Pavel Keller: 27. nadaljevanje. , Shri.nosira. siu_cnec . -... •' ' Roman. ,...-' !.. , . >¦ "^ Poslovenll dr. Ivan Dornik. . ' ;,:. »Jeras je tvoj prijatelj!« »O ne, ni moj prijatelj; ničvreden človek je kaJkor ti! Kupila sem za svoj zadnji denar žganja zanj, zato imam sedaj vajino skrivnost!« Medena je obšel smrten strah. Kon.no je rekel z blebetajočim, prosečim glasom: »Prosim te — nikar me ne naznani —¦ ne mogel bi v ječo — strašno je! Nekdanje dni si bila pri nas pesterna, ko je bil moj dobri, rajnki oče še živ in ko sem bil jaz še majhen. Nisi hotela, da bi bil padel na tla, ko si me nosila na rokah. In tedaj bi bil padel le na pes.k' ali pa na tratino. Ali hočeš, da padem sedaj y pekel je.e?« ¦i:.:-^ ^ ¦¦-.-. ¦¦.¦- ¦ :¦;..; ¦¦:•¦>¦. '¦¦¦¦ ¦ ¦¦¦'..''¦'¦¦. ¦•¦¦ »Tedaj si bil še nedolžen; potem pa si postal zločinec« »Vem — priznavam — toda prišlo je taiko nad me — polagoma — najprej tisto s tvojo Re^ ziko! Saj sem jo imel res rad . . . « . . ' ¦ . Starka je zapihala. •¦ f^-S'-' ¦'¦¦¦ •- '¦'" »Rad — to ti verjamem! Kdo pa je ni imel rad? Toda ko je prišlo z njo tako daleč, ko bi se bil moral z ubogirn dekletom oženiti, si rekel, da se more bogat kmetski sin poročiti le z bogatQ ikmetsko h.erjo, ne pa z ubogo d.klo. In tako je ostal Reziki le še ribnik. Tedaj sem se peljala k advokatu. Hotela sem, da bi te zaprli za mnogo mnogo let. Advokat je bil prijazen, toda reket je: Ljuba žena, za taike zločine nimamo paragra-* fov. Dekliško .ast lahko vsak svobodno in brez kazni skruni. Peljite se le nazaj domov in po-< trpežljivo prenašajte svojo usodo, kakor jo mora prenašati na stotiso.e mater in očetov. — Za to,1 kar si ti tedaj storil, lco si pognal ubogo dekle i smrt, ni paragrafov, za to pa, kar jaz sedaj vem o tebi, so paragrafi. In sedaj prideš na vrsto. Saj nekaj tistega, kar si storil takrat, ti bo sedaj zaračunano.« :' ¦ --'¦.¦¦ 'r,-:-.;! ¦?*'¦&$?* Z očmi, __I so žarele sovra§tya, je starka g\^ dala Medena, da ga je zgrozilo. Z ubitim, potegnjenim glasom je rekel: »Da — jaz sem — malopriden — Jeras — je — malopriden — pa tudi ti — starka — tudi ti si — malopridna.« " . -,*s ... .... Trdo mu je odgovorila: >---^-^"-r*"-----:- »Vem, tudi jaz sem malopridna! Vsak člo,vek", ki hlepi po maščevanju, je malopriden. Ni treba, da bi mi pravil to fcak duhovnik, tudi kdo {Lrugi ne, to si rečem sama. Postala sem malopridna, ker sem morala hlepeti po maščevanju. Ne morem drugaCe. Jutri te naznanim. Ljudje pripovedujejo, da si vlil vislice, ko ste nekoč na 'Andrejev večer vlivali svinec. To je imelo svoj pomen. Na vislice sicer ne boš prišel, toda za dolga dolga leta v ječo. In sedaj pojdem!« Tedaj se je zasmejal. Zasmejal se je bolno za njo, da je obstala. »Greš« — se je smejal — »ali si prišla po siovo? Danes sem najbrž poslednji večer tu v svoji hiži, v svoji sobi? Potem naj grem v ječo? Toda poslušaj me še! Bogat bom — zelo bogat, mnogo denarja ti bom dal, če me pustiš živeti v miru. Kakšno korist pa imaš, če me zapro? Nobene! Ce pa dobiš denar, se laliko ozdraviš in ne bo ti treba več bedni in bolni ležati v postelji. Lahko ti dam mnogo denarja. Colnarjev studenec bom namreč kupil, in ta studenec je zlata jama. Denarnih ljudi sem našel v mestu, ki bodo vse oskrbeli. Zidali bomo veliko zdravilišče z zdraviliškim domom, stebrišča do studenca, sportna igrišča, gledališče in mnogo lepih stanovanjskih liiš za goste, ki jih bo prihajalo na tisoče. In tako lepo hišo sezidam tudi tebi, svoji stari, zvesti prijateljici, ki me je nosila na rokah, ko sem bil še majhen. Tako bo, da! Neizmerno bogat bom. Obogatel bom po studencu, po tem dragem, dobrem, čudodelnem studencu.« Ali je zblaznel? Starka ga je ostro zavrnila: »Neumnosti govoriš. Studenec je vendar Colnarjev. Dopoldne so bili štirje gospodje tu, ki so si ga ogledali. Ti bodo dali denar, da zraste tukaj zdravilišče. Colnarjevim bodo dali denar, ne tebi. Ti nikoli ne dobiš studenca v svoje roke!