oiraCia. Kakor vsa bitja, živali in rastline, smo odvisni tudi Ijudjc od ozračj.a, ki nas obdaja z vsemi svojimi mnogovrst nimi pojavi in lastnostmi kemične ter fizikalne vrste. Poletje in zima, dan in noč, mraz in toplota, vlaga in suša — vse to vpiiva na naše življenje, naše razpoloženje in zdravje. Isto menjavanje kakor v vnanji naravi se odigravata ludi v našem telesu. Razmer- je med zdravjem in vremenom je to-< rej le izraz iz splošnega razmerja med naravo in življenjem. A čeprav se nam vidi to tako jasno, vemo le prav malo o tem. Vsaka bolniška strežnica ve n.pr.povedati, da umrje največ bolnikov proti jutru in poldnevu, ko je zrak najbolj prevodljiv za elektriko. Samo poletni poldnevi delajo nerazumljivo mjemo. Ob vlažnem južniku istotako narase umrljivost hudo bolnih, posebno značilna pa je umrljivost v vigredi, kajti takrat je največja. Tudi v jeseni narase za neke bolezni umrljivost in število bolnikov. A kakor za bolezni, sta pomlad in jesen relativni višek" za vsakovrstno delovanje pesniškega, umetniškega in sploh duševnega značaja, kakor slavi tudi ljubezen v teli dveh dobah svojo zmagoslavje. Samomori so takrat istotako bolj pogosti in podobno je z nravstvenimi zločini — skratka, letne dobe s svojimi posebni-« mi vremenskimi prilikami imajo svoje značilne vplive na Ijudi. A ne samo ljudje, tudi druga bitja in povzročitelji bolezni so v posebnih odnošajih s temi dobami. Nalezljivo nastopanje nahoda nam kaže najbolj nazorno, kako vpliva vreme na povzročitelja tega zla. Končno je vreme z vsem, lcar spada sem, s svetlobo, solncem, gibanjem zraka, vlago, zračno elektriko in ikoličirio prahu v ozračju važen zdravilni činitelj za mnoge bolezni, tuberkulozo, revmatizem itd. Celo preprosta izprememba zraka ima velik pomen, kakor ve marsikdo iz lastne izkušnje. Zato ni Čudno, da se znanost čezdalje bolj vneto bavi z vremenskimi pojavi in klimatičnimi prilikami in da skuša vneto rešiti preobilico ugank, iki nam jih te stvari danes že zastavljajo.