Leto IT._T Celjn, dne 28. septembra 1905._St. 42. NARODNI LIST Izhaja Tiak Četrtek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. — »Narodni List" stane za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za Oglasi se raCanajo po 12 vinarjev ena petdt vrsta. — Vse poSiljatve (dopisi, reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati Četrt leta 1 K. Za Ameriko in drage dežele na leto 5 E 60 vin. Pri veCkratnih objavah znaten popnst po dogovora. Pristojna naslov: »Narodni List" v Celju. — Reklamacije so NaroCnina se plaCnje vnaprej. — Posamezna Številka bine za oglase je plaCevati po pošti na naslov: .Narodni poštnine proste. — Uredništvo: Schillerjeva cesta ftev. 3. stana 10 vin. List" v Celjn. Klerikalno gospodarsko delo — zločin nad slovenskim ljudstvom. Poročali smo že na tem mestu o naravnost hudodelski lahkomiselnosti klerikalnih kolovodij pri nekaterih od njih ustanovljenih gospodarskih napravah, n. pr. posojilnici v Marenberku in Slovenjem Gradcu. O slednji homo v kratkem imeli poročati prav lepe zanimivosti. Da naše zaslepljeno ljudstvo tembolj spozna klerikalno lahkomiselnost pri ustanovljenju gospodarskih naprav, evo tukaj žalostnega slučaja o gospodarskem »delovanju" klerikalcev na Kranjskem. Slovenski napredni listi v Ljubljani poročajo: »Polom v Tržiču. Narodna stvar v Tržiču se v zadnjem času prav lepo razvijala in nadejati se je bilo, da pride ta nemčurska trdnjava že v najkrajšem času v slovenske roke. Toda po klerikalni krivdi smo v Tržiču zopet potisnjeni za desetletja nazaj. Klerikalci so osnovali med trži-škimi obrtniki in delavci celo vrsto zadrug: konsumno društvo, čevljarsko zadrugo in posojilnico. Te zadruge bi bile lahko, ako bi bile osnovane na zdravi in solidni podlagi in ako bi bile pod strogim nadzorstvom, pravi blagoslov za vse tržiško prebivalstvo. Žalibog, da temu ni tako. Klerikalci so osnovali vse te zadruge na strankarski podlagi in, kar je bil največji greh, prepustili so jih samim sebi, ne da bi jih nadzorovali, kakor je bilo potreba. V vseh teh zadrugah so pustili svobodno gospodariti eni sami osebi — nekemu Papovu, ki je bil načelnik tako konsumnega društva, kakor čevljarske zadruge in posojilnice. In vendar ta človek ni imel nobene sposobnosti za vodstvo teh zadrug — razen ako se ga smatra za ta posel LISTEK. Štefan Dragutin. Slika iz bosanske vstaje. Češki spisal Bogomil B r o d s k ^ Poslovenil S. (Iz zbirke „1 z vojsk e".) (Dalje). In jedli so. Približno krog desete ure se je lahko na severni strani opazilo vrste pehote, ki je hitela ojačit vojsko in odrinit sovražnika. Ker je bila vsled pohoda izmučena, se je vrhovni poveljnik zadovoljil s tem, da je potisnil vstaše iz doline in odložil na jutri pohod proti južnemu gorskemu grebenu. Zvečer se je oglasil pri njem stotnik Kendr. »Prosim za dovoljenje, da bi smel s svojo stotnijo napraviti opazovalni obhod po naproti ležeči strani", je dejal resno in ostro zrl v generala. »Saj ste vendar izmučeni in vaša stotnija tudi", je odgovoril general začuden vsed njegove prošnje. usposobljenega že zato, ker je pristaš klerikalne stranke in načelnik ,Čukov'. Pod takimi pogoji se ni čuditi, ako je v imenovanih zadrugah nastopil polom, saj je jasno, da mora vsaka organizacija propasti, kjer ni pravega vodstva in ne pravega nadzorstva. Vse klerikalne zadruge v Tržiču: konsumno društvo, čevljarska zadruga in posojilnica so prišle vkonkurz. Pasiv je več kakor 100.000 K, saj je samo konsumno društvo pasivno za več nego 30.000 K. Do zadnjega časa ni nihče vedel, da je vsa gospodarska organizacija v Tržiču na robu gmotnega propada. Kako tndi, ko je načelnik Papov seveda v sporazumu s kleriualno »Zadružno zvezo" v Ljubljani znal tako imenitno prikrivati položaj v zadrugah! Saj je čevljarska zadruga še ob novem letu, dasi je bila že takrat popolnoma nesolventna, izplačevala 9 do 10% dividende. Seveda je bilo to samo