* * i U• ni a L. VI., Št. 5 („ Jutro" XIII., št. 14 a) Ljubljana, ponedeljek 18. januarja 1932 Upravuištvu. Ljubljana. Knafljt-va ulica 5 - Telefon žt SI22. SI23. 3124 3125, 3J 26 Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul - TeL 34!»2 »o 2402. Podružnica Maribor: Aleksandrova ct^la Jt 13 — Telefon št 2455 Podružnica Celje: Korenov« ulica St ^ - TVlefoD St 190. P«1>*«inie»r Jesenice: pri kolodvoro St. Podružnica Nuvo mesto: Ljubljanska cesta St 42 Podružnica Trbovlje: » hiši dr. Banm-tja rtner ja Ponedeljska izdaja 09« Cena 2 Dir Ponedeljska izdaia »Jutra« izhaja vsa* ponedeljek t jutra) — Naroča posebej tn velja po poŠti prej®-mana 4 Din. po raznsšalcih dostavljena 5 Din mesečno. UredniStvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefo« St. 3122. 3123. 3124 3125 in 312nn.-.ki konferenci, poudarjalo pa potrebo prejšnjega sporazuma med Londonom. Parizom. Rimom in Brusljem, ker sicer konferenca ne bi imela upanja na uspeh. Razen tega ni posebne sile. ker poteče Hoovrov moratorij šele 30. juniia in zapade prihodnje plačilo zaveznikov Zedinienim državam še'e 15 decembra. Zaradi tega se' zavzemajo mnogi boli za dovolitev provi-zornega kratkoročnega moratorija Nemčiji ter za to. da bi se konferenca sklicala za poleti ali v jeseni. Računajo, da bo položaj do takrat z diplomatskimi razgovori že toliko pojasnjen, da bi konferenca imela getovo upanje za končno veljavno ureditev reparacij in dolgov. Doslej še ni prišlo do diplomatsko iniciative glede odgoditve konference in se pripravljalni razgovori še nadaljujejo. Pariz, 17. ian. d. V komentarjih, ali se bo reparacijska konferenca v resnici sesta- la 25. januarja, prihajajo listi do naslednjega zaključka: Ker je uspeh konference odvisen od izida pogajanj med Londonom in Parizom, ki doslej še niso dovedla do sporazuma in ki zaradi znatnih razlik v naziraniih bržkone ne bodo končana do 25. januarja, položaj za končno rešitev repa-raciiskeea vprašanja še ni zrel, zaradi česar bi bila zažeijena odgodite-v ali pa omejitev razprave o reparacijskem vprašanju. Pariški listi ugotavljajo, da so v Berlinu postali nekoliko zmernejši proti Franciji, čeprav se stališče nemške vlade ni izore-menilo. V Parizu se prizadevajo slej ko prej, da bi dosegli sporazum z Anelijo, preden bi se se-stala reparacijska konferenca. Razen tega smatrajo tudi italijanski predlog v zadevi črtanja vojnih dolgov, ki je naperjen proti Ameriki, kot ugoden či-nitelj. Angleško-italiianska pogajanja v Londonu se smatrajo kot pričetek osnovanja »fronte evropskih dolžnikov«. Vsekakor govore te okoliščine prej za sestanek kon-fe1e;ice, kakor na za meno odgoditev. Angleški demanti Iz Londona poročajo, da se vesti o od-goditvi konference na čas po francoskih parlamentarnih volitvah in volitvah nemškega predsednika oficijelno demantira.io. Po trditvah iz dobro poučenih virov, bo lausannska konferenca otvorjena v določenem roku, vendar pa bo trajala le kratek čas. V glavnem se bo bavila z določitvijo programa kasnejših pogajanj o ureditvi reparacij in dolgov, ki naj bi se ne pričela pred decembrom. To bi se strinjalo tudi s predlogi, ki jih je objavil znani nacijonalni ekonom Keynes v »Nevv Statesmanu« in ki so naleteli na odobravanje Cityja in tudi angleške v'ade. Italijanska izvedenca v Londonu Pariz, 17. jan. AA. Havas poroča iz Londona: Italijanska finančna eksperta sta zapustila London včeraj dopoldne ob 11. da se vrneta v Rim. Ob odhodu z Viktor i ji-ne postaje se ie od njiju poslovil g. Leith Ross. s katerim sta se včerajšnji da.n skoro neprestano posvetovala glede reparacij Italija in Bolgarija ustavita plačevanje inozemskih dolgov? Senzacionalne informacije grškega lista iz atenskih diplomatskih krogov -- Italija pred bankrotom? Atene, 17. januarja, d. »Proja« objavlja ie diplomatskega vira senzacionalno vest, da je bolgarska vlada sklenila začasno ustaviti plačila za amortizacijo državnih dolgov in njihovih kuponov, če porteri bolgarskih državnih obligacij ne pristanejo na plačilo obresti v bolgarski valuti. Bolgarska vlada se je odločila za ta korak, ker se je zlata podla- ga Narodne banke in tujih deviz znižala in pa zaradi ogromnega primanjkljaja v državnem proračunu. Isti list poroča prav tako iz diplomatskih virov, da namerava tudi italijanska vlada zaradi gospodarskih težkoč začasno ustaviti izplačilo državnih obveznic v inozemstvu, ker tudi zlata podlaga italijanske Narodne barake naglo kopni. Ruska ponudba Japonski Japonska odklanja pogodbo z Rusijo o nenapadanju -Senzacijonalna vest o možnosti oboroženega spopada Rusije in Japonske Moskva, 17. jan. d. Agencija Tass od-k> čno demantira z izrecnim pooblastilom vesti nekega japonskega lista, da je ruski poslanik na Japonskem Trojanovski v razgovoru z ministrskim predsednikom Inu-kajo sondiral možnost za zaključitev rusko-japonske zveze. Ruska brzojavna agentura izjavlja. da se je Trojanovski razgovarjal z Tnukajo 12. januarja le o mandžurskih dogodkih, zlasti pa o gibanju japonskih čet v severni Mandžuriji, kakor tudi o živahni delavnosti belogardistov v Mandžuriji. Razen te<2a se je in-fortniral ruski poslanik o stališču Inukaje glede na predlog Litvinova Jošisavi, ko se je 31. novembra mudil v Moskvi, za zaključitev pogodbe o nenapadanju med Japonsko in Sovjetsko uniio. Litvinov je takrat utemeljil ta predlog s povd.arja-njem velikega pomena take pogodbe v trenutku, ko se gotovi vojaški krogi inozemstva baviio z možnostjo noslabšanja rusko-japonskih odnosa je v. Litvinov je tedaj onozoril Jošisavo na pogajanja ruske vlade 7. zahodnimi državami glede zaključi tve pogodbe o nenapadaniu ter ie izjavil, da je Japonska sedaj edini sosed Sovjetske unije, s katerim nima nobene pogodbe in se tudi ne vrše nobena pogajanj«. Inuk.aja je zagotovil ruskemu poslaniku Trojanovskemu. da Japonska nima namena kršiti ruskih interesov pri vzhodno-kitajski želp/nici. Glede predloga za zaključitev pogodbe o nenanacliniu ie izjavil japonski ministrski nredsednik l r»u-ka;a. da g-* janonska vlada še ni nroučila. Tokio, 17. jan. s. Zunanji minister Jo-šisava priznava, da ga je za njegovega bivanja v Moskvi Litvinov sondiral zaradi pakta o nenapadanju. Tukaj prevladuje splošno mnenje, da bo Japonska odklonila podpis vsakega pakta o nenapadanju, ker meni, da popolnoma zadostuje temu namenu Kelloggov pakt, ki sta ga podpisali obe državi. London, 17. jan. g. Po poročilu ameriškega opazovalca v Harbinu prevladuje tamkaj splošno mnenje, kakor javljajo listom iz Pekinga, da postaja nevarnost konflikta med Japonsko in Rusijo z vsakim dnem večja in da je nastop Japonske proti Sovjetski uniji v prihodnjih treh mesecih neizogiben. Rusi;a je na tako poostritev noložaia v Mandžuriji popolnoma pripravljena. Ruska vlada ie že mobilizirala častniški letnik 1806 ter opozorila druge letnike, naj se pripravijo za vse eventualnosti. Splošno se opaža v obeh taborih povečano vo'aško delovanje Ameriški opazovalec dod.aje k svojemu poročilu. da n'ti Japonska niti Rusija ne skrivata svojih priprav za sovražnosti. Vojaške oneracije večjega obsega se pričakujejo šele po končani zimi, aprila ali maja meseca. Heimwehr pripravlja nov prevrat? Dunaj, 17. jan. M. »Frankfurter Zeitung« poroča z Dunaja, da pripravlja štajerska Heimvvehr nov puč ter da upa. da bo ta mnogo bolje pripravljeni puč uspel ter da ne bo doživel usode septembrskega prevrata, ki ga je incsemral dr. Pfrimer. Po načrtu, ki so ga sestavili vojaški strokovnjaki. namerava Heimvvehr odrediti mobilizacijo vseh svojih oddelkov, ki bi od vseh strani istočasno krenili proti Dunaju in nrisilili vlado, da izroči vso oblast v državi Heimvvehru. Ko so ju novinarju vprr.šali, kr.kšen je bil rezultat njunih konferenc, ni hotel Beneduce ničesar izjaviti in je samo hvalil prisrčnost, s katero so ju sprejeli angleški tovariši. Tik pred odhodom se je glavni italijanski delegat obrnil h g. Rossu ia se poslovil od njega z besedami: Upam, da mi bo čast da se zopet vidimo v Dausannu. Ko je vlak odšel, se je ured.nik agencije Havas obrnil na g. Leitha Rossa in ga vprašal po njegovih vtisih o priliki razgovorov z italijanskim! tovariši Beneduce, je izjavil g. Ross, je naš star prijatelj in srečen sem, da sva se sešla v Londonu. Semkaj jo prišel, da čuje mišljenje angleške vlade in o njem poroča svoji vladi. Ob koncu svoje izjave je g. Ross naglas'1, da mu ni ničesar znanega o kaki odgeditvi lausannske konference. London, 17. januarja, d. Glede na razgovore, ki sta jih imela italijanska finančna strokovnjaka Beneduce in Buti z državnim kancelarjem Chamberlainom in finančnimi strokovnjaki zakladnega urada, obstoja mnenje, da so se znatno zboljgale razmere za skupno postopanje Francije, Anglije in Italije v reparacijskem vprašanju. Dosežen je že sporazum o potrebi, da se dovoli Nemčiji odgoditev plačil, razlika v naziranjih obstoja samo še glede vprašanja, kako dolg- naj bo moratorij. Italija je baje predlagala kot kompromisno rešitev triletni moratorij, dočim je Francija pripravljena pristati samo na dve leti, Anglija pa zahteva najmanj pet let. Sedanji nemški moratorij naj bi bil do definitivne zaključitve pogajanj podaljšan do decembra. Jugoslovenska delegacija Beograd, 17. jan. AA. Delegacija jugoslovenske vlade na konferenci držav, zainteresiranih na nemških reparacijah, ki se začne 25. t. m. v Lausannu, je takole sestavljena: Šef delegacije dr. Vojiskv Marinkovič, minister zunanjih zadev, delegata dr. Mi-lorad Gjorgjevič, finančni minister, m Konstantin Fotic, pooblaščeni minister in pomočnik zunanjega nvnistra, namestnik delegatov Radovan Matijevič, direktor Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu, generalni tajnik Vladislav Martinac, svetnik zmunjega ministrstva, ekspert D. Ljubiša Nikič, svetnik finančnega ministrstva. Prestolni govor v radiu Beograd, 17. januarja, r. Prestolni govor, ki ga bo imel Nj. Vel. kralj jutri dopoldne ob priliki svečane otvoritve zasedanja Narodnega predstavništva, bodo prenašale vse tri radiopostaje v državi, to je Beograd, Zagreb in Ljubljana. Svečana otvoritev Narodnega predstavništva se bo vršila točno ob 11., radiopostaje pa bodo začele oddajati že kmalu po 10., ko se bodo začeli zbirati narodni poslanci in senatorji. * Ljubljanska radiopostaja bo jutri, v ponedeljek dopoldne prenašala iz Beograda prestolni govor Nj. Vel. kralja ob priliki otvoritve Narodnega predstavništva. V Ljubljani bodo po mestu na vseh večjih trgih nameščeni zvočniki, tako da bodo mogli poslušati prestolni govor tudi oni, ki sami nimajo radio aparatov. Tudi po deželi bodo v vseh večjih krajih na javnih prostorih in v šolah nameščeni zvočniki. Hvalevredna inicijativa Beograd, 17. januarja. Plenu.m senat-skega kluba je na svoji včerajšnja seji sklenil na predlog senatorja dr. Framgeša, da z ozirom na gospod a.nske razmere v državi povzame imicijativo za skupno sejo z Narodno skupščino, da se razjasni vprašanje o rešitvi aktualnih gospodarskih, finančnih m socialnih vprašanj v državi. Sestavili se je ožji odbor, ki bo v sodelovanju z odborom Narodne skupščine deloval v tej smeri. V tem odboru sta poleg drugih tudi senatorja dr. Ra.jko Rajar in Miroslav Ploj. Jugoslavija za praktično gospodarsko sodelovanje Pariz, 17. januarja, d. »Havas« javlja iz Ženeve, da je jugoslovenska delegacija v odboru za evropsko unijo pojasnila stališče jugoslovenske vlade glede gospodarskega zbliža nja med evropskimi narodi ter izrazila prepričanje jugoslovenske vlade, da se bo Evropa morala vrniti k sistemu preferenčnih tarif. Jugoslavija predlaga, nai se takoj prične proučevati načrt velikih iavnih del, ki naj bi se v tem pravcu izvršila s pomočjo mednarodnih posojil po najugodnejših pogojih. Edina slovenska tedenska revija »2ivljenie in svet«. — Posamezna številka 2.