« Bedasto se ji je zakrohotal. »Saj to ni res! Šale briješ! Nocoj sem prejel pismo, naj kupim Colnarjevo posestvo s studencem vred. Počakaj še malo, nikar še ne hodi; zapri zopet vrata, da naju kdo ne sliši! Saj to ne more biti res, ikajti potem bi bilo vse, kar ssm storil, storjeno zastcnj. Kaj ne, nobenih gospodov ni bilo pri Colnarjevih, ki bi prišli tja radi studenca? Kaj ne, da ne? Le malo prestrašiti si me hotela.« »Gospcdje so biii tu! Zdraviliš.e bodo zidali oni tamle, ne ti.« »Neumnost je to, bedasto je! Tedaj — tedaj bi bilo — vse zastonj. Ti si burkasta, predeš mi jih — strah vlivaš ljudem — venomer frfotaš okrog studenca kakor netopir — ti, kje pa si?« Ni je bilo več. Prišla je dekla in prinesla brzojavko. Meden jo je gledal nezavestno. Igral se je z brzojavko. »Papirček, zložen papir.ek! Kaj le je v njem?« ., v,._.. ,., Igral se je in mrmral pred se. "^"^n*-"'""?" »Naznanila me bo? — Ječa? — Studenec? — Štirje gospodje so bili tam? Vse to je neumnost. Na stotisočo gosi je. Ta ženska pa je najve.ja. In nje nihče ne mara za Martinovo. Prestara ia pre« remežna. Kar nič sočna!« Zasmcjal se je glasno, skoraj blaženo. Bil je na robu blaznosti. Končno je le odprl brzojavko. »Izvedeli smo, da se rnogočna denarna družba pogaja za objekt s posestniki samimi, zato odstopamo od načrta.« To ga je privedlo nazaj v resnično življenje. Torej je bilo res, kar mu je bila povedala starka? Studenec je bil zanj izgubljen? In vse je bilo storjeno zastonj? Debelo uro je sedel Meden za mizo, ne da bi se ganil. Nato je poiskal papir, pero in uradni pečat. Ure in ure je pisal, počasi slikal črke nq papir... Drugo jutro so na.li Medena pbešenega. V njegovem žepu je bilo pismo, zapečateno z uradnim pecatom. Naslovljeno je bilo na državnega pravdnika. Orožnik se je peljal s pismom v mesto. Še tisti dan so zaprli tri ljudi: Jerasa, Golobovko in Jerasovega brata v mestu. Oproščeni. Zagovornik Štefana Colnarja je predlagal, naj njegovega varovanca nujno izpuste iz zapora In naj se pravno postopanje obnovi. Zahteval je tudi kar največjo odškodnino. In zopet je moral stari učitelj na težko pot: pripeljal naj bi oproSčenega Colnarja domov. Ravnatelj kaznilnice ga je bil v pismu prosil, naj stori to. Ko so Golnarju povedali, da se je njegova usoda tako hitro preobrnila, ga niso mogli pripraviti do tega, da bi kaj črlinil. Sedel je molče v zaporu in se neverno smehljal. Tu in tam je skomizgnil z ramami ali pa stresel z glavo. In nato se je zopet za.el neverno, zaničljivo smehljati. Zagovornik mu je prigovarjal; dobil pa ni nobenega odgovora. In tedaj so poklkali starega učitelja. Colnar mu je mežikal z očmi, kakor da bi bil nekoliko oveseljen, celo škodoželjen. To je bilo tudi vse. Tudi z učiteljern ni izpregovoril, čeprav se je ta celo uro mučil z njim. Tedaj je učitelj vstal, da bi odšel. Resno in strogo je rekel: »No, pa ostani tukaj, Colnar. Kakšno korist imam jaz od tega, če greš ti z menoj? Sam bom sel, ti pa stori, kar se ti zljubi. Tukajle imam časopis, iki sem ga prinesel s seboj. 0 tebi govori! Beri ali ne beri, meni je čisto vseeno!« Colnar je nekaj zagodrnjal in je onemoglo poskusil, da bi iztegnil roko proti učitelju. Toda učitclj jo je odbil. »Ne! Najprej se zbudi in izpametuj! Če me hočeš zopet videti, sporoči. Videl bom, če bom imel kaj časa in veselja, da te zopet obiščem.« Colnar je nekaj zamrmral, ki je zvenelo kakor: »Ostani!« Toda učitelj je odšel. Ravnatelju je rekel: »S preveliko mehkobo pri njem ne opravimo ni.esar. Mehkih besed ne razume več, poznale še surovi ton v ikaznilnici in le nanj se odzove. Če bi mu osorno zapovedali: sedaj pojdeš iz te hiše, sedaj pojdeš na cesto, tjakaj in tjakaj — sicer gorje ti! — bi ubogal. Rablo prigovarjanje pa bo preslišal. Treba bo še mnogo potrpljenja in časa, da najde ta uboga duša zopet pot v življenje.