pesek v oči. Ako bi bili člani zadrug količkaj previdni, bi se o pravem stanju zadrug kajpak lahko poučili že na zadnjih občnih zborih. Takrat so zahtevali, naj se jim predlože računi. Načelnik Papov jim je odgovoril, da so vsi računi v redu in člani so se zadovoljili s tem odgovorom, sicer bi se že takrat bili prepričali, da visi nad zadrugami Damoklejev meč — konkurza. Da zadružniki niso vztrajali pri svoji zahtevi, da jim načelnik predloži točne račune, končno ni zameriti preprostim neukim ljudem, zameriti pa je »Zadružni zvezi", ki ni storila svoje dolžnosti, da bi takoj izvršila v vseh zadrugah, čim je postal položaj sumljiv, najstrožjo revizijo ter o vspehu te revizije takoj obvestila zadružnike. Tako bi se morda dale zadruge na kak način rešiti propada. Toda »Zadružna zveza" ni niti izvršila revizije, kamoli da bi kaj storila za rešitev teh zadrug »Jaz nisem izmučen in tudi ne moji fantje. Naspali in najedli so se in radi gredo z menoj. Upam, da se mi posreči ponoči dobiti onega, ki je bil madež naše armade in ki me je na levem očesu oslepil, Štefana Dragu-tina." »Kako, ta je tu?" »Da, kričal je na-me in obstrelil sem ga. Po vsem soditi je on vodja vstašev v teh krajih in če me vse ne moti, bo nocoj pri predstraži zgoraj na strani v gozdu, kamor spravljajo svoje mrliče. Ostali sovražnik bo brezdvomno mnogo višje in tako ni nevarnosti, da bi mi bilo dano dobrohotno dovoljenje". »Dobro," je dejal general prijazno. »Pomnite pa, da je vaše in vaših vojakov življenje mnogo bolj dragoceno kakor življenje tako brezčastnega človeka." Stotnik se je priklonil, in ko se je stemnilo, prva stotnija tiho zapustila ležišče.-------- Kdo je bil ta Štefan Dragutin ? pred grozečim propadom. Nasprotno, mirne duše jih je tirala v konkurz, dasi je vedela, da s tem uniči na stotine slovenskih eksistenc v Tržiču. — Taki so klerikalci! Prej zapeljejo ljudi, jim obljubljajo zlate gradove, ako so jih spravili v pogubo, jim sami zadajo zadnji smrtni udarec! Kakor so delali povsod drugod, tako so storili tndi v Tržiču. Tu je bila v prvi vrsti prizadeta slovenska narodna stvar, a kaj je klerikalcem mar narodnost in ogrožena narodna stvar? Slovenci v Tržiču naj gredo k vragu, so si mislili, kaj nam to mar, samo da mi rešimo za svoje žepe še to, kar se da rešiti. Takšni so klerikalni ljudski osrečeva-telji, katerim pa ljudstvo, žal, še vedno zaupa!" Odlomek naše zgodovine. Čudna so pota božje previdnosti. Ko je stara rimska država začela pokati na vseh koncih in krajih vsled Svoje politične premoči, je prišlo na površje ponižno kristjanstvo, ki je začelo polagoma, a vztrajno kaliti, rasti in dozorevati. V srednjem veku je doseglo vrhunec svoje meči in celo mogočni nemški cesarja so morali iti v — Kanoso. Ali kmalu je nastopila reakcija (vzvrat). Kakor preprosti človek, ki je zadel ter no, ne ve, kaj bi začel z denarjem in ga začne tratiti, tako je tudi duhovništvo začelo grešiti na račun svoje mpči. Vse se je moralo ukloniti njeni volji, njeni sveti besedi. Če ni šlo z dobrega, pa je šlo s hudim. Zato so polagoma izgubili čut dostojnosti ter so prekoračili mejo človeških pravic. Zavladala je skrajna strahovlada. Ker pa zbudi vsako nasilje odpor, ki je tem večji in tem bolj silen, čim večji so bili grehi, zato nam je mogoče umeti ono velikansko gibanje v 16. in 17. veku, ki je povzročilo tridesetletno vojno. Na eni strani je stala mogočna volja vladarjev in njihovih koristolovcev ter ogromni kapi- To vprašanje je bilo v mislih vsem lovcem, ko so korakali skozi tiho noč za svojim stotnikom. Ko je prišel od poveljnika, jih je dal sklicati. Videlo se je, da je bil vznemirjen, razburjen in da nekaj nenavadnega valovi v njegovih prsih. »Vojaki," je djal resno, »poznam vas in vem, da se lahko na vas zanesem. Izmučeni ste, lahko bi si danes odpočili. A jaz vas potrebujem, da morem kaznovati človeka, ki ima mnogo na vesti. Vem, da bi lahko