— Din. Preskrba pasivnih krajev Vsa akcija bo koncentrirana pri ministrstvu za socialno politiko, izvajala pa se bo preko banovin — Akcija narodnih poslancev dravske banovine Beograd, 17. januarja. AA. Včeraj se J je vršila seja ministrskega sveta pod predsedstvom predsednika ministrskega sveta g. Petra 2ivkoviča. Na tej seji so definitivno uredili vprašanje prehrane pasivnih krajev, ki so jih prizadele elementarne nesreče. Vlada je sklepala o nujnih podporah za najnujnejše potrebe in o olajšavah pri preskrbi hrane, v kolikor to zahtevajo stvarne potrebe posameznih krajev. Vodstvo nad vsem, kar se tiče prehrane teh krajev bo v rokah ministrstva za socialno politiko in narodnega zdravja. Beograd, 17. januarja, v. Vlada je imela snoči sejo, na kateri se je temeljito razpravljalo o vprašanju prehrane siromašnih slojev naroda in zlasti o položaju v onih krajih, ki so proglašeni za pasivne, to so kraji, kjer vlada ne samo pomanjkanje hrane, temveč tudi kraji, kjer ljudstvo ne more nabaviti hrane. Kakor znano ,so bili v tem smislu proglašeni za pasivne kraje nekateri srezi savske, primorske, zetske in drinske banovine. V te kraje je bilo že poslanih v mesecih novembru in decembru 750 vagonov žita, vlada pa je snoči sklenila, da se pošlje v te kraje še 500 vagonov žita na državne stroške. To žito se bo delilo tako. da se bo protivrednost odplačala z delom pri gradnji cest in drugih iavnih naprav. Posebno pozornost je vlada posvetila tudi onim krajem, ki ne pridelujejo dovolj žita in kjer siromašno prebivalstvo ne zmore visokih cen v privatni trgovini. Vlada je sklenila naročiti banom, da organizirajo v takih krajih akcijo samopomoči in da bo s svoje strani podprla to akcijo na ta način, da bo v svrho pocenitve žita za siromašne sloje dovolila brezplačen prevoz žita iz žitnih krajev na kraj konzuma. Uvedene bodo zelo stroge kontrolne mere, da se ta akcija ne bo zlorabljala. Prebivalstvo pa bo moralo tudi samo gledati, da se ne kompromitira to važno in koristno delo vlade. Da se preprečijo vse dosedanje nevšečnosti pri tej akciji, bodo vsi posli koncentrirani pri ministrstvu za socialno politiko. Minister za socialno politiko, ki bo vodil to akcijo preko banov, bo dobil na razpolago od prometnega ministrstva prevoznice za brezplačen prevoz žita iz žitorodnih krajev, žito pa bo dal na razpolago minister za trgovino in industrijo. Poleg tega bo razpolagal minister za socialno politiko tudi z živežem, ki ga je zbral Rdeči križ. Narodni poslanci iz dravske banovine so pokrenili akciio, da se proglasi io za pasivne kraje tudi nekatere pokrajine v dravski banovini, kjer vlada veliko pomanjkanje in kjer so razne uime in vremenske nesreče uničile ves pri aelek. 600 goriških slovenskih posestev na dražbi Sistematično gospodarsko uničevanje življa na Goriškem in kolonizacija italijanskih priseljencev v Julijski Krajini Gorica, 17. ja,nu.arja ž. Elementarne katastrofe, 'Viharji in teča so predlanskim v Rrdiih in v Vipavski dolini napravile ogromne škodo. Takrat je fašistična poljedelska zveza sklicala prizadete kmete v Gorico, kjer so jim obljubili, da bodo poskrbeli, da se jim odpišejo davki in da dobe denarno podporo. Z zborovanja so uos.li i režimu v Rim prošnjo, v kateri so utemeljili svoje zahteve. Kmalu pa jc prišel iz Rima odgovor, ki je slovenske kmete fMlno razočaral. Rimska vlada namreč ni u god: j a nj.ihovi prošnji, čeprav so se nanjo podpisali tudi zastopniki fašistov. Dovolila je samo moratonij v plačevanju davkov za nekaj mesecev. Tržaško fašistično glasilo -sil Popo-lo dd Tr.iest.er je pospremilo to vest z gilobokiim pok Ionom na račun režima, češ da je tako zelo naklonjen drugorodnim poljedelcem. Ko pa je potekel davčni rok, kmetsk-i gospodarji seveda niso imeli denarja, da bi iplačali ogromne davke, ki so se nagrm«..1.:.W na njihov račun ta predlanskega in potem še iz lanskega leta. Posestva vseh teh ravežev bodo zaradi tega prodali na dražbi. Poleg teh ogoljufanih s'.<7vcask:3i kmetov pa je še mnogo drugih posestnikov, ki ne morejo .plačevati davkov v določenih šestletnih obrokih. Tudii vsi ti pridejo na boben. Davek iaier-juje goriška zavarovalnica j.Monte di Pie-t&s, ki je, (kakor znano, pred kratkim prešla iz rok slovenske duhovščine pod popoln vpliv fašistov. Ob novem letu je >Monte« o^edila okrog G00 dražb na posestvih naših ljudi v okolici Gorice, v Brdnh, Vipavski doVn.i in v Kcmenščind. S prodajo teh posestev se bodo seveda okoristili italijanski priseljenci po načrtih fašističnega direktorja v Gorici in njegove" ga poglavarja tajnka Avenantija. Ker se ne prodajajo premičnine in nepremičnine na dražbah niiti za polovično in nekaterih .premerih niti za četrt.insko ceno njihove prave vrednosti, je jasno, da postanejo prizadeti razlaščenci pravi berači. Tako kolonizirajo Julojsko Kraiino Italijani prav ipo načrtih in sistemih, o katerih potrebi je tržaško fašistično glasilo že lani objavilo celo ;vrsto člankov in pozivov. Fuzije v italijanski paroplovbi Združitev italijanskih paroplovnih družb — Interesi rimskega režima Nove trgovinske ladje v vojne namene Rim, 17. januarja. Te dni je bila izvršena formalna združitev paroplovnih družb »Cosulich«, »Lloyd Sabaudo« in »Naviga- zione Generale Italiana«. Združitev je določila italijanska vlada s posebnim dekretom že pred mesecem dni. Zanimive so okoliščine, spričo katerih je postala ta združitev za italijansko pomorsko plovbo nujno potrebna. Pogajanja za združitev italijanskih paroplovnih družb so se vršila že dolga leta, ker so se razmere italijanske paroplovbe leto za letom stalno slabšale. V poslednjih letih je italijanski pomorski promet kljub stalni gradnji novih prekooceanskih parni-kov tako zelo padel, da ie ostala koncem preteklega leta ena petina vseh ladij brex posla. Med posameznimi družbami se je razvila zato silna konkurenčna borba. k. so jo leta 1928. z razdelitvijo severnih in južno-ameriških prog le malo omejili. V zadnjih mesecih pa je italijanski pomorski promet tako nazadoval, da je postala radikalna rešitev problema skrajno potrebna. Italijanska vlada ie izsilila koncentracijo paroplovnih družb in io ie v najkrajšem času izvedla do kraja. Italijanska država je pokazala za italijansko privatno paroplov-bo veliko skrb. kar je tembolj razumljivo, ker so se niene subvencije, ki so se delile med posamezne paroplovne družbe, leto za letom večale in so v poslednjem letu znašale preko 220 milijonov lir. Poleg tega je država v okviru družbe »Istituto per i! Cre-dito Navale« podpirala vsako novo gradnio in nabavo novih ladij iz inozemstva. S pomočjo rimske vlade se je italijansko trgovsko brodovje po vojni zelo razvilo in ie italijanski delež na svetovni tonaži porastel od 3 na 5 odstotkov. Italijanska trgovinska mornarica je malo ne dosegla višino francoske in nemške. V letu 1926. so splovili v morje za 250.000 ton novih ladij. Zgradili so 18 prekooceanskih ladij, od katerih ie vsaka presegala 10.000 ton. Zanimivo je. da porast italijanske trgovinske mornarice ni v kakem skladu z nazadovanjem italijanskega pomorskega prometa. Zato ie tembolj zanimivo, če se ne glede na druge okolno-sti sklepa, da namerava režim vporabiti v primeru voine tudi nekatere ladje, ki sedaj s'uži;o izključno le civilnemu pomorskemu prometu, za vojne namene. Miiijon nezaposlenih v Italiii Rim, 17 jan. ž. Osrednji urad za so-ciialna zavarovania ie obiavil nas'ednie »vj-rtatke o brezposelnosti v Italiji: 30 novembra ie bilo prijavljenih pri pikraiinskih uradih za socijalno zavarovance 878.267 brezposelnih delavev in nameščencev: 31. decembra oreteklesa leta pa 972.321 Od teh ie le 248.000 ljudi prejemalo podnoro za brezposelnost. Izmed njih ie bilo 7.58 952 brezposelnih moških. 223.369 pa brezposelnih žensk. V Julijski Kraiini je bilo po teh podatkih 41.455 brezposelnih delavcev Čeprav je vlada razpisala za več.sto milijonov iavnih del. da bi na ta način omilila breznoselnost v državi in ie bilo nameščen'h, kakor so poročali fašistični listi, na tisoče ljudi pri cestnih osuševalnih m drugih jav-nh gradnjah, je naraslo število nezaposlenih v Italiji za novo leto skoro na 1 milijon liudi Atentati in aretacije v Italiji Milan, 17. jan. ž. V vasi Valdagno nad Vicenzo so neznanci nastavili v sedežu fašistične stranke bombo, ki je ponoči eksplodirala. V domu ni bilo nikogar, tako da n> bilo človeških žrtev. Materijalna škoda pa je bila zelo velika. Pri eksploziji se ie podrlo več-sten in na bližnjih hišah so popokala stekla na oknih. Iz Turina poročajo, da je policija aretirala odvetnika Andreisa, bivšega dobro-voljca dr. Viezzolija 'n delavce Scoffona, Zuccarellija, Francescona ter Filippona. Osumili so jih orotidržavnega delovanja, ni na podrobno znano, česa so jih obtožili. Tudi so se aretacije izvršile brez posebne tiralice. Praznik AD Jadrana ln starešinske zveze Slovanski večer je bil številno obiskan in je prinesel lep gmotni uspeh v prid akademski mladini — Pregled dela starešinske zveze „Jadrana" in smernice za bodočnost Ljubljana, 17. januarja. Jugoslovensko napredno akademsko društva »Jadran« je brez vsake misli na ve-scljačcnje in zabavo tudi letos' priredilo slovanski večer, katerega dohodek je namenjen podpori akademikov. To je ljubljanska. napredni akademski omladmi naklonjena javnost dobro pojmovala: Slovanski večer je v soboto uspe! nad pričakovanje. S skromnimi sredstvi elegantno okrašena dvorana ie sprejela mnoštvo povabljenih gostov. Bujno zelenje oleandrov jo je oživljalo; pestro sliko so tvorile krasno vezene preproge, razvesene z balkona. Na odru pa je v žarnicah blestel grb z inicijalkami Aleksandra, kralja Jugoslavije, visokega pokrovitelja prireditve. Vsa dekoracija je bila izvršena po zamisli predsednika J NAD Jadrana, juri-sta Boleslava Hitra, ki je v spremstvu odbornikov sprejemal goste Ob 21.15 je prispel zastopnik Nj. Vel. kralja g. divizijski general Bogoljub