« »Vendar pa ga moramo spraviti o4 tukaj,« je vznevoljen rekel ravnatelj. »Odpust iz zavoda je odrejen. Jaz ga ne smem več obdržata tukaj.« Prižli so poročat: »Jetnik v št. 67 leži brez zavesti v celici.« To je bil Colnar. Kaznilni-ki zdravnik je bil že pri rokati, ko so prišli do celice. Štefana Colnarja so odpeljali iz ikaznilnice, v kateri je koprnel devet dolgih let, z bolniškim vozom mestne bolnišnice. Stari učitelj se je peljal z njim in ostal pri njem, dokler se ni zavedel in privolil v postrežbo. Medenova oporcka. Takole se je glasila oporoka kmeta Medena, ki jo je bil napisal v noči svoje smrti: »Nocoj je Andrejevo. In to noč se obesim. Nekoč s.m na Andrejev večer vlil vislice. Golobovka mi je rekla, da se mi I>o zdaj izpolnilo tisto. Colnar je nedolžen. On ni utopil Katrice. Tudi jaz je nisem utopil in Jeras tudi ne. Kdo pa je storil to, ne vem, bil je velik, uren moški. Bilo pa je takole: zbrali smo se bili tihotapci, kje, ne bom pravil. Bilo je že pozno ponoči. Tako nekako proti trem zjutraj. Šel sem z Jerasom proti domu. Bila sva malo pred Colnarjevo hišo, tedaj pa pridrvi po cesti Katrica Bogatec. In za njo je dirjal uren, močan človek. Nobeden izmed naju ga ni poznal, kajti bilo je premalo svetlo. Stisnila sva se na stran in opazovala. Katrica je burno odprla vrtna vrata. Zavpila je na pomoč. Na glas ni mogla kričati, kajti zaradi hitrega teka ni mogla več do sape. Midva se nisva genila. Tedaj p_ je bil že za njo tisti dolgin. V hišo se ni mogla več zateči. Tekla je po vrtif, proti studencu, kričala onemoglo in kreliavo. Midva se nisva genila. Slišala sva še rabel klic na pomoč. Nato pa je vse utihnilo. Stala sva tam še precej čfisa. Kaj se je zgcdilo? Tedaj je prišel od »Upanja« gori fcmet Golnar. Opotekal se je sem in tja in Idical Katrico. Rekel je, da jo bo ubil. Midva se nisva genila. Pred lastnimi vrati pa jo Colnar obnemogel. Medlo je sedel na stopnico, imel je pri sebi dve steklenici, pil in obležal nezavesten. Midva se nisva genila. Nato je dejal Jeras, da mora pogledati, kaj se je zgoclilo na vrtu. Smuknil je od meno, pa se ni dolgo mudil. Vrnil se je, se malo stresel in rekel: »Katrica leži mrtva pri studencu. Tisti tuji človek jo je utopil, čislo mokra je.« Tudi meno je streslo. i Nato sva šla k meni na dom in premišljevala, kaj naj storiva. Sedela sva sama pri mizi, da bi se posvetovala, z nama pa je neviden sedel pri mizi še tretji, in to je bil hudič. Sedaj vem, da je bil hudič. Med nami tremi je stala steklenica žganja. Nismo pili, žrli smo. . In nato mi je prišla v glavo misel, iz katere 3Q je rodilo vse zlo. Od l_oga je prišla ta misel, cd hudiča ali od Jerasa, je vseeno. Moja ni bila, toda izgovoril sem jo. Tudi Jeras je hudič. Na mizi pa J8 stala steklenica z žganjem. In studenec sem hotel imeti. Colnar je bil tako lalikomiseln, tako ravnodušen, __ar ni. se ni brigal za studenec. Jaz pa sem si nalil vode, jo dal preiskati in sem vedel, da je studenec vredon več milijonov. Zato sem ga na vsak način hotel dobiti v roke. Na moj vrt meji. In tedaj je prišla hudobna misel, taka misel, kakor jo more prišepniti le hudič: Colnarja bom spravil s poti, dobil studenec, nato pa morebiti še Ano! In nato sva napravila na.rt. Da, lco bi ne bilo steklenice z žganjem na mizi, bi najbrž vsega tega rie bilo. Toda steklenica je staia na mizi. Prekleta brozga! Kaj sva mislila, lcaj sva naklepala, kaj sva predla? Katrica leži pri s.udencu. Mrtva! Utopljena! Kdo je bil storilec? Ni3va vedela. Midva nisva storila tega. Vedela sva tudi natanko, da Colnar ni bil, toda oba sva bila pripravljena priseči, da sva videla, kako jc Coluar hitel za Katrico. Daljo sledi.