samo zapovedal in vi bi šli. A nočem, da bi šli prisiljeni, neradi, hočem, da greste radevolje, da ste baš danes posebno previdni in da se ravnate po mojem vzgledu in mojih ukazih. Če storite, kar od vas želim, vam tega nikdar ne pozabim. Ako hoče kateri vas ostati tukaj, naj to odkrito pove. Ne bom se maščeval. Torej, kdor hoče naj izstopi. Ostali se pripravite. Od devetih odhajamo." In obrnil se je, da bi se lahko tal, na drugi strani pa pošteno nazi-ranje preprostega siromašnega in tep-tanega ljudstva. Zid je stal ob zid in to je moralo dati mogočen Evropo pretresujuči — potres. V naših deželah je zmagal katolicizem in zavladal je zopet Rim. Toda prišel je deloma prerojen iz tega boja. Spoznal je, da je moč duha sil-nejša nego moč — pesti. Zato je cerkev spremenila svojo taktiko, ter se začela prilagoditi novodobnemu svetovnemu naziranju. Natihoma je celo pripoznala, da se suče zemlja okoli solnca. S tem se je začel boj na — duševnem polju, ki še traja danes in postaja vedno hujši. Rodil je francosko r»volucijo, nastopil je Napoleon. In ko se je drznil ta predrzni človek celo ujeti rimskega papeža, čakal ves rimo-katoliški svet, da ga zdajinzdaj zadene strela iz jasnega neba. Toda strela je izostala, samo — rimska država se je razrušila. Polagoma so se duhovi zopet oprostili rimskega jarma in celo zapuščena Avstrija je dobila ustavo in novi šolski zakon, čeravno si je morala kupiti te novotarije s Kraljevim Gradcem. Francoska se je sicer že tiste čase oprostila najhujših rimskih spon, ali ni še bila v stanu, da bi naredila pošten red. Šele v zadnjem času se ji je to posrečilo in izgubila je tudi zadnje znake nekdajne najbolj »katoliške" države. Mi Avstrijci pa še smo daleč od tega. Treba bo zopet Kraljevega Gradca in krvi, da se streznemo. Toda sokol ne gleda nikdar nazaj. če ga muči moreči zrak nižav in zemeljskih spon, se dvigne nad oblake v solnčno prostost — duha. Storimo tudi mi tako, mi napred-njaki. Res je, da so zadnje volitve pokazale samo eno tretjino naših somišljenikov, ali ta tretjina je — »krščanstvo", je seme lepše bodočnosti v sedajni — rimski državi. L. Priporočamo našim rodbinam Kolinsko cikorijo. vsak prosto odločil. Nobeden ni izsto pil. Češki lovci so že mnogokrat s svojo krvjo dokazali, da se sovražnika ne boje. V kakih deset minutah se je stotnik, ki je medtem odšel, vrnil. Preletel je s pogledom vrste in žarek zadovolj-nosti mu je zasijal v očeh. »Hvala vam, vojaki," je spregovoril vroče. »Pokrepčate se potem, desetniki vam bodo dali vina in smodk." In šel je in prepustil vojake razmišljanju. Okrog osmih se je vrnil k njim in poklical je oddelek za oddelkom ter dajal povelja. Pred deseto uro, ko se je v taborišču vse svpravljalo k spanju, je zapuščala prva stotnija, na vode razdeljena, tabor. Na čelu prvega voda je korakal stotnik. Šel je raven, kakor bi bil vzrastel vsled notrajnega razburjenja in njegovo zdravo oko je prodiralo temo. Saj se je šel merit z onim, ki ga je oslepil na drugem očesu. Ali so orožne vaje potrebne? Prijatelj našega lista nam poroča: Že dolgo slišimo glasove, da se Odpravijo orožne vaje, in se upelje dveletna vojaška služba. — Slednja se upelje prej ali slej. Kako nepotrebne pa so orožne vaje, to bom skusil opisati v imenu rezervistov 3. vozarske (train)-divizije v Gradcu. Poklicali so nas večinoma na 21 dni. Prišli smo radi ali neradi. Naglo so nas adjusti-rali — lepše ali slabše — da smo se komaj pokrivali. Orožja že nista dva enakega dobila; eden je dobil karabinar in sabljo, drugi zopet samo eno od tega ali pa nič. Skledice za hrano so nam že pozabili oddati. Malo počakamo in že dobimo metle in samokolnice in hajd dvorišča snažit, ne da bi bili preiskani od tamošnjega zdravnika, ali smo vsi vojaške službe zmožni ali ne. Še-le drugi dan smo bili poklicani k bolniški viziti; bili smo seveda takoj gotovi. Okroglo 40—50 mož nas je preiskal zdravnik v