fiič s soprogo. Zbrani gostje so ga sprejeli v špalirju. nakar ga jc z izbranimi besedami pozdravil g. Hiter s prošnjo, da naj na najvišjem mestu izrazi zahvalo in izraze vdanosti. Obenem je g- Hiter pozdravil odposlanca, ministra prosvete g ravnatelja .Terana, visoke predstavnike oblastev in korporacij ter dame častnega komiteja z go. ministrovo Anči Kramcrjevo na čelu. Simpatično je bila opažena tudi navzočnost nar poslanca Mohoriča s soprogo Sledila je akademija, pri kateri so gg. Lovšetova, tenorist Gostič in Slovenski vokalni kvintet vsi zapovrstjo želi za krasno petje mnogo pohvale. Divizijonar g Uič je otvoril polonezo z go. Anči Kramcrjevo, g. Hiter z gospo Iličevo, g. ban dr. Drago MaruMč z go. Olgo Pucovo, g. podban dr. Pirkmajcr s soprogo podpredsednika senata go; Novakovo, župan dr. Dinko Puc z go. Sevčiko-vo, rektor dr Serko z go. podbanovo. sledili so nadaljnji pari Kraljevo kolo je vodil divizijonar g llič. nakar se je razvil plesni spored ob zvokih orkestra Odeon pod vodstvom opernega dirigenta dr Sva-re, ki je tudi pri akademiji vzorno spremljal umetnike pesmi. Obisk je bil zares ogromen. Počastil ga je s svojo navzočnostjo tudi ves ljubljanski konzularni zbor. mnogi starešine »Jadrana« s orimarijem dr Zalokarjem. direktorjem Reisnerjem in inž. Bevcem na čelu, bili so nadalje navzoči odlični tri-g.Iavanski starešine z gg. dr Egonom Sta-retom in Ivanom Volčičem. Zabava je trajala do 4. ziutraj in je bila zaključena v najlepšem redu. vsekakor z odličnim moralnim kakor tudi gmotnim uspehom. Zb®x starešinske zveze „Jadrana" V vrhnji dvorani Kazine so se dopoldne rbrali starešine »Jadrana«, da premotrijo delo preteklega poslovnega leta in začrtajo nove smernico. Ob pol 11. je 'epo obiskan zbor otvoril predsednik g. primarij prof dr. Zalokar. S prirojeno prisrčnostjo ie bratsko pozdravil starešine, med katerim-je bilo tudi mnogo gospodov iz Dodežel-ški-h mest. Posebni pozdrav je naslovil častnemu predsedniku dvornemu svetniku Mihajlu G-abrijelčiču, zastopnikom starešinske zveze »Triglava« gg. dr Egonu Staretu, Volčiču in Golouliu. aktivnim la-dranašem in Prcporodašem. Zbor je počastil spomin umrlih članov dr. Danila Maja-rona, notarja Aleksandra Hudovernika. škofjeloškega odvetnika dr. Jerale. predsednika Stola sedinorice Ivana Okretiča. dr. Stanka Novaka, proi. Jožeta Kovača in sodnika Lojzeta Hočevarja. Iz roda v rod V pregnantno podanem in idejno globoko zasnovanem govoru je predsednik po zalivali članom in korporaciiam za podpore očrtal delovanje starešinske zveze »Jadrana« v preteklem letu Osnova vsega nelia-ria ie negovanje zvez med mlajšimi in starejšimi inteligenčnimi generacijami. Iz vrst mladine naj se vedno vnaša pomlajevanje. To zahteva že sam biološki proces Pri starejših članih bi že iz fizioloških dejstev v vsaki organizaciji nastopila okostenelost. ako ne bi mladi, sveži rodovi prinašali novih pobud in s tem novo življenje. Starešinska zveza »Jadrana« lioce spajati gene-raciio v generacijo. Je nepolitična organizacija, oddaljena od dnevne politike. "Toda v niei ie toliko iatentne politične moči, da ie zmožna korekture v vseh političnih vprašanjih ter tudi hoče postati regulator javnega mnenja. Želi sodelovanje s kulturnimi krogi. Vso pozornost posveča razvoju univerze. V današnjih časih stopajo pred jnteligenta silno pereča vprašanja gospodarskih in socijalnih problemov. Starešinska zveza ^Jadrana« spoznava, kam vod. duh časa in bo v današnjih, -hitro se me-riaiočih časih našla svojo pravo smer tn svoie čvrsto mesto. Obširno ie predsednik dr. Zalokar obravnaval skrb za soeijalno stanio doraščajoče inteligence ter je poudarjal potrebo statistike in evidence naše mladine od srednje šole dalje vse dotlej, ko mladi akademik stopi v javno življenje. — Burno odobravanje ie nagradilo njegova toplo občutena izvajanja. Takoj nato je dr. Marjan Zajec poda\ naslednje izčrpno tajniško poročilo: Ravno leto dni je, ko sem v svojem tajniškem poročilu na I. rednem občnem zboru našega društva izrekel željo, da bi II. občni zbor že mogel ugotoviti prve vidnejše uspehe starešinskega pokreta. la želja se nam je izpolnila v razmeroma izdatni meri. Zanimanje za naše društvo je v oreteklem letu izdatno narastlo, kar se cčituje na zunaj v lepem porastu števila članstva. Pa to ni glavno. Važnejše je oja-Č*nje moralne sile k: jo predstavlja napredno starešinstvo. Tu je bil dosežen napredek v tem, da se je splošno z zanimanjem pričelo metri ti gibanje naprednega starešinstva, kateremu javnost priznava vedno večjo avtoriteto. Jasno je. da v tem pogledu še nismo dosegli idealnega stanja in da bo potrebno še mnogo _de,a, da se idealnemu stanju vsaj približamo. V starešinah moramo vzbuditi ne samo tc-žnjo po organiziranju, ko bi posameznik anorda mislil, da je izpolnil svojo dolžnost s formalnim včlanjenjem, temveč moramo v njih zlasti vzbuditi zanimanje za sodobno duhovno življenje doma in na tujem in splch za vsa pereča vprašanja našega časa. Le organizacija naprednega starešinstva je za akademsko inteligenco tisti forum, ki omogoča slehernemu akademika svobodno zastopanje in obrambo njegovih nazorov, a tudi forum, ki že sedaj razpolaga z zadostno avtoriteto, da se njegovo mnenje vsestransko respektira Prva velika manifestacija, ki je napredno starešinstvo v javnosti precej učvrstila je bila resolucija ki jo je sklenila Zveza j. n. a. starešin in jo publicirala. Inici-jativo za to je na predlog našega podpredsednika dr. Frana Novaka dal naš odbor, ki je na več sejah obširneje razpravljal o položaju na naši univerzi. Mesec september je bil politično vele-pomemben: dobili smo novo ustavo, bile so razpisane volitve. Vsi vemo, da je tu šlo tudi za nekaj načelnih stvari, ki jih je odbor smatral za potrebne razč'ščenja. V to svrho smo sklicali dne 6. septembra društveni glavni odbor na sejo, katere so se člani udeležili v izredno lepem številu in je bila ministra dr. Kramerju izglasovana zaupnica. S tem sestankom je bilo doseženo, da smo se izognili v naslednjih tednih vsakemu nesporazumu v inteligenčnih krogih. Ugotoviti moramo, da sta tako g. minister dr Kramer kakor ban dr. Marušič vedno pokazala razumevanje za težnje starešinstva. Ker je odbor bil mnenja, da je kader našega članstva že tako jak, da omogoča intenzivnejše društven^ delovanje, je osvojil predlog člana dr. Spiller-Muvsa o organiziranju odsekov v društvu. O stvari je bilo tudi govora na že omenjenem sestanku društvenega glavnega odbora dne 6 septembra 1931 Sestanek je bil mnenja, da naj te odseke organizira v svojem okrilju Zveza j. n. a starešin, kar je seveda naš odbor z veseljem sprejel, ker so s tem bili pritegnjeni k skupnemu delu i jadra -naškl i triglavanski starešine. Organiziranje odsekov se je nekoliko zavleklo, vendar bodo pričeli že v najkrajšem času delovati. Odsekov je pet: 1.) organizacijski odsek, 2.) odsek za politična vprašanja. 3.) odsek za gospodarsko-socialna vprašanja. 4.) prosvetn- odsek. 5.) dijaško-pod-porni odsek Na včerajšnji seji Zvezinega odbora sc se odseki konstituirali. Sodelovanje slehernega člana v kateremkoli teh odsekov je dobrodošlo in bo dragoceno. že takoj, ko je pred dobrim poldrugim letom prenehala izhajati »Naša doba«, je naš odbor na svojih sejah obširno razpravljal o nujni potrebi izdajanja nove revije. »Kmetska prosveta« je Zvezi ponudila, da izdajata obe organizaciji skupno publicistično revijo, vsaka pa prevzame jamstvo za 500 naročnikov Naše društvo je svoje stališče opredelilo talco-le: Ker sta i Jadran i Triglav svo.f stališči oDredelila. je pričakovati, da bo Zveza v dveh dc <.reh tednih izvršila definitiven dogovor s »Kmetsko prosveto«. članskih sestankov (društvenih) smo lani imeli dvoje- v februarju in marcu. Na prvem je predaval prof. dr. Ferdo Kozak o sodobnem človeku, na drugem pa se je vršila debata o tem predavanju. Naslednja dva sestanka je priredila Zveza, govora je bilo o naši srednji šoli. Odborovih sej je bile 15. došlih dopisov 55, odposlanih 45 Pripominjam pa. da vodi blagajnik v svojih zadevah še posebno korespondenco, zato sta obe številki društvene korespondence dejansko znatno višji. Razen dopisov je tajništvo razposlalo še okrog 700 raznih okrožnic in vabil, število članstva se je tudi v poslednjem letu dvignilo za razveseljivo številko okrog 120. Odbor se je po svojih zastopnikih udeležil vseh slavnosti in sestankov, kamor je bil vabljen. Ozke stike smo vzdrževali z našim matičnim društvom, ki je večkrat pošiljalo svoje zastopnike na naše odborove seje in članske sestanke, a tudi naši zastopniki so se udeleževali prireditev in sestankov matičnega društva. Poročilo blagajnika Nato je povzel besedo blagajnik direktor Josip Reisner. Suhi številni podatki so ob njegovih temeljitih pojasnilih poKa-zali presenetljiv napredek starešinske zveze »Jadrana«. Direktor Reisner je z vso svojo vestnostjo izvršil pregled blagajniškega poslovanja v pretekli dobi ter je z modernim knjigovodstvom dosegel kar najlepši uspeh. Summa stimmarum: V preteklem poslovnem ietu je bilo 31.090 Din dohodkov, izdatkov pa 14.000 Din. S saldom prejšnjega leta izkazuje blagajna 21.300 Din imovin^. Število članstva je naraslo na 310, na podporah pa je bilo izdanih 10.000 Din. Pohvalno je direktor Reisner omeni! poverjenike- v Mariboru, v Novem mestu, Celiti, Kočevju, Kranju, Beogradu, Murski Soboti, Kamniku in Ptuju; pograjal pa je tudi nekatera manj aktivna poverjeništva in zaključil z apelom na redno plačevanje članarine. Ves zbor je vzornemu blagajniku aplav-diral in na predlog dr. Spillerja-Muysa mu je bila soglasno izrečena še posebna zahvala. Prof. Rado Pavlic je poročal o sinečnjem sestanku odbora Zveze jugoslov. naprednih akademskih starešin, kjer se je izvršila grupacija odsekov, ki se bodo te dni sestali in pričeli z delom. Po kratkem premoru so se izvršile volitve in je bila soglasno izvožena naslednja Nova uprava: Častno predsedstvo; ilihajlo Gabrijelčič, dvorni svetnik v pokoju, prof. Ferdo Seidl, dvomi svetnik v pokoju in dr. Gustav Gregorin, odvetnik. Upravni odbor- predsednik: dr. Alojz Zalokar, odborniki: direktor Reisner, dr. Marjan Zajec, dr. Niko Zupanič. inž. Lado Bevc, dr. Riko Fux, dr. Stanko štrukelj in dr Maks Robič. Glavni odbor: dr Fran Novak, dr. Josip Zdolšek, dr. Oton Fettich. inž. Ivan Sbrizaj. notar Fran Tavzes dr. Dragotin Treo, dr. Jakob Borko. dr. Boris Furlan. dr. Vladimir Ravnihar, dr. Janže Novak, dr. Slava Kristan-Lunaček. inž. Jože Rus, dr. Janko žirovnik. dr. Albert Kramer. dr. Andrej Kuhar, dr. Drago Marušič. prof. Rado Pavlič dr. Stane Rape, dr. Josip Cepuder, dr. Simon Dolar. Janko Mtiller. Ivan Vrančič. dr. Anton Stuhec. inž Stane Podboj, dr. Egon Stare. inž. Slavko Zajec. inž. Gustav Gogala dr. Joža Rus. dr. Jože M;helalt iur. Boris Puc. dr Ernest Kalan, Dolfe Schauer. dr. Ivan Marija čok, iur. Branko Aluievič. dr. Ivan Janč'č, sodni svetnik Božidar Ravnik dr. Ivan Vašič in dr Jože Gračner. Poverjeniki so za Maribor: dr. Maks Kovačič in Gojmir Jelene, Celje: prof. Fran Mravljak. Kočevje: dr. Ivan Sajovic, Beograd: dr. Bogumil Vošmak in dr. Janko Olip. Ptuj: dr Matija Mrgole. Murska Sobota: notar Anton Koder. Kamnik: dr. Fran Trampuž. Kranj: prof. Ivan Kolar. Novo mesto: prof Josio Germ Saraievo: dr. Ferdo Prenj Zagreb: dr. Fran Kosroj ml., Posavie: dr. Vladimir Borštnik. Vzhodna štajerska: sr načelmk Anton Svetina v Šmarju. Jesenice in okolica: dr. Fran Kogoj. Nadzorstveni odhor: načelnik Adolf R:b-trikar. dr. Ivan Orel in dr. Hinko Lučov-nik. Predsednik dr Zalokar se ie zahvalil za zaupanje Ob soglasni izvolitvi velezasluz-nega učenjaka prof. dr Ferda Seidla v • častno nredsedstvo ie bilo sporočeno, da bodo si a vi i en cu priredili novomeški tovariši častni večer, ki se ga bodo udeležili tudi jadranaški starešine. ie še tehnik Makso Me gusar izrazil St«reš:neki zveri »Jadrana« pozdrav in zahvalo S O «PreT>nmda» za vso nomoč. ki jo ob teh težavnih čas;h nudi srednješolcem posebei še za nodooro ob božičnem ideinem tečain Zborovali so to nri-srčno izjavo snreieli t-1 do vol i no na znanje in nreHcedmV dr Z-V>W ie rade volje zagotovil VS^ nadaljnjo naklonjenost sr^niešnlcVi mladini. Jurist Branko Aluievič ie noroč^l o novi oii«hlvM«tični reviii. ki bo začela iz-haiati sred' ranuaria in ne bo samo -rieo-loško glasilo, temveč tudi naw»Mnik v sodobnih gospodarskih in socijalnih vprašanjih obenem pa bo imela znanstveno rubriko, da se bodo v njej lahko uveljavili rn1ad: talenti. S ponovno zahvalo je predsednik dr. Zalokar zaključil, zborovanje. Sledil je pri skupnem kosilu v Krape-ševi restavraciji Prijateljski sestanek. kjer je dr. Zalokar z zadovoljstvom ugotovil, da je mladina v nremoči ter jc izrazil željo, da bi tako ostalo tudi v bodoče. pri delu. Z navdušenjem je bil sprejet njegov predlog, da se sporočijo pro-minentnim političnim delavcem, ki so izšli iz vrst jadranaške s*arcšinske organizacije. pozdravi z vso željo, da ostanejo vsi ti veljavni možje tudi nadalje prijatelji organizacije." V duhovito zaokroženem nagovoru jc direktor Reisner nazdravil sivolasemu starešini dr. Goestlu in b:všemu ministru Zupaniču. Preko obeh teh predstavnikov dveh generacij pa je prešel k vzpodbujanju mladih Jadranašev. Takoj nato je primarij dr. G o e s 11, deležen največjih simpatij zbrane družbe, ugotovil, da mu je sneg res žc pobelil glavo, toda njegovo srce ostane mlado in se posebno še pomlaja, kadarkoli je v družbi z mladino. Prešinila je njegova remmi-scenca na Božidarja Raiča, ki je nekoč kot katoliški duhovnik dejal mladim slovenskim akademikom na Dunaju: »\ saka strast jc grešna, edino strastna ljubezen do domov;ne je — dolžnost!« G in jen se je primarij dr. Goestl spomnil bratov onstran meje. In prisrčno odobravanje jc tolmačilo, kako globoko je seglo v srca njegovo iskreno nacionalno čustvovanje. Po lepih besedah prof. dr. Jožeta Rusa in jurista Andreja Uršiča je g. dr. Niko Zupanič v prekrasnem govoru razmo-trival dosedanjo pot in bodočnost slovan-stva. Z napeto pozornostjo smo ga vsi poslu "ali in soglasno smo mu pritrdili, ko je direktor Reisner izrazil zahvalo s po-vdarkom, da je dr. Zupanič vlil v naša srca najsvetlejše nade Odvetnik dr C e-puder je živahno obujal spomine na nekdanje odnošaje med mlado in starejšo generacijo. Dal je pravilno mišljene pobude za bodoče neprisiljeno, nepro-gramsko, zgolj tovariško sestajanje aktivnih Jadranašev in njihovih starešin. Oglasila se je tudi pesem in je bil prijateljski sestanek zaključen v pravi tova-riški harmoniji, ki vlada pri Jadranaših vedno, kakor malokje. vodstvom g. Zorka Prelovca. V kratkem sledi točen program koncerta. Po končanem umetniškem programu bo ples do 2.30 zjutraj ob spremljevanju orkestra dravske vejaške godbe. Zbor mariborskih rezervnih oficirjev Maribor. 17. januarja. Danes ob 10. dopoldne je imel mar iborski pododbor Udruženja reservnih oficirjev in bojevnikov redni občni zbor v dvorani pri »Zamorcu«. Zbor, ki se ga je udeležilo lepo število članov, je otvoril predsednik g Perhavec. ki je v uvodu pozdravil vso prisotne, med njimi posebno zastopnika komandanta mesta polkovnika g Petrinčiča. komandanta mženjeiske pod-oficirske šole in inženjerja polkovnika g. Putnikoviča Preden je prešel na dnevni red je pred sodnik predlagal, naj se odpošljejo vdanostna brzojavka vrhovnemu poveljniku Nj. Vel kralju in pozdravni brzojavki min za vojno in morn. .n centralni upravi Udruženja v Beogradu Nato je podal izčrpno predsedniško poročilo, iz katerega je razvidno uspešno delo tc pat.ri-otične organizacije Tajnik pododbora g. Bertoncelj je pre-čital tajniško, blagajnik g. Rode pa blagajniško poročilo Pri volitvah jo bil soglasno izvoljen dosedanji odbor s predsednikom g Perhavcem na čelu. Med slučajnostmi so zborovale i razpravljali o kongresu, ki bo lotos v Beogradu, in o drugih važnih društvenih zadevah Z odobravaniem je bil sprejet predlog g Skaze naj bi udruženje posvetilo posebno skrb tovarišem, ki so v stiski i.n brez službe, da bi dobili čim prej nrimerno zamosMtev Ta predlog bo pododbor predložil tudi kongresu reservnih oficirjev v Beogradu v razniavo Po skoro dveurnem razpravljanju je ^leiso'r'l{ zaključil lepo uspelo zborovaiv Mari- ni.: k a.*. Svetosavska proslava v Ljubljani Bilo je že objavljeno, da se bo tudi letos vršila tradicionalna svetosavska proslava, in sicer 27. t. m. v dvorani Sokola I. na Taboru. Dopoldne bo šolska proslava, zvečer pa beseda. Dopoldanska proslava je namenjena šolski mladini in staršem; začela se bo ob 9., a končala ob 11.. ker se ob tem času začne proslava na univerzi, šolska proslava sestoji iz kratkega cerkvenega obreda s sekanjem kolača in s kratkim predavanjem za dijake, iz dijaškega koncertnega dela s petjem mešanega zbora naših učiteljiščnikov pod vodstvom skladatelja g. Emila Adamiča in deklamacij učencev in učenk osnovnih in srednj-h šol p0 končanem koncertu se bodo delile nagrade učencem, gosti pa bodo postreženi s koljivom (žitom Na koncu od 11. do 12. bo ples za dijake s sprem-ljevanjem orkestra dravske vojaške godbe. Za to prireditev ni vstopnine. Večerna proslava se prične ob 20.30 s koncertom visoko umetniškega značaja. Koncert bodo izvajali naši priznani umetniki: ga. Pavla Lovšetova gg tenorist Gostič. viobnist šušteršič. pianist L'pov8ek in pevski zbor »Ljubljanskega Zvona« pod Mar.17. mnuarja. Policijska kronika je danes r>:av pestra. Zebeleženih je bilo 6 aretarj, po večini razgrajačev, 14 prijav in 6 poročil. Oskrbnik nekega posestva v Jarenini je prijavil policiji, da je v petek odgnal njegov pastir po naročju kravo v rae-^o kla\ co, kjer je prejel izkupiček 1000 Din, pa se ni več vrnil. Oskrbnik domneva, da se je pastirju morda pripetila nesreča. Posestmka Jakoba J. iz Limbuša so snoči v neki gostilni na Glavnem trgu pošteno osmukali hazardisti. Ves obupan je prišel na policijo po pomoč. Delavčeva žena Terezija R. je naznanila, da sta pretekla že dva meseca, odkar jo je zapustil mož, ki je odšel za kruhom v Bosno Zadnjič je pisal pred dvema mesecema iz Zenice. Uboga žena ki mora skrbeti za tri otro-čiče, je v skrbeh da se je možu pripetila nesreča, ni pa izključeno, kakor pravi, da si je morda v obupu vzel ž'vljen.ie. Po športnih poročilih je bila današnja nedelja praznik belega športa. že včerai popoldne so odfii mnogi naši rogovilarji na Pohorje, kjer so danes merili svoie veščine. Vreme je bilo ves dan neprijazno. Moreča megla je ležala nad mestom ljudje so se razšli v kavarne in gostilne in tako preživeli prest dan. Pogreb žene ,redsedn;k kra-ievnesra odbora cr. O e č. ki ie pozdravil prisotne, med njimi zastopnika komandanta mestu podi.olkovnika g. Dedinca in zaston-nika mestne občine ravnatelja vojaškega urada sr. Ježa. <:tA'^n•'<>"r', r nrošnjo. naj izreče prisrčno zahva'o občinskemu odboru za vsestransko pomoč. Predlagal je. da se odpoš"e udanostna br7o'av'a očetovskemu zaščitmku invalidov Nj. Vel. kralju. Z velikim odobravanjem so zborovale; sprejeli predsednikov predlog. Nato je prešel predsednik na dnevni red ter ie bil izvoljen za predsednika zbo o-vaniu vojni invalid g. Šerpes. Predsedniško poročilo ie ooda! predsednik g. Gec. ki ie med drugim izrazil željo naj bi di-vizijsko sodišče v Ljubljani kot pristojno ob'astvo za izvršitev prevedb omililo pre-komplicirano poslovanje v iskanju dokazov o invalidnosti. Razloži! je nadalie zboroval-cem v kratkih besedah najpomembnejše točke iz novega invalidskega zakona ki ga nekateri tolmačiio prerigorozno. Obrazložil ie tudi pereče vzrašanie o zaposlitvi vojnih invalidov, ki jih danes odklanjajo podjetniki, pri čemer je izrazi! pričakovanje. da bodo naši poslanci izkušali v tem pogledu posredovati. Ob koncu ie povabi1 prisotne, na i se udeleže zborovanja vseh Krajevnih odborov, k' bo 31 t. m. v Mar-boru na katerem b^do ra7nravliai' o konstituiranju osrednjega odbora * Beogradu. Tajniško poročilo je podal tajnik gosp. Pravd i č. Krajevni odbor v Mariboru je najmočnejša organizacija v dravski banovini m šteje 870 rednih članov. Odbor je razdelil v preteklem letu svojim članom skupno za 11.700 Din podpor. Tajnik ie izrekel prisrčno zalivalo javnosti, ki se je odzvala prošnjam invalidov. Blagajniško noročilo in obračun je podsl blagaimk g. Tratnik, nakar ie bila vsemu odboru izrečena zaunnica. ki io je pred'aga! odbornik g. Jakob Sitar. Sledile so volitve in ie bil z malimi iz-premetubami izvoljen dosedanji odbor. Pred'agana lista ie bila spreieta soglasno. Za predsednika ;e bi! ponovno izvolien Fran Geč. za podpredsednika gosp. Anton Goleš. za tajnika g V-rtin Pravdx. za b'a-gainika g. Drago Tratnik. Po debati so zborovale; določili za delegata na letošnjem kongresu invalidov v Beogradu predsednika g Geča. ki bo zastopal njihove težnje. Zborovanje je b:,o zakoličeno ob 11 dopoldne. Vsa Lfafoljana že prepeva sladkoopopeanje »Večkrat sem sanjala o sreči« in »Ti si najslajša na svetu« Arije, ki očarajo vsakogar, ki si ogleda najnovejšo opereto Emerika Kalmanova Opereta, katero morate še danes videti in slišati! Najnovejši Foxov zvočni tednik! Predstave ob 4., in 9},i zvečer. Elitni kino Hr.tlca Telefon 2124 Zanimivo predavanje o negi ust in zobovja IJubl/una, 17. jan. V soboto zvečer je priredila »Soča . pri »Levu« svojim članom in prijateljem prav zanimivo in aktualno predavani e. Preda val ie zobozdravnik g. dr. Kallay o nt^i ust in zob. Predavatelj je v poMubnem tonu opisal in orisa! zobovje, njih nastanek in razvoj in niega bolezni, nato je pa prešel na nego ust in zbo. Nega ust je važna, ker so usta kot vhod v organe dihala in prebave vedno izpostavljena infekciji. Nega zob je že zato važna, ker služijo zobje prebavi in govorici in so vidni del lica. Glede na nalezljive bolezni je važno, da so usta čista, kajti v ustih se rade nabirajo razne bakterije. povzročiteHce različnih nalezljivih bolezni. Kdor zadostno ne sraži ust, odnosno zobovja, dajo podlago in i.ra-no bakterijam, ki se sihio misože v ustih. Bakterije sicer niso vedno nevarne za življenje, lahko pa postanejo, če je tc'o oslabljeno. Bakterije tudi povzročajo gnitje zob. Zobna nega je odvisna cd sl;:'""fSa sodelovanja pacijenta in zobozdravnika. Dolžnost zadnjega je, da uredi zobovje, to se pravi, da plombira zobe in jih zdravi, nadomesti. pozdravi vnetja in odstrani tako-zvani zobni kamen. Posebno je ra treba po jedi zobe vedno osnažiti s ščetko, na katero je dobro dati zobno pasto ali prah. Bčetko je treba po osnaženiu zob vedno razkužiti. Zanimivo predavanje je bilo prav dobro obiskano in ie občinstvo predavatelja ob zak!iučku nagradilo s hvaležnim aplavzom. Obiave Sokol I. snoroča svo^mu članstvu, da bo redna glavna skunščina 19. t. m ob ipol 20. v mali dvorani na Taboru z ob:čaj-T\'m dnevnim redom Ako bi ob določenem času skupščina ne bila sk^enčna. se bo vršil r
    l'ar! je mož:-. V temeljito zajetem, zanosnem govoru je nato župni tajnik br. Flegar očrtal dr Scdiemerjeve zasluge za razvoj Sokolstva. njegove vrline, značaj nost. jekleno voljo, vero v zmago sokolske misli Podal je tudi obširno njegovo biografijo, poudarjajoč: . Bratje in sestre! Ttižn. zbor! Jutri po teče osmi dan, odkar je za vedno zatisnil svoje trudne oči nas veliki vodja, uedini-telj Slovanskega Sokolstva in Savez a Sio- i^eeuvest nosni napad iz zaseda v Konjicah ian. Konjice. 1/. r-Co ss je v petek zvečer okrog 19 i:-e vračal s sokolske seje domov na od trga pol ure oddaljeno stano-Oolič konjiški odvet- m* bi! O. S VO'i: vanje v graščini in s oko I s ki staros-a dr Mejak ie v graščinskem drov.redu napaden sta bila na:r 'Jana strela iz re- \ >!veria, ki na C:m sta stri'!" r kako instinkM s ti, kar ie culo. da ie dr napadalcev it jak padel. Meti soVo ra pa i; pada n-dh : "V Sli A" Ja. b:!o v zgrešila svo.i cm ••čila se je dr Mejak •i i v-rse! na tla ob ce-laoadalce očividno prepri-M.rlak zadet. Eden izmed le ob prizoru, ko je dr Me-Dosti ima ta pro-;i pes«! Drugi napadalec »Ždai pa letimo!«... Na-sodeč po šu in u nuhovega ■p.' in so se p o sna!; v beg proti Konjiški vasi. Pripomnimo, da je dr. Mejak preje! p ejšnji teden anonimno grozilno pismo." v katerem mu je npkdo zagrozil ? ubojem. Tudi so razširipne no srezu govorice, da pride maščevanje nad mrmi. ki so volili, in nad istimi, ki so vod')' volitve, v treh fpdrrli. Zadevo preiskuie orožništvo. Vse pošteno misleče prebivalstvo konjiškega sreza se zgraža nad takimi metodami, borbe zoper naše ljudi, ki ves svoj prosti čas žrtvujejo za narodno delo in bi morali to svojo požrtvovalnost na-ooJed plačati še z lastnim živlienjem. Bi U je zgolj srečno naklučie. da se dr. Mejaku, ki ie tn<-i; rodhipski oče. ni ničesar zgodilo. Prenričani smo. da bo pristojno oblastvo ukrenilo vse potrebno za* javni mir in red v srezu. trs i Z cn; v! nesa oddelka je fe^ez sledu Izginil vloiniles Ljubljana, 17. januarja. Ln-, v poletju je srečno preko meje pri-r ahal v naše kraje Tržačan žovanin. po 7 klicu ladijski natakar, krepak in visokorasel fant .star kakih 26 let, zmožen treh svetovnih jezikov. Nekaj časa se je potikal od vasi do vasi in je naposled avgusta prispel v Dobrovo. Ko je po dnevi prosil pri kmetih kruha in okrepčila, je prav gladko g-nvuril. Pokazal se je tudi v neki tamoš-r, i; trgovini, kjer je kupil cigarete, še tisto m e je sledil vlom v trgovino. Vlomilec je r-mesci mnogo jestvin, cigaret in nekaj denarja. Trgovec je bil oškodovan za okro-rlili 4000 Din. Orožniki so zaman iskali Storilca. Proti koncu avgusta sta dva mlada lovca hodila po revirjih ne daleč od Dobrove. -t. ., vigoko praprotjo sta opazila z vejevjem postavljeno zavetišče Sla sta gledat. "]• ■<> neki biva tam. I-ivgoče kak moderni Tarzan? V kolibi je na praproti ležal zlek-r.-m neznanec. Pozdravila sta, a mož jima nikakor ni odzdravil. Postal iima je sumljiv -.n sta ga prijela. Zraven njega sta na-f i nahrbtnik, v katerem je bilo precej jest- vin in dr ?ega blaga. Odvedla sta ga v Dobrovo in tam je trgovec takoj spoznal stvari v nahrbtniku za one, ki so bile njemu ukradene. Neznanec ni spregovoril niti sedice. Tudi orožnikom na Brezovici ni h-,tel odgovarjati. Fingiral je mutca. Pred sodnikom je vlogo r: -M sk ovalnim mutca I radalieval tako imenitno, da je bil odpo- j Plan na opazovalni oddelek. Psihijatra sta j r i -poznala za mutastega in tudi neodgo- j v rnega za dejanje. i Io---mar.ee je potem prišel pred ljubljan- j s i mali senat. Razprava je bila kratka, i k . neznanec kot mutec ni mogel dajati pojasnil in odgovorov na predsednikova vpn- -:•!:'■• Na temelju izjave psihijatrov je senat sklenil, da se neznani žovanin iz Trsta odda za nedoločen čas v očuvalni zavod v Lepoglavi. Neznanec je sprva računal, da bo pred senatom oproščen in da ga bodo oddali v kako bolnico, od koder mu bo mogoče po-1 ogniti. Ko je čul usodni sklep senata, ga je clo kosti pretreslo, kajti dobro je vedel, kaj ga bi čakalo v Lepoglavi. Trdo delo in ne preveč je'a. in to mogoče pet ali še več let. Ko jc prišel v celico, se je brez daljšega premišljanja odločil, da spregovori. Ko ie nato prvo soboto kot običajno predsednik kazenskega senata nadzoroval jet-r.-..-1-ico, je prišel tudi do neznanega mutca. Ko ga je predsednik kratko pobaral, 1-1,ko je kaj zadovoljen, je mutec na splošno presenečenje gladko odgovoril. V zaporih se je simulant kmalu seznanil z dobrimi sodrugi. Najraje je ves dan šahi-i !*,, bil je orav spreten umetnik v kraljevski igri. Tovarišem je na dolgo in široko pripovedoval, kakšne težave je prestal, da j-- toliko časa vzdržal v vlogi mutca. Ko . i-i slabosti je naravna »Franz Josefova« voda prijetno učinkujoče domače zdravilo, ki znatno zmanjšuje telesne nadloge, ker se iizkaže že v malih količinah koristno. V dopisih hvalijo zdravniki za ženske soglasno" prav milo učinkujoč način »Franz Jose-fove« grenčiee, ki je zlasti pripravna za nežni rast ženskega telesa. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, di«oge-rijah in špecerijskih trgovinah. sta ga psihijatra preiskovala — je pravil _ bi se jima bil od srca rad nasmejal Trenutek najhujše preizkušnje je bil zanj, kc sta se psihijatra pogovarjala: — Kes izredno nenavaden pojav nemo-sti! fo je zagonetka! Ali pa je rafiniran s'mulant ? že ie mislil, da sta ga doktorja pogcun-tala.. Toda kmalu ie opazil, da ga smatrata res za pravega mutca. Takrat bi bil kmalu od samega veselja prasnil v smeh. A se je vendarle premagal . . . Proti žovaninu Kosiču je bila uvedena nova kazenske preiskava. Preiskovalni sodnik ga je natančno zasliševal o vseh njegovih doživljajih, toda žovanin je spremenil vlogo in začel nastopati kot duševno omejen človek. Odpeljali so ga znova na opazovalni oddelek VII. v splošni bolnici, da bi ga psihijatra še enkrat preiskala in podala primeren izvid, žovanin je nekaj dni mirno, ne da bi se karn ganil, živel na sedmici. Toda nedavno noč je izginil kakor kafra. V sami bolniški obleki je izginil, preskočil ograjo in ga je vzela tema. Policija ga je sicer drugi dan povsod iskala, toda zaman. Izdali so proti njemu tiralico, toda do danes ga še nimajo za rešetko. Najbrž je žovaninu kdo preskrbel civilno obleko, da mu je bil beg tako olajšan. O žovaninu do danes ni ne sluha ne duha. Pravijo, da je najbrž krenil proti severu. Sestanek pevovodij Ljubljane, 17. januarja. V dvorani Glasbene Matice se je zbralo danes dopoldne nad 2.) pevovodij pevskih društev, včlanjenih v Hu-badovi pevski žu-pi. Zastopana so bila društva iz Ljubljane kakor tudi z dežele. Namen sestanka je bil, da se pevovodje pogovore o b'i/njih pevskih tekmah, o koncertih ter o prvem slovenskem pevskem festivalu, ki bo v Ljubljani ob Binkoštih, ob priliki 60 letnice Glasbene Matice. Že poprej v aprilu bo v Ljubljani kot nekaka predtekma župni koncert, ki se bo ponovil tudi v Mariboru. Pri pevskih tekmah samih bodo prisotni posebni sodniki. Razsodišče bo strogo nevtralno ter bodo prisostvovali pole« domačih tudi sodniki iz Beograda in Zagreba. Na sestanku se je vršil razgovor o vseh vprašanjih teh prireditev ter so se udeleževali debate vsi prisotni s predsednikom Hubadove pevske župe dr. Svigljem na čelu. iranskega Sokolstva Vedeli smo, da je naš priljubljeni starosta pred nekaj dnevi obo-lei. toda nihče n>i pričakoval, da nam ga bo nemila usoda tako hitro ln ' nepričakovano iztrgala iz naših vrst Globoka potrtost je zavladala med nami. globoka vrzel je nastala v vrstah vsega So ko's tv a s smrtjo br dr Seheineria Ko je nred letom resno obolel, smo bili v skrbeh za njegovo zdravje, a radost je nrevela naša srca. ko smo zopet zaznali veselo vest. da je dr Scheimer znova prevzel odgovorno mesto v.elike soko'ske organizacije. Vse slovansko Sokolstvo se je vzradostilo in ko je kmalu nato praznoval 70letmco ro'st.-va, je prejel sivolasi Sokol uebroj čestitk ki vseh slovanskih držav.« Govornik je nato podčrtal Scheinerjevo ljubezen do soko'skesra dela. njegove uri-orave za IX v s es oko1 s ki zlet v' nros'avo lOOIe.tnice roistva svoieea učitelja., tovariša m ustanovitelja Sokolstva dr Miroslava Tyrša in zaključi! z apelom, da se najbolj oddolžimo njegovemu velikmm i ce bo-U poglobimo v stko.1- spommu, sko delo. Na poziv pod staroste br. Krapež a so navzoči vstaji s sedežev in se poklonili manom pokojnega br. dr. Seheinerja s trikratnim vzklikom ;Slava« Lena plefetna svečanost je bila s tem zaključena. ku mu jc spodrsnilo, da je padci Voz, ki ga voznik nikakor ni mogel več ustaviti, je z vso silo zadel Prcinfalka v rame in glavo ter ga odbi' po cesti. Ponesrečenec jc obležal s hudimi poškodbami na glavi in životu Na glavi je dobil *ri velike rane in sicer spredaj na čelu kjer mu je posnelo celo krpo kože da se je videla čelna kost dalje na desnem sencu kjer mu je tudi posnelo kožo ter zadaj na glavi, ki jo ima huuo prebito Nesreča se je pripetila baš nasproti šole in v bližini stražnice, kamor so pone srečcnca prenesli stražniki Nudili so mu prvo pomoč in obenem telefonirali po reševalni avto, ki ie Preinfalka nemudoma prepeljal v splošno bolnico. Tam so se zanj takoj zavzeli zdravniki, ki so na njem še ponoči izvršili operacijo Pone-srečenčevo stanje-je bilo že prav kritično, vendar se jc v teku nedelje obrnilo na bolje. Čemerna Hi?b!janska nedelja Ljubljana, 17. januarja. Pusto '.n krm-ežMaivo vreme, ki se že štirinajst dni drži nad LiubHa.no. nas tu*K še danes ni zami-^Vo. B!'o na ie boH suho in mrzlo. Snoči ie lahno nosilo, nonoči je pa nenadno (pritisnil mraz ln zjutraj smo imeli v mc.stu poledico. Ceste in ulice so bile gladke, kakor z oljem namazan asfalt, ljudje so se opotekali padali in se polrrali. že zgodaj zjutraj so bili pa na nogah mestni delavci, ki so s peskom posuli vse pe¬i, prehode in tretoapje. Priznati .je treba, da je tu li večina hišnih nesestrakov posula z žaganjem ali pepelom, pločnike pred svojimi hišami. Zato pole&ca ni zahtevala žrtev z izjemo moškega, o katerega nesreči poročamo na drugem mestu. Smučarji so jo delno že v soboto popoldne, največ pa zvečer ubrali na Gorenjsko, kajti edino tam (je ugodna smuka. V 'l/ubijan.i je bilo danes še precej živahno. Dopoldne jc bila razgibala promeda, ,po->ci'lae so jo pa I ..ju bijančanr! ma.bnH-l k: ikor običajno na ideie v b!;? iio okolico, mladina se je pa drsala na d.isa.Iiiču >ILLrije« in na ribniku v Tvv-o!.'-.:u. Reševalna poitaja zopet ni bila zaposlena, pa tu li na pc čciji so imeli mTr. Sokol II. zboruje Ljubljana, 17. ia:i. V prostorih I. državne realne gimnazije v Vegovi ulici se ie vršil sinoči oh izredno veliki udeležbi članstva redni občni zbor Sokola II. Zbor je otvorii starosta dr. Milan Šubic, ki je pozdravil v prvi .vrsti tnste, tako zastopnika župe br. Staneta Flegaria, starosto Ljubljanskega Sokola br Kaizelja, nakar se je s toplimi besedami soomnil staroste SK.I prestolonaslednika Petra. V nadalinieni je izrazil zalivalo vsem oblastveni, ki so podpirala delovanje društva, zlasti mestne občine. Lepo io bil počaščen spomin umrlih članov, posebej pa še pred dnevi umrlega staroste SSS br. dr. Seheinerja. Starosta je nato orisal delovanje društva, ki je bilo prav uspešno. Ze!o razve- seljiv napredek izkazuje telovadnica. Glede bodočega dela ie apeliral na članstvo, naj se marljivo pripravlja za praški in za župni zlet. posebno pa za jubilejno leto 19.53. ko bo društvo praznovalo svojo 2a!etnico. V nadaljnjem ie vzpodbujal članstvo, da čim boli povzdigne akcijo za zgradbo doma ki ga Sokol II nuino potrebuje. Ciovor staroste ie bil sprejet z velikim odobravanjem. Sledila so poročila ostalih društvenih funkcionarjev. Br. Keber jc prečita! poslanico Saveza SK.I, nakar je poda! poročile tajnik br. Murovec. Odbor je bi! med letom prav močno zaposlen in vedno na delu za prospeh društva. Na sporedu so b;!e poleg javnega telovadnega nastopa tudi druge prireditve, tako za odrasle kakor za deco. ki jo bila ob nrlliki Miklavževanja tud obdarovana. Prireiena so b'!a nadalje raz-tiij prosvetna predavanja Statistika z ka-zuie 321 članov. 139 članic. 35 moškega in 25 ženskega naraščaja. SO moške in^ 7(1 ženske dece. skupaj torej 070 pripadnikov Sokola II. i3r. načelnik Trček jc poudarjal, da je bilo vzgojno delo v telovadnici v teku letu pod vodstvom načelstva. .%i mu je bil pomoč p red n jaški zbor. Načelstvo so tvorili: načelnica s. Jožefna Goršičeva. pod-načelmca s. Rezika Košakova in nodnače'- nik bilo v prvi vrsti usmerjeno na dvig telovadne sposobnosti pri vseh oddelkih in šele v drugi vrsti na iavne nastope. — Tudi iz ooročila prosvetaria br. Karla Pavcerja dedi. da ie pn Sokolu II veliko volje do dela. Čeprav se povzročajo br prosvetarju ori izvrševanju sokolskega dela velike ovire od zasebnih strani, vendar se ie orehi! led. V okviru društva so začeli s skiontič-nimi nredavanii Poprei že ie bil ustanovljen pevsk* odsek .d^bro de'uie knjižnica, v zam:sli pa je tudi otroško zavetišče na Drulah. Blagajniško poročilo br Vinka Kociana zkazire ugodno finančno «tan:e. V 'meru ladzornetra odbora ie poročal br France štrukelj, ki ie Dolivali! vzorno ooslovanje idbornikov. nakar ie bila na niesov cred-»oc dana odboru soirlasua razrešnica. Nn-nosled ie b'!a credlnžena na«!ed;i''a kandidatna 'ista. ki bo vnoslana žumr unravi v potrditev: starosta br dr Milan Šubic. L podstar. br. Milko Krapež. 11. poštar, b:. Pr. Štrukelj, načelnik br. Stane Trček načelnica s. Penca Goršičeva. nrosv. br. Karel Pavcer; odborniki: br. Pr. Murovec. Vmko Kocian, J. Matjašič, M. Stanič, Pr. Bučar, ss. Mar. Puhova, Rezika Košakova._ br. L Kocjan. Tone Cimperman. laka Šimenc. .Viatko Pogačnik in Ivan Mi ! rl-r -tanič. Delo v telovadnici 'e Občni zbor je zaključil br. :rcs;a st. — ob 22. Slovesna otvoritev daliKOVOfla in t?ans£©rsisat©iT>!ce postaje — Govor basa dr. Marašiča elektrificiranih Ljubljana. 17. januarja. Popoldne se je vršila slovesna otvoritev in blagoslovitev daljnovoda Velenje-Crnu-če odnosno transformatorske postaje v Črnučah. Pred poslcpiem transformatorske postaje so se zbrali kmalu po 14. uri odlični gostje in številni domačini. V veliki stikalni dvorani jih je v imenu Kranjskih deželnih elektrarn pozdravil ravnatelj inž. Miklavc, nakar je knezoškof dr. Gregor PvOžman izvršil blagoslovitev ncv:h nanrav. Slovesnemu obredu so prisostvovali me i drugimi ban dr. Drago Manišic s ped-banom dr. Pirkmajeriem minister n. r. inž. Dušan Semec, načelnik dr. Mara, banski svetnik dr. Senekovič, sreski načelni žnidaršič, univ prof. Inž. Gostisa. predsednik Pokojninskega zavoda za nameščence Vrtovec. ravnatelj Banovinske hranilnice dr. Rožič. Fran Pečar, župan iz Črnuč, Janez Ramovž, župan z Ježice, Fr. Janežič, župan iz Domžal in Ivan Giova-relli, župan iz Jarš. Od Kranjskih deželmh elektrarn so poleg ravnatelja prisostvovali prokurist bans^i svetnik g. Vončina. inž. Rueh in inž. Umek; kct zastopniki podjetij ki so bila udeležena pri gradnji pa stavbenik g. Curk g. Rudolf štebi za Brown-Boweri, inž štebi za škodove tvor-nice m inž. Ahtik za AEG. Po blagoslovitvi so si gostje pod vodstvom ravnatelja inž. Miklavca ogledali vse nanrave, nakar so se znova zbrali v dvorani za stikalne naprave, kjer je ban dr. Marušie osebno stavil postajo v obrat. Nato je v kratkem govoru poudarih pomen črnuške transformatorske postaje za elektrifikacijo naše banovine. Mod drugim je dejal: Uklopili smo električni tek iz Velenja v novo transformatorsko postajo. S tem je končana druga faza elektrifikacijskega programa Kranjskih deželnih elektrarn. Bivši deželni odbor kranjski je začel elek-t.rifikacijsko akcijo v letih 1910—1911. Iz teh časov izvirajo tudi načrti za gradnjo elektrarne na Žirovnici in raznih elektrarn na S »vi. Od teh se je uresničila elektrarna na Završnici, ki je kljub vojni stekla v ebrat 1. 1913. Z zgradbo te centrale je bHa 'zvršena prva faza elektrifikacijskega načrta. Po vojni jc elektrifikacijska akcija pri nas zaradi tedanjih neurejenih razmer nekoliko zastala, vendar pa ni popolnoma mirovala. Tako -,e že narodna vlada za Slovenijo prevzela od bivšega avstrijske-ea vodnega erarja zgraieno e'ektrarno v Bohimu v svoie last Bivši ljubljanski odbor je 1. 1928 odkupi! elektrarno v Za-gradcu in prevzel v svojo uoravo elektrarno v žireh. S tem, da ie država v 1. 1929 zeradila pri svojem rudniku v Velenju ve-'iko kalorično centralo, je stopila gradnja predvidene liidrocentrale v ozadje, ker je bila podana mežnost dobivati cenen tok iz Velenja. Velenjska centrala nam v zvezi 7. obstoječimi hidrocentra"ami nudi zadostno množino električne energije za elektrifikacijo vse banovine. Zapcčeto akcijo je dravska banovina uspešno nadaljevala in ie z zgraditvijo daljnovoda do či-nuč in transformatorski postaj v Pcdlogu in v Črnučah izvedla drugo fazo. Po transformatorski postaji v Črnučah je megoče sodelovanje z obstoječimi važnejšimi elektrarnami v cf.ju elektrifikacije vseh še ne delov banovine Sedanja gospodarska kriza sicer nekoliko zadržuje banovinsko elektrifikacijsko akcijo, vendar pa bo banovina stremela za tem. da se tudi tretja faza programa, to je gradnja razdelilnih daljnovodov, čim prej izvede. Na. koncu svojega govora se je ban dr. Marušič zahvalil vsem, ki imajo v prvi vrsti zaslugo za elektrifikacijo naše banovine. Po končanem govoru gosp. bana so bili gostje pozvani k mali zakuski v prostorih transformatorske postaje, kje v prijetnem razpoloženju zaključi nost. so sloves- Pcžig v Prekimirju Murska Sobota. 17. januarja. C., v Kukečih so zvečer luščili b*. luščilci je bil tudi sosed Ž. E. era olcog U. jc po-v pesi pj.ju omenjcnc- Pri n:ce. Med ki jc imel lepo gospodarsko poslopje, v katerem je tudi stanoval. Lastninsko pravico je s;cer imela šc njegova mati, ki se je pred leti "zselila v Ameriko, vendar pa jc b'!o že sklenjeno, da mati zapusti poslopje smiu, ki st ;e zato že smatml kar za gospodarja. P:od kratkim je dal sin poslopic zavarovat', ker pač nesreča nikod ne poč:%£ O.nenjercga vei sestr.ica G. opazila soseda Ž. M. n.mljivo svetlikanje. ra kar je opozorila luš-Vlce. Takoj so ljudi i odhiteli tja in naši: gorečo svečo, pritrjeno nad stiskalnico, ki je Via zelo osmo-jena. Odstranili s ) svečo in se zopet vrnili k lu"čcnju. Okrog por,oči pa so zagledali skozi ok*5«i v s-j strtim gospodarskega poslopja v piatvrih. Kma'u je bila vsa vns na nojah, saj c je šlo ?& imetje vseh, kajti hiše so v -vasi krite s slamo in pri najmanjšem vctvcu hi nas.;, ia za vso v a* katastrofa. ]? gorečega o »siopia so rešili, kar se je rešit." dalo. Pos.opjc, poljski pridelki -n XAt\o orodic £.{.. postali žrtev plamenov, ^kocia jc znatna, riez dvoma c^til ogen, p. dtaknjcn. Uvsdtr a preis^a a bo najb"-že dognala krivca, ki zasluži eksemplanc-n kazen. Samomor krvosknmilca Draga, 17. januarja. Po vsem tukajšnjem okolišu se govori o grdi in obenem tragični zgodbi nekega 65-letnega bivšega krošnjarja iz Srednje vasi pri Dragi. Mož se je kljub precejšnjim letom izpozabil nad lastno hčerko, s katero je živel v prevžitku. Hčerka je že dalje časa poročena, a je njen mož pred kalrimi petimi leti odšel v Ameriko. Pred dvema letoma je hčerka nenadno dobila sina in 1 i udje so začeli ugibati, kdo bi bil oče. Začeli so sumiti in ljudski glas je kazal na očeta, za kar pa ni bilo dokazov. Pretekli božič pa je hčerko ponovno obiskala hčerka. Sedaj je čudaški starec priznal svoj čin, a tudi hčerka ni tajila svojega nenavadnega razmerja. V strahu pred posledicami grdega dejanja in zaradi vsesplošne ljudske obsodbe je nesrečni starec obupal, vzel vrv in se obesil. Ko so ga našli, je bil že mrtev. Zaradi poledice je padel pod tramvaj Ljubljana, 17 januarja. Na G1 incah se je pripetila sinoči tik pred polnočjo huda nesreča, katere žrtev je postal 44-letni uradnik poštne direkcije g. Anton Preinfalk. Z Gline se je vračal v temi domov na Vič, kjer stanuje v hiši št. 136. Zavil je na cesto in korakal med tiroma cestne železnice Zamišljen je stopal, ko mu je nenadoma pri vozil nasproti električni voz. Videč, da hodi tik j pred vozom neznan moški je vodja tram- \ vaja na vso moč zavrl, odskočiti pa je ! skušal tudi presenečeni Preinfalk Zal je I na cesti bila ponoči huda poledica kar je : postalo za Preinfalka usodno. Pri odsko- » Družine Reven, Merama, dr. Komotar javljajo, da je sinoči njihov cSebri soprog, očs, tast in stari ©če Gabrijel davčni nadupraviteij v pokoja po kratki bolezni mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bo v torek dne 19. t. m, ob 15. wri v Kočevju iz Rožne ulice št. 258. v . Maša zadušnica se bo brala v župni cerkvi v Kočevju dne 20. t. m. ob 8. uri. Kočevje, dne 17* januarja 1932. ŽALUJOČI OSTALI Iz te džamije ;e izginil 800 let start koran DOGODKI PO ŠIROKEM SVETU Zanimiva Iznajdba dunajskega inženjerja bruhnila svetovna vojna, je odSel kraljiSo kuhar na bojišče. Štiri leta je kuhal «edi za maršala Focha in generala Pershinga. Šele po končani vojni se je vrnil na svoje *-~taro mesto, vendar je bil njegov povratefe samo še formalnega pomena kaj*i kraljica je medtem tako oboela, da je smela zavživati jedli le po zdravniških predpisih. Ko pa je krailjice umrla, so tudi Douaya odpustili it službe. Spomenik rudarjem Znana Omarjeva džamija v Jeruzalemu, ki stoji na mestu starega Salamonovega svetišča. V tej džamiji je izginil najstarši in najdragocenejši rokopis korana, pisan na koži gazel, in je obsegal 35 zvezkov Dunajski inženjer Gnstav Tauschek (v temni obleki) s svojima sodelavcema Inž. Gustav Tauschek je konstruiral aparat, ki sam piše, računa in tudi ščita« --o.v-^.-"'—' Pola Negri okrevala Pola Negri, ki je bila pred kratkim operirana na slepiču in so jo rešili gotove smrti samo s transfuzijo krvi, po zadnjih poločilih že okreva. Leži pa še vedno v bolnišnici Santa Monica ob kalifornijski obali. Ko je bila toliko pri sebi, da so jo mogli položiti v voz'ček ter jo pripeljati na teraso, kjer je nanjo posijalo sonce, je bil »velik« trenutek v njenem življenju. Manager je namreč naročil vse filmske reporterje iz £touywoocla Dva tucata fotografov je posneio prizor, v katerem je izrekla zvezdnica samo besede: »Vi nimate pojma, kaj pomenita sonre in zrak za človeka, Iti je visel med življenjem m smrtjo.« Belokožci v tropskih deželah Neki profesor botanike na univerzi v Johannesburgu odločno zavrača mišljenje, da so ozemija v Afriki idealni kraji za naselitev kavkaškega plemena. Muha tse-tse ki prenaša in širi spalno bolezen, prodira vedno bolj proti jugu in predstavlja za naseljevanje belokožc-v resno nevarnost, še večjo opasnost pa predstavljajo za be-lokožce kratki sončni žarki. Poskusi so pokazali, da ne morejo belokožci sneti svo-iih tropskih klobukov niti v senci, ne da bi jih napadle strašne bolečine v glavi. Celo v sobi se jih loteva omedlevica. Vob-če sodilo učenjaki, da ie zelo vprašljivo, če vzdrže Evropci v Afriki do drugega kolena. ne da bi se pri tem pokazali nedvoumni znaki degeneracije. Aristophones in nravstvena policija Iz Los Angelesa poročajo, da je aretirala kalifornijska nravstvena policija 53 igralcev, k: so sodelovali pri predstavi Ari-stofanove »Lizistrate« Družba je lani Karala antično pacifistično komedijo z ogromnim uspehom v New Yorku in v Los An-gelesu. »Lizistrata« predstavlja, kakor znano. zaroto žensk, ki nočejo nič vedeti o ljubezni, dokler ne sklenejo njihovi možje miru. Slovit kuhar V parifci palači du Peuple nadzoruje kotle in njih vsebino že dolgo časa mož ki ima za seboj pestro žiivljenje in bogato zgodovino To je monsieur Douay, k5 je bii do izbruha svetovne vojne kuhar angleške kraljice Aleksandre, ki je imela izredno občutljiv želodec. Največji uspeh v svojem kuharskem poklicu pri kraljici Aleksandri je dosegel Douay s kolačem za rojstni dan. Ta ko>ač je bil res kuharski umotvor. Tehtal je 80 funtov in je imel majhne gričke iz snega in sladkorja Skozi vse te »hribčke« so bili izvrtani »predori« in skozi nje je vozila cela serija voz majhne električne železnice. Kraljica Aleksandra je bila kolača tako vesela, da je prisila kuharju osebno čestita t. „ Douav pa je moral poleg tega večkrat pripraviti kaj za pod zob kralju Edvardu VII., ki je bil velik sladokusec. Ko je iz- »Rešeni rudar«, delo berlinskega kiparja prof. Jos. Lim-burga, ki so ga postavili rudarji v Glei-witzu i i-Poštna raketa Kralj in njegovih pet žen Nedavno se je pripeljali v New Yor ii 2000 i-pi-o-vega lesa za Francijo tei 3u0 ton hra^to-vi.ne, 500 ton bukovino in 3000 ton jelove- lesa za Alžir. V kolikor je bila nred to naredbo s posameznih področij neka količina lesnih izdelkov morda že odpravljena v Francijo ali Alžir, se bo pri razdelitvi med izvoznike prizadetemu izvozniku odbila. Zbornica bo vsak mesec, najkasneje pa do 5. vsakega prihodnjega meseca seznam izdanih izkaza! s skupno količino izvoženih lesnih izdelkov v posameznem mesecu predložila ministrstvu za gozdove in rudnike. O tej naredbi bodo zbornice obvestile posamezne interesente in raci.lile omenjene količine med izvoznike ter poslale ministru za gozdove in rud neke t Točilo o izvršeni razdelitvi. Bolgarska delegacija za razorožitveno konferenco Beograd, 16. januarji č. Z današnjim eksnresnim vlakom so potovali skozi Beograd na razorožitveno 'i.n reparacij sko konferenco bolgprski ministrski pr^dse-in k in notranji min.j»L«.r Mušanov, šef oddetlka renaraciijsfcega komisarijata v Bolgariji; Dimitrij šišmanov in uradnik pri oddelku za dogove v sofijskem finančnem ministrstvu Nikola Stojanov. Zastopali bodo Bolgarijo na obeh konferencah. Skozi Beograd &ta potovala v &vico tudi kot zastopnika Iraka tamkajšnji ministrski predsedniik Nuri paša in tajnik Abdulah Ibrahim. Hitlerjev emisar v Sofiji Berlin, 17. jan. AA. --Frankfurter Zei-tang« poroča, da je bolgarska fašistična organizacija >Rodna zaščita« povabila Hrit-lerja na Bolgarsko. Vodja nemšikh naciio-nalmih socijalistov je odgovoril, da ne more zapustiti Nemčije zaradi važnih političnih zado-v in da bo poslal svoiega zau-on'*-ka Frauenfelda. Bo1gar«,id fašis,:i so priredili Frauenfeldu .svečan in a^armajieai sorejem. V vojaškem klubu je bil v počastitev Frauenfelda svečan banket. Frauen-feld oe nato posetil metropolita Stofana, ki je močno nakk^jm fašizmu in ki je v tem oziru v očitnem nasprotju s političnim naziran-iem bolgarske duhovščine. Frauenfeld je v vzjavi bolgarskim novinarjem trdil, da bodo nemški nacijonalni socda.listi po prevzemu državne oblasti. usta.novii.M gospodarsko zvezo držav, v kateri bo tudil Bolgarski.. Proti tajnemu oboroževanju Nemčije Pariz, 17. januarja, s. Na kongresu fi-an-cosikih rezervnih oficarjev v Parizu je poslanec Ferrv v petek ostro napadel nemško tajno oboroževanje ter zahteval mednarodno preiskovalno komisijo, kii naj ugotovil, ali izpojnijuije Nemčija vojaške klavzule versaiMei-ko mirovne pogodbe. Kot priprava za rav-orožitveno konferenco ne more smatrati tudri serija člankov, ki jo je pričel danes objavljati v »Echo de Pariš« senator general Bourgeois, fd dokazuje, da sc je Nemčija doma in v inozemstva v vojaškem čiru ta-k« močno pripravila, da se more v prfcntru vcj->kc »matraS kjt popolnoma enakovreden nasprotnik. Opustita, da vaju motim! Ali m^ra fri-i dejanje zamotano?« Nezamotano. Kolikor moči enostavnej- še. Ali 'mata kaj kruha, prijateljčka?« »Nič,-1 Cirlih je zacepetal in odšel. Cirlih je pisal vse jutro, ves dan in ves večer. Od g-iadu mu je šumelo po ušesih pred očmi so mu migljal? magnetne iglice. Onadva sta jedla kumare in okroglo čebulo. Ponoči je Cirlih glasno potrital na vrata. -Noter.-? Vstopit je. V roki je držal šop popisanih listov. Ves razburjen je seelel k oknu. vzel z mize košček kruha ga p&mašil v usta in prežvekovaje dejal: Napisal sem igro. prijateljčka. Prečita! jo vama bom.i Ali je dolga?« Kratka. Eno dejanje.« , čitajte, Cirlih!« In Cirlih je prečital svojo igro. Igra je bila takale: lačna >tepa, v daljavi železniški nasip, sredi stepe leži zapuščen dojenček petih mesecev, nad dojenčkom leta vrana .okrog dojenčka tekajo volkovi, psi-ca in krt, razen teh se plazi okoli tudi umna kača. Zgoraj omanjene živali govorijo druga z drugj v Maeterlinckovem duhu. O gladu, o zapuščenem dojenčku in nezavedni družb.. Kača kara volka zaradi njegove krvoločnosti. Krt plače. Vrana napoveduje skorajšnjo rešitev. Lisica prične krmiti dojenca s svojimi 'astnimi prsi. Tedaj pride vlak Lokomotiva bliska s svojimi ognjenimi očmi. Iz dolgega sani- tetnega vlaka stopi usmiljenka. Ni prišla prekasno! Dojenček je rešen. Volk beži. Kača triumfira. Na sanitetnem vlaku je napisano: »Vsi ko en mož na pomoč gla-dujočim prebivalcem Povolžja.« Cirlih je prečita! igro, položil liste na mizo in z vnetimi očmi pogledal poslušalca. »Nu, prijateljčka, kaj pravita k temu?« Pesnik je pobesil oči. >'Kaj bi dejal, Cirlih? Igra še ni tako slaba ;interesantno zamišljena, toda .. Cirliha je oblila zona. »Da. Cirlih, zamišljena je interesantno, toda dejanje je prekomplicirano.« »Mislite?« je vprašal Cirlih in pihal skozi nos. »Da, jaz tako mislim. Pomislite, na oder bi bilo treba pripeljati cel sanitetni vlak!« Cirlih je proseče razvoz!Jal trakove na vratu. »Saj bi ga bilo moči izrezati iz lepenke. Narisati!« »Nu, naj bo. recimo, da je stvar z vlakom v redu toda dojenec, dojenec ... Ali je mogoče postaviti na oder trimesečnega dojenčka, Cirlih'« Ciilih je sklonil glavo. »Dojenec je star pet mesecev in poleg tega ne govori. Lahko rečem, vloga brez besed. Lahko napravimo navadno punčko iz cunj.« »Hm! Torej iz cunj! Nu, in volka in psi-co. zakaj ste fa dva postavili na oder? In še to. čemu ravno psico? Kaj je to »psi-ca«?c »Psica — to je ženski spol od besede pes. Slavjanizem.« »Aha! Torej slavjanizem. Toda, ali ste pomislili na to, kdo nam bo igral psico?« »Sem. Maskiral se do. Postavil se bo na vse štiri in hodil. Vprav to sem prav dobro premislil.« »Nu, dobro, naj bo, toda vrana, vrana. Kako naj igramo vrano ? Saj tista vaša vrana vendar leta, Cirlih!« »Kaj je pa pri Uostamdu v šanteklerju, a? Kure sodelujejo. Pri meni pa vrana. Ni torej prav posebno velika razlika.« »Ni posebno velika, dopustimo. Tudi to naj bo. Vrana in krt. to končno ni tako važno. Toda kača! Pomislite, Cirlih: kača! Razumete, na odru kača! To je nemogoče! Kača kvari vso stvar. Kače glavpolit-prosvet* ne bo kupil.« * glavni politično-prosvetni oddelek. Cirliha je ofolil zrnat pot. Gluho je za-šepetal: »Da .Na kačo nisem pomislil.« Nastopilo je tegobno molčanje. *Kaj naj napravim, prijateljčka?« »Izpustite kačo, zamenjajte jo s čim drugim.« »Ne! To je nemogoče. Brez kače bo vsa kompozicija propadla. Kača ima svoj pomen.*; Cirlih je oinipanc pobesil glavo. »Mogoče,« je dejal, se praskal nad nosom in s svojimi motnimi očmi topo ogledoval strop, »mogoče... bi se dalo... napraviti kačo iz gasilne cevi... In bi zanjo... govoril sufler? A, prijateljčka?« »Ne, Cirlih, kača ne bo šla.« Pesnik je pogledal na mizo. Na njej ni bilo nobene jedi. Vsa je bila nokrita s časopisi. »Kaj pa, če bi napisali kaj drugega, Cirlih?« »Ne bo šlo drugače. Lahko noč, prijateljčka ... Grem in poizkusim.« »Le poizkusite. Na svidenje!« Ko ie Cirlih prišel v svojo sobo, je sle-kel srajco in hlače, sedel na progasto žimnico in se prijel za glavo. Vse se je vrtelo okoli njega. Ni? več moči ni imel. Onadva sta jedla Cirlih se je prikradel k luknji v ključavnici. Na mizi je stala, skleda s salato. Tudi kruh in okrogla čebula sta bila. Cirlih je sedel k mizi, se z nosom oprl na svinčnik, da je ostala na nosu vijoličasta pika. in dolgo sedel. Potem je pričel pisati novo Igro. Pisal je vso noč. Zelena kolesa so se mu vrtela pred očmi. Roke so omahovale. Tako rad bi je del. da mu je bii ta občutek lakote kar zopern. Z dvorišča je prihajal vonj po pečenju. Pisal je vso noč, jutro in pred poldne. Opoldan je legel na progasto žimnico in si v duhu predstavil velik kos kruha z maslom skodelico mleka in ocvrto jaice. Bazar ni bil daleč, na bazarju so prodajali boršč in pečene klobase. Tam so bili tudi kolači in mle^o On pa ni imel ničesar, kar bi lahko prodal. Cirlih se je prijel za glavo, vzdihnil, v zrcalu je videl svoje belo, mršavo telo. nato pa se je splazil k omari. SlišaJ je svoje drsajoče korake, srce mu je utripalo kakor remington. Odprl 1e omaro Lepe hlače so visele sredi te ogromne garderobe kakor obešenec v povsem prazni, veliki sobani. Cirlih niti po- mislil ni na to, da je krasti greh in da je privat-docent; na to. da zna čitati, pisati in govorili v mnogih jezikih. Cirlih je mislil samo na to, koliko bodo dali za hlače in kako ga bodo nabili, če ga dobe. Malce sram ga je bilo, ko je prodajal ukradene hlače, zato pa je potem dve url hodil po trgu in jedel. Jedel je kruh, okroglo č~bu'o, boršč s smetano in pasjo klobaso, pil mleko in kadil cigarete. Ko se je do ^tega najedel, se je Cirlih vrnil v svojo sobo jašil v progasto žimnico tri funte kruha, sto cigaret in precej čebule in kumar. Slekel je srajco s trakovi in hlače s pečatom avtomobilskega parka, ter jih obesil na žebelj. Podvihal je noge in se lotil Apuleja Zvečer Jta prišla ona dva in jedla. Naj-brže sta jedla okroglo čebulo in kruh. toda to ni važno Tedaj je Cirlih naglo oblekel hlače, napravil sila izmučen obraz m potrkal Za vrati se je pričel ropot in čez dve minuti sta ga spustila noter. Na mizi ni bilo nobeno jedi in vsa js bila pokrita s časnik! »Vesta kaj, prijateljčka... sila rad bi jedel, dajta mi košček kruhka.« »Ojej, Cirlih,« je vzdihnil prozaik. »Ce ni pa ni,« jc žalostno potrdil Cirlih. »Igro morale nspisati, očka! Igro!« je mračno pripomnil pesnik ii stopil k omari. »Evo — an ne ni hoteli poj. ledati — hlačice. Dolge hlače Krasota! s To rekši je odprl omaro. Cirlih si je žalostno zavezoval trakove na ovratniku in gledal zdaj v tla zdaj ▼ stran. (Iz ruščine B. Ziherl.), ŽENA V SODOBNEM SVETU Mati in hči ii Današnja žena se mnogokrat ne poroči, toda ne zato. ker nima denarja, ker mora delati. ker nima pogojev, ki so bili prej potrebni, če je hotelo dekle napraviti za svoje kroge najboljšo partijo temveč zato, ker Podobno dekle Ie v redkih primeril ali pa sploh ne sreča sodobnega moža. ki bi bil ed:-•ni njen pravi življenjski tovariš. Doraščajoča ženska generacija bo v tem ožini na boljšem kakor žene. ki so ee rodile pred velikim preobratom, kaiti njihovi bodoči možje že od mladosti spoznavajo novi tip žene. Nova generacija l»o torej morala premagati mnogo manj konfliktov med materjo in hčerko, dočim se današnja žena z redkimi izjemami lahko razvija le v vsem nasprotju s svojo materjo, posebno še v mamših mestih in na deželi. Ni torej naključje. da mnoga dekleta, ki so sprva zapustile dom za dobo poklicne izobrazbe, pozneje ne najdejo več ooH nazai in da imaio staromodni starši pogosto najsamostojnejše in naibolj moderne hčerke. Seveda so potem nesrečni, ker »nimajo ničesar od svojih otrok«. To pomeni, jasno povedano, da prav za prav dajejo otrokom ljubezen le. da bi tudi ljubezen sprejemal. Zato tudd ženi stare-rej*neni takoj. Ponudbe ni oglasni o-ddf-Iei »Jnfa« j> <1 »Pridna 0»><>«. 1317-1 Trgov, pomočnika ki se j« izučil in sc-rviral v večji podožolskj trgovi-n mešaie »trote, dobrega Prodajalca in učertca — *;>rejm-em. Hraca in stanovanje v h:š;. Pomudba 3 nepisi spričeval, sliko In /'htevki na ©£laa. eddel. > Jutrat pod »Mesto na Dolenjskem«. »40-! Trgov, vajenca »'»rejm« Nabavljala* 4-uga ArSsmSb nam«55en-:-.»v v Novem mestu. — Prameni« ponudb« do 27. januarja {. 1. 163S-1 Gospodična :7,učena šivilja, z c^spo- trajsko šolo, želi službo pri Nas »Jutr želi _. . . obi ■v v ogUteaem -.'t l _r. /. t o za takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 5 -if»-2 Prodajalk- izučeaa v trgovini me5a-netra biafra, želi premeniti siužbo. P<»nu4be pa oglas, oddelek j.Jutriu po-d šifro »Zač«telit. 1782-2 Pouk BifSttla 1 Din; t\ dajanj« ali za Šifro 5 Din. Dijaiii, ki iščejo instrnkcije, plačajo vsako besedo 60 par j za šifro aii za da-naslova 3 Din. (41 Pletiljo p»vyv!>om.» sarnoa-tojno ■»~3.kem delu na r o S n ' n •trojih, sprejme St^ojnj i>'otI v Mariboru. CHe-a 10. oktobra št. 4- 1509-1 Perico »ji v^-tVili 14 dni i-Jčom z s nt d->m. Naslov pove oc\ 1-lde'ei * Jutra c. 17 Delavec (laborant). Ki bi imel veselje in bi bil uporabljiv pri kukanja firne-ža la Izdelovanju lakov, barv n drugih kemičnlli ■ predmetov dobi stalno službo. Prednost ima tl-«rti, lil je že taka dela upravljal ali bil kot laborant pri kakem podjetju sorodne ali kemične stroke. V poštev pridejo le taki. ki niso nud 35 let stari in stanujoči v Ljubljani .ali b lžinl. Pismene ponudbe z označbo kje je do-pfdaj dela! in drcgl po-datkl naj se pošljejo na ogl. odd. »Jutrr.« pod Šifro vMarljiv ttnla,r"C"ravilih. iščem. Oziram «<• sa-tni FS dobra ?i>riče-*-t!a. Naslov peve osr'a»ni e- llelelt »Jutra«. 17s9-i CAMERNIK3VA šoferska šola Ljubljana, Dunajska e. 3C Pi-va oblastveno kone.esijo-nirana. Pros>;>ei:t lo zastonj — pišite ponj! Učence sprejema vsak čas. 251 Srbohrvaščino poiseuj« gospodična. ro-nudbe na oglasni oiidelek iJutrj« p-^l »Temeljito«. 1823-4 Prodam trg. snsičaja po 1 Din beseda; ia da janje naslova ali ta šifro 5 Din. — Oglasi socialnega enačaja vsaka boseda 50 par; dajanj« naslova ali ja šiino 3 Din.' (*i) Ženini in neveste! kupit« blago 1i3j1k> naj-c one je pri O. Šli bar, Ljub-liana. Stari trg štev. 21. 67-6 Službe išče Vsaka beseda 50 pa-, *a d j en je naslova ali ■r.a Jifro p« i Din. (2) Natakarica ipnn T.auaniosti, pridna H> p.>šteiui, zoiiožna kavcije, rini premeniti službo v n:esfo ali na dežuio. Re-f.ektvra san-o na boljše iresto. Ponudbe na podružnico »Jntra, na J menicah t. d šifro »Poetena«. 1408-2 Prodajalka mesto v špecerijski trgovini, gostilni, trafiki ali pomoč gospodinji. Cenj. dopise na oglasni odd. »Jutra« pod »Prodajalka«. 1347-2 Prodam 50 vagonov bukovih suhih drv cepanic po Din 18.— fr. vag. Mokronog - Bistrica, žagane 25, 33, 50 cm po Din 20.—, dobava suk-cesivna. želod zdrav po Din 30.— za 100 kg frc. Mokronog — Bistrica, brez vreč — plačljivo pri Krtditni banki v Ljubljani. Kupim Oglasi trg. značaja po 1 Din beseda; z.4 dajanj« nas-ova aii za šifro 5 Din. — Oglasi socialnega snačaja vsa-ka beseda 50 par; ta dajanj« naslova ali r.a šifro pa 3 Din. (7) Pisarniško opravo rabljeno kupim. Ponudbe na oelasna od-dieleik Jutra pod šifro »6«. 1536-7 Štedilnik rabljen, emajliran. kupim. Naslov v oglasuein oddeJku »Jutra«. ~ 14&1-7 Lokali Vsaka beseda l Di.n; za dajanj« naslova ali sa šifro pa o Din. (19) Lokal za trgovino ali pisarno poceni oddam s 1. februarjem. Naslov pove ot-as. oddelek »Jutra«. 1S>3-19 Lokal iščem t sredi mosta ki takoj. — Odgovarja tudi dvoriščni. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod značko »Nizka cena«. 1660-19 V najem Vsaka beseda 1 Din; za dajanj« naslova ali aa Šifro pa 5 Din. (17) Gostilno dobročdočo, vzamem v najem v ijub'ja.uski okolici. Ponudbe na ogla«, odel. »Jutra« pod »Gostilna«. 1622-17 Gostilno dobro idočo, na proraotnom kraju v-za-mom v najem aLi na račun. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek ».Jutra« pod »Agiieti*. 858-17 Pekarno odični. Naslov v oglas, odd. »Jutra«. i6CiS-23 Mesečno sobo lepo opremljeno, s posebnim vhodom in elektriko, v sredrl.ni mesta takoj po-co!*i oddam. Naslov pove oglasna oddelek »Jutra«. li3S-23 Sobo z uporabo kopalnice, v sredin-i mesta oddam boljšemu gospodu. Naslon v oglasnem odd-eiku »Jutra« 1720-23 Sostanovalca * raj trkom sprejmem na Poljansiki ccsti št. 54/18. 1550-23 Prijazno sobico iepo cpremlj^no, sredi mesta takoj oddam. Naslov v oclasiiom oddelku Jutra 1736-23 Lepo sobo opremljeno — s posebnim vhodom in razgledom od dam v Gradišču. Naslov v )g.lasa«ia oddelku »Jutra« 1762-23 Prazno :obo lepo, parketirano, z elek trično razsvetljavo in po sobnim vhodom, blizu glav n« pošte cm!dam solklneau stalnemu gospodu. Naslon v ogiasn-cim oddelku Jutr.-' 1794-2: Krasno sobo elegantno — s posobnin vhodom, solnč'7*o, oddam Naslov v oglasnem oddeJk' »Jutra«. 1S48-2: Gospodično spr«j.mem na stainiovan in hrano. Naslov v ogla-Kidelku »Jutra«. 1824-2: I Vsaka beseda 1 Din. za dajanj« naslova ali za šifro pa 5 Din. (37> Telefon 2059 PREMOČ suha drv; Pogačnik, Bohoričeva štev. 5. Fotoamaterska del; kakor tudi vsa strokovna dela naredi do sedaj naj bolj« in najceneje fot.ogra' Joško S m u e, VVolfova IT in Specialna foio-trgovin«. A. šmuc, Marijin trg St. t vrveal VVolfm-e olice ž t. 1 NAZNANILO Vsem spoštovanim naročnikom vljudno naznanjam, da sem preselil svojo pleskarsko in soboslikarsko delavnico s Sv. Petra ceste št. 33 na CANKARJEVO NABREŽJE ŠT. 21 (vhod tudi z Mestnega trga št. 19) Priporočam se vsem cenjenim naročnikom za nadaljnjo naklonjenost in jih zagotavljam, da bom vsa dela izvrševal točno, solidno in po konkurenčnih cenah pod garancijo. 1924 J. HLEBS, DRUŽBA Z O. Z., Ljubljana, Cankarjevo nabrežje štev. 21. DNEVN O PRAZENA V KAVA 1 l—3LJE3LJZ3 A.KI JK -VODNIKOV TRS ST.5.- Dražba FORD avtomobila se vrši v ponedeljek 18. t. m. ob pol 15. v garaži g. Stupice, Slomškova ulica št. 6. Ogleda se ga lahko vsak čas. Več se poizve na sodišču št. 18 ali pa v advokatski pisarni dr. J. Klepca, Ma-sarylcova cesta 14/1. 1874 i! Vsled nenadnih izprememb v družini oddam svojo dobro idočo 1S13 lepo trgovino s stanovanjem vred, v prijaznem trgu Gorenjske za dobo 5 let v najem. — Prednost imajo le resni reflektanti. Potreben kapital Din 40.000 do 50.000. Ostalo po dogovoru. Ponudbe pod »Glavna cesta« na oglasni oddelek s Jutra t. Oglasi v „«9*itm" imajo siguren uspeh9 NARO TISKA Če potrebujete PLAKATE KATALOGE wwm TISKOVINE v nazraličnejših barvah, se blagovolite obrniti na naše podjetje. Vsa grafična dela izvršujemo solidno in v najkrajšem času. TELEFON 3122 — 3120 POSTNO ČEK. RAČUN V LJUBLJANI 10*534 LJUBLJANA, Knafljeva ulica $ TISKARNA IZVRŠUJE Ig RAZLIČNE TISKOVINE, tiČASOPISE. DIPLOME, I REVIJE. VREDNOSTNE ; PAPIRJE. KOLEDARJE, SREČKE, KNJIGE I. T. D. ENOBARVNI IN VEČBARVNI TISK, PISMA, RAZGLEDNICE. SLIKE, OSMRTNICE, OVITKE. JEDILNE LISTE. CENIKE. VIZITKE, RAČUNSKE ZAKLJUČKE. POROČNA NAZNANILA IN VABILA Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra* Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskaraarja Franc Jezeršek. Za mseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi ? Ljubljani. * * ^