diolini Bbrman.
Prisrčna zahvala vsem darovalcem cvetja in, vsem, 'ki so našega predragega očeta prihajali kropit na mrtvaškem odru, molit za pokoj' njegove duše ter so ga v talko lepem številu spremljali tudi na njegovi zadnji zemski poti.
Vsem naj dobrotni Bog obilno poplača.
Žalujoči
Marki Angelca por. Munda in Lojzka por. Semen z
družinama, sin Jože z družino, ter' vse ostalo sorodstvo