pol ure in samo enega, še le napol »živega, je spoznal za bolnega. Nobenega drugega, tudi takih, ki so imeli zdravniška spričevala, ni pustil domov, ampak se jim še rogal, naj le pridno službo opravljajo. Začne se torej orožna vaja. Celi teden nismo dobili v roke drugo, kakor prav izrabljene metle in pometali smo kar 4 krat na enem mestu na dan. To je trajalo 10—12 dni. Nazadnje smo še morali vse domače odpadke v drva scepiti. Konja, voza, orodja ali kakega nauka o delu v vojnem času nam ni nihče dal in sploh skozi 14 dni ni nikomur kaj takega na misel prišlo. Tako smo dragoceni čas zapravljali (poleg velike škode ua lastnem premoženju!) celih 14 dni. Porivali so nas iz kota v kot. Nikjer nismo dobili pravega zavetja, ..Stanovanje" so nam preskrbeli v starem mestnem gradu (Koloseum), kjer nas je kar groza bilo stanovati. Večina si je kar sama iskala stanovanje po mestu ali kar na ulici. Ta koloseum leži v sredini mesta Gradec, je pol ure od vojašnice oddaljen, in to dolgo pot je moral vsaki veČKrat na dan premeriti s prav čudnim obuvalom. Nobeden ni dobil paranih črevljev, ampak enega velikega, drugega malega, enega ozkega, drugega širokega, oba pa tako težka in trda, da ni bilo mogoče korakati. Še-le tretji teden smo ubili nekaj kapic (kapselnov) in malo videli, zakaj je pravzaprav train v slučaju vojske. Večinoma pa smo bili priklopi jeni drugim četam, kjer so nas porabili navadno samo za pometanje. Opozorimo na to gospode poslance, da se s tem večjo vnemo zavzamejo za odpravo popolnoma brezpomembnih in nepotrebnih orožnih vaj; vsaj drugo in tretjo se naj odpravi. Kmet, kateri ječi pod bremeni obresti, še mora za take špase gotovih gospodov davek plačevati, pri tem pa še zlati dragi čas kot rezervist izgubljati, in še sam tam denar trositi za razne potrebe. Zahtevajte flar. list V gostilnah in KaVarnah Štefan Dragutin je bil rodom Srb. Njeeov oče je bil pred leti trgovec z živino in izvažal je največ v Bosno in iz Bosne črede in drugo blago. Nakopičil si je mnogo denarja in zato se mu je zahotelo boljšega življenja. Nastanil se je v Zagrebu, kjer je tudi njegov sin študiral. A Štefan, ki je živel od malih nog med surovo očetovo služinčadjo, je postal sam trd, okruten in surov. Ko so ga dali študirat in ga založili dobro z denarjem, se je udal razuzdanosti in študije so mu bile postranska stvar. Le s težavo je lezel v študijah naprej, dokler se ni naveličal predpisov, ki mu jih je nalagal šolski red, in je izjavil, da hoče biti vojak. Očetov denar je dosegel, da je bil sprejet v kadetnico. Tukaj je moral seveda bolj poslušen biti nego prej, a misel na bodoče vojaško življenje ga je silila k večji previdnosti. Zato pa si je našel med gojenci nekaj tovarišev, kateri — enaki mu v niz- Javno zborovanje v zadevi železnice Polzela-Kamnik ■ ' . ; , -M se je vršilo v nedeljo dne 12. t. m. na Gomilskem. Sklical ga je načelnik Vranskega okrajnega zastopa g. župnik Zdolšek. Udeležba je bila mnogobrojna od pristašev obeh strank; tp je tudi povzročilo, da prireditev ni imela klerikalnega značaja, kar je menda prekrižalo načrte g. sklicatelju, ki je povabil na zborovanje izmed poslancev le Benkoviča in Terglava, da bi na-peljavala s priborjenimi ,.uspehi" vodo na klerikalni mlin za morebitne nove državnozborske volitve ter to čisto gospodarsko železniško zadevo, v kateri je eden bolj nedolžen ko drugi, izrabljala v klerikalne namene. G. Benkovič je dosti nepristransko poročal o važnosti 4veze Polzela-Kamnik, za katero se vranski okraj bori že leta in leta, ter kritiziral tozadevno vladno predlogo, v katero je sprejeta le progica Polzela-Motnik. Da se imamo za to drobtinico z bogato obložene vladne mize zahvaliti obstrukciji {!), tega g. Benkovič sam gotovo ne verjame. G. L. Apat je nato povdarjal veliko gospodarsko važnost železnice ter z obžalovanjem konstatiral, da se tako važno vprašanje skuša izrabljati v strankarske namene: povabilo se je na shod le klerikalne poslance, tako g. Benkoviča, ki zastopa v drž. zboru brežiški okraj, povabilo pa se ni domačega državnozborskega poslanca g. R o b 1 e k a, ki se je za to progo veliko trudil ter gotovo zasluži, da se ga povabi na tako važno zborovanje. Navdušeni klici: „Živio Roblek! Bog živi našega poslanca!" so zaorili med zborovalci ter pokazali, kako priljubljen je g. Roblek kljub vsej hujskariji proti njemu. Tu seveda ni mogla mirovati žilica znanemu zloglasnemu Rančigaju vulgo Hamotu iz Kaple, da bi si tudi on ne špogal običajne govorance ob takih prilikah ter ne delal zgage. Pa to pot jih je enkrat pošteno skupil; niti do besede ga niso pustili zborovalci; med ogorčenimi klici „ven ž njim, dol s pretepačem", je moral ta vitez žalostne postave izginiti s pozo-rišča. Tudi Terglavu se ni boljše godilo. Začel je klatiti o nekih zeljnikih v Šaleški dolini, ker pa se je njegovi bistroumnosti vse krohotalo, je mož rajši nehal. Vsi nadaljni govorniki so govorili stvarno, se zavzemali za celo progo Polzela-Kamnik (edini g. vitez Haupt je bil za zvezo Polzela-Domžale), ker bi bila samo do Motnika brezpomembna, ter grajali vladno predlogo, ki dela gradnjo železnice odvisno od prispevka štajerskega dež. odbora, ker kotnem uživanju — so ga naučili, česar še s^m ni vedel. Ostali gojenci kadetnice so se od te družbiče odvračali z nekakim studom in so često dali razumeti, da nočejo imeti ž njimi nič skupnega. To Štefana ni spametovalo. Kakor hitro je prišel iz kadetnice in bil uvrščen v vojsko, je pustil zopet prosto pot svojim strastem. Kmalu ni bilo v celem polku večjega nasladnika, raz-uzdanca in suroveža kakor je bil Štefan. Razmetaval je denar, povzročal nočne izgrede, surovo napadal ljudi mučil vojake in izzivajoč žalil mlade častnike. Imel je nekoliko dvobojev, ali vedno je bil zmagovalec. Bil je drzen in ker je znal dobro sukati sabljo, je bil nasprotnik, ki so se ga bali. Polkovnik je uvidel, da so vsi njegovi opomini zaman, in je poskrbel, da je bil Štefan premeščen k drugemu polku. Moral se je preseliti v Ljubljano, kjer je tačas pol<3g pešpolka bil v je jasno, da se bo nemški dež. odbor branil z vsemi štirmi, da bi prispeval za železnico, ki bo tekla po slovenski zemlji ter koristila Slovencem. Navzočih je bilo tudi veliko Kranjcev iz Motnika ter celo iz Tuhinjske doline, ki so govorili vsi za zvezo s Kamnikom. G. notar Jezovšek je končno pohvalno omenjal zasluge poslanca Robleka za železnico ter zagovarjal zvezo na Kamnik, ki je že trasirana in za katero sta Motnik in Kamnik že veliko žrtvovala. Ostro"je grajal postopanje štajerskega deželnega odbora, ki se je le iz narodnih ozirov izrekel proti tej železnici (menda se boje, da bi prišlo potem preveč Kranjcev na Štajersko), medtem ko se je štajerska trgovska zbornica pred leti toplo zavzela za to progo, ker so jo vodili le gospodarski oziri. (Letos je zavzela trg. obrtna zbornica enako stališče kot deželni odbor. Op. uredn.) Nato je bila na predlog g. Apata soglasno sprejeta resolucija, v kateri se z zadovoljstvom jemlje na znanje, da hoče vlada končno enkrat ustreči dolgoletni želji in potrebi, zahteva pa se, da se zgradi celotna zveza s Kamnikom ter da se zidanje prepotrebne železnice ne dela odvisno od prispevka štajerske dežele; z ogorčenjem se obsoja nemško prenapeto ter za Slovence skrajno žaljivo postopanje štajerskega dež. odbora ter se poživlja poslance obeh strank, naj napnejo v drž. zboru vse sile, da se železnica prične takoj graditi. Obrtni Vestni!;. u Na državnem obrtnem shodn v Lincn se je izrekla ostra obsodba nad namero vlade, ustanoviti državne delavnice za izučenje obrtnih učencev v pomočnike. Petdesetletnica. 20. dec. 1909 bo 50 let, kar se je izdal za avstrijske dežele obrtni, red. Kakor znano, je bil takrat na vladi takozvani mešetarski ali kapitalistični liberalizem in ta je dal temu obrtnemu redu za podlago: obrtno svobodo, namesto da bi bil ustvaril polagani prehod iz dobe cehov in njih naprav. Namesto prejšnjih cehov so se uvedle kolektivne zadruge, ne iz skrbi za stvarne interese obrti. Pravice obrtnikov so bile vedno manjše, obrtnik sam je bil preslab, da si jih izvojuje. In v zadnjih 50 letih se je vršil težek in oster boj za obstoj obrti; 1.1883 se je izdala nova obrtna novela, ki je vsaj nekoliko popravila prejšnje krivice; načelo strokovnega zastopstva se je izraziteje uveljavilo; obrtna novela 1. 1897 je končno upeljala strokovne zadruge. A še vedno je bila vsa postavodaja glede obrti in rokodelstva nepopolna, nezadostna; 1. posadki tudi 24. prapor lovcev. Štefanova razuzdanost se je ponovila. Dokler ga častniki niso poznali, so se obnašali nasproti njemu prav prijateljski in Štefan se je trudil zakriti pred njimi svojo pravo sliko. Obnašal se je še precej pametno, obiskoval poštene prostore in kar je bilo najbolj čudno, začel je dvoriti lepi hčerki slovenskega grajščaka Jovano-viča, Majdi. Bila je nad vse ljubko bitje čistega srca in nežnih misli. Prosta vsake ne-naravnosti in pretkanosti je smatrala dvorjenje Dragutinovo za resno in mu je darovala svojo naklonjenost. In tudi Štefan, kakor bi hotel za vedno pretrgati prejšnje življenje in začeti z lepšim, je smatral svojo naklonjenost do Majde za resnično. Slavila se je zaroka in kmalu bi imela biti svatba. A povrnile so se Štefanu zopet staje navade, ki jih je le s silo skušal potlačiti. Začel je živeti razuzdano, povzročal med častniki prepire, in da 1907 se je končno še bolj izpopolnilo rokodelsko pravo; uvedel se je uspo-sobljenostni dokaz, obvezna pomočniška skušnja; določila so se načela za gospodarsko pospeševanje obrtnikov, ustvarila so se načelna določila o organizaciji obrtnih zvez. To je bil velik uspeh dolgoletnega boja obrtnikov. A boj še ni dokončan. Še mnogo je treba storiti v popolno varstvo obrtniških koristi, še mnogo v ozdravljenje obrtnega stanu od težke stanovske bolezni: gospodarskega propadanja; pri političnih oblastih se morajo nastaviti svetovalci v obrtnih zadevah, vprašanje mojsterske skušnje se mora še dodobra pretresti, vprašanje obrtniškega kredita še čaka rešitve, in istotako pereče vprašanje obrtniškega naraščaja. KtnetsKe pridige. Zoper poglavje o potrebi izobrazbe. Čisto kratko Vam, dragi kmetje, hočem danes samo povedati, kaj se lahko kmeta zgodi, če ni izobražen: V Galiciji se zgodil Sledeči slučaj: Vasilij Duh je bil za gališke razmere še precej premožen posestnik v Brodovi-cah pri Stri ju; imel je 4 orala zemlje v vrednosti 1.000 kron. Vendar mu posestvo za njegove potrebe ni neslo dovolj — Duh je oženjen in oče 6 otrok, — zato je šel vsako leto na par mescev delat v borislavske jame za nafto. Duh pa je bil analfabet, t. j. ni znal ne pisati ne čitati. Dolgoval je oderuhu Salamonu Mellerju 3 K 20 vin. Med tem ko je Duh v Borislavu delal, ga je oderuh tožil na plačilo dolga. Tožba ;'e bila dostavljena njegovi ženi, ki pa je tuui analfabetka (t. j. nepismena). Ta je mislila, da ni nič posebnega, in Duh je bil obsojen na plačilo. Meller je tiral k rubežni in z odlokom 28. jul. 1908 se je dovolilo eksekutivna prodaja posestva za dosego zneska 3 K 20 vin. D)nh pa ni vedel nič o nesreči, ki mu je grozila. 3. nov. 1908 se je dražba vršila in neki Mojzes Schwarz, tihi pomagač Mellerjev, je kupil posestvo za 2130 K, torej za petino prave vrednosti. — Šele sedaj je zvedel Duh, da je zaradi 3 K 20 v prišel ob posestvo. Taki slučaji so mogoči res skoro edino v Galiciji, kjer ni vrag ne skrbi za izobrazbo ljudstva, kjer pa tudi nihče ne gleda na to, ali je pravosodje pravično ali ne. Po postavi se mora vsaka eksekucija ustaviti, če se je zvršila v večjem obsegu, kakor je bilo potrebno za pokritje terjatve. Dolžnost sodnije bi bila, da bi bila (opozorila analfabeta Duha, naj stavi tozadevni predlog, in sodišče bi bilo mo ralo stu- ni imela kmalu biti svatba, morda bi bilo prišlo večkrat do burnega konca. A Majdi in nje roditeljem se je vse tajilo in častniki so se tolažili, češ, ko se oženi, se bo spametoval in pod vplivom svoje žene postane mirnejši in plemenitejši. A že dan svatbe je jasno pokazal, da je Štefanova notrajnost skozinskoz razjedena s strupom pokvarjenosti. Pri gostiji, katere so se ndeležili skoro vsi častniki, se je komaj napil in že se je začel norčevati, zbijati surove šale in proti svoji mladi ženi se je obnašal nesramno, da je polkovnik vstal in se priporočil. Sledili so mu ostali častniki. Štefan je razjarjen prisilil svojo ženo, da je tudi ona zapustila prestrašene roditelje in se odpeljala ž njim v mesto, kjer bi imela ž njim začasno stanovati v hotelu. Dalje prihodnjič. riti vse, da kmetu ohrani njegovo posestvo. A tu je sodišče mirno gledalo, kako je oderuh oropal nevednega kmeta za njegovo imetje. Seveda pozneje nobena pritožba na višja mesta ni pomagala. Kmetje, kako dolgo bo še kaj takega mogoče? Dokler ne bo znal kmet pisati, brati, računati, in samostojno misliti. — Pridigar. Gospodarji paberHi. Kako se pokončujejo ogrci? Pri pokončavanju ogrcev nam sicer pomagajo razne divje živeče živali. Škorci in vrane jih zasledujejo z veliko srditostjo in zemlja včasih tako luknjasta vsled kljuvanja teh ptičev, kakor kakšno rešeto. Tndi krt iad zoblje ogrce, netopirji pa hrošče, vendar vsi ti sovražniki tega škodljivca niso v stanu, ga popolnoma premagati. Mora torej tudi kmetovalec sam misliti na to, katerih sredstev bi se naj posluževal, da bi škodljica kolikor mogoče iztrebil. Uspešna sredstva so sledeča: 1. Najizdatnejše sredstvo za po-končavanje ogrcev je pač neovrgljivo kajnit. Kajnit je umetno gnojilo, ki vsebuje hranilno snov kali, ter ima razun pokončavanja ogrcev še to dobro lastnost, da se z njim obenem travniku tudi dobro pognoji. Na 1 hektar (= l3/4 orala) se naj potrosi 500—700 kg kajnita v jeseni, ali pa tudi v spomladi, hitro ko se je zemlja otalila. Kajnit se raztopi v zemlji in močna snov kali, ki je v kajnitu, umori ogrce, travi pa hasni. Pri tej priložnosti se naj da zemlji tudi še približno ista množina Tomasove žlindre, ko kajnita, da dobi trava popolne hrane. 2. Nadalje se pokončujejo ogrci tudi s tem, da pridno gonimo živino na pašo. Hroščeve samice ležejo jajca najraje na travnikih z rahlo zemljo; pasoča se živina pohodi torej veliko število hroščev in ogrcev. 3. Ob času, ko ležejo samice jajca, se naj travniki pridno branajo (po trikrat na teden). S tem delom se tudi pokončava mrčes ter se ovira pri plejenjn. • 4. Mnogo ogrcev se pokonča tudi pri oranju. Orje pa se naj pri lepem solnčnem vremenu, kaiti ogrci poginejo kmalu, če so izpostavljeni solnčnim žarkom. Stari preorani travnik naj služi potem kot polje; iz drugega, mrčesa čistega polja pa se naj napravi novi travnik, kateri se naj poseje z ovse-nico (pahovko) in sicer zato, ker imajo korenine te trave grenek okus, vsled česar jih ogrci ne uživajo radi. Mnogo pomaga pri pokončavanju ogrcev tudi namaka poleti, kjer je to mogoče. M. u Mednarodno kmetijsko razstavo priredi argentinska republika v proslavo stoletnice svoje neodvisnosti od 3. junija do 31. jul. 1910 v glavnem mestu Buenos Aires. Razstava bo raz-" padla v 2 dela: živinoreja in poljedelstvo. u Brananje travnikov. Pravilnemu oskrbovanju in gnojenju travnikov obrača se še vedno premalo pozornosti in važnosti: travniška opraviia se pre-rada opuščajo, oziroma se vrše tudi nepravilno, kar povzročuje, da nam travniki ne dajejo zaželjenih uspehov. Obdelovanje travnikov je popolnoma priprosto in enostavno, samo da se vrši ■ pravočasno. Ravno to velja tudi za gnojenje travnikov. Gotovo je pa, da so travniške rastline za odgovarjajoče jim oskrbovanje ravno tako hvaležne kakor katerekoli druge kulturne rastline. Brananje travnikov je gotovo tudi najvažnejše travniško opravilo, če se vrši brananje zajedno z gnojenjem vred, dosežemo mnogo večje uspehe, kakor brez brananja, ker ravno z bra-nanjem rast povspešimo; v zrahljano zemljo lahko pridejo raznovrstne glivice, ki so za rast neobhodno potrebne. Če je travnik treba močno prevleči (n. pr. če je zelo mahovit) naj se vrši brananje na jesen, ker zima potem ugodno vpliva na razkrojne procese v zemlji. Mladi še-le v preteklem letu napravljeni travniki naj se v tem letu še ne branajo, oziroma če je potrebno, naj se branajo jako rahlo, ker rastline so še slabo okoreninjene, a zemlja še rahla ter se s tem koreninice rastlin močno poškodujejo. L. S. u Rudeča detelja (inkarnatka). — Inkarnatka je hitro rastoča detelja, katero se najbolj priporoča sejati o kako drugo, jednako hitro se razvijajočo rastlino na pr. angležko travo (englisches Raigras). Sejati jo je najboljše na spomlad (aprila) ali pa jesen (avgusta, septembra). V aprilu vsejana cvete v juliju ali avgustu, seme dozori pa v septembru. Če jo sejemo v juliju ali začetkom avgusta, d& še v tem letu pozno na jesen eno košnjo. S tem je seveda detelja dala svoj sad in se lahko njiva še to jesen ali pa na spomlad preorje. Najboljša je jesenska setev. Sejemo jo kakor medsetev v ajdo, repo itd. in drugo spomlad maja, junija da svojo košnjo. Jesenska setev se v ugodnih razmerah razvije tako daleč, da še da prvo jesen dobro pašo. L. S. u Špinača po zimi. Naši kmetovalci sejejo špinačo večinoma meseca februarja in marca. Ta špinača daja prikuho pa šele v maju in juniju, torej v času, ko tudi druge zelenjave ne manjka. Da se pa špinača da sejati meseca septembra, to je na deželi le malo znano. — Špinača se po zimi jako ugodno prodaja, ker primanjkuje druge zelenjave. V septembru seiana špinača daja, osobito v gorkih legah, prikuho od jeseni do meseca maja. Takih leg, kjer bi imeli lahko špinačo vso zimo, je po Vipavskem, po Brdih, po Krasu in tudi v Gorah dovolj. Posebno pod kakim zidom ali pod pašnom v vinogradu bi špinača dobro rastla tudi po zimi. — Da dobimo lepo špinačo, moramo zemljišče dobro pogno-jiti. Brez gnoja ne dosežemo dosti, kajti listje ostaja v tem slučaju majhno, je trdo in brez soka. Razven tega poganja špinača hitro v seme tudi v ne-gnojeni zemlji. Zemljišče, ki smo je obdelali za špinačo, moramo 20 do 30 cm globoko prekopati ali preorati in razdeliti v približno 1 do 1 in pol m široke leho. Te lehe je, mesto vodoravno, boljše narediti tako, da bodo visele nekoliko proti solncu. Sejati ne smemo spinače pregosto. Če je izlezla pregosta, jo moramo čim prej zredčiti, da dobijo ostale sadike več prostora. Dobro je, če zemljišče polijemo koj po setvi z gnojnico. Tudi čilski soliter je dober pripomoček, da prisilimo špinačo k rašči. jz političnega sVeta. Štajerski deženi zbor. Minoli četrtek 16. tm. so se prvi-•krat v Gradcu sešli nevoizvoljeni zastopniki štajerske dežele v deželnem zboru. Kaj imamo od deželnega zbora pričakovati mi Slovenci, ko je naših poslancev 13 izmed 86, o tem smo že itak ponovno pisali. Kaj imamo pričakovati osobito danes, ko sede v dežel-nemjzboru kot slovenski zastopniki razni Terglavi, Meški itd., tudi o tem so si naši čitatelji na jasnem. Vendar pa hočemo pazno zasledovati delovanje slovenskih poslancev, da si bo čez 6 let vsakteri misleči Slovenec na jasnem, ali je bilo pametno ali ne, da je naše slovensko ljudstvo namesto izvrstnih duševnih in političnih delavcev poslalo v deželni zbor Vrečke, Roškarje itd. Zahtevati moramo od slovenskih zastopnikov, da dosežejo za nas marsikaj v gospodarskem in narodnem oziru. Odgovornost za uspehe in neuspehe v deželnem zboru so prevzeli slovenski klerikalci, ki imajo tam 12 svojih mož, doč m ima narodna stranka le enega zastopnika. Naše kmetijstvo, naša obrt, celo naše gespodarsko življenje čaka osvežujočega dela za napredek. Slovensko šolstvo čaka nujne izpopolnitve. Videli bomo, kako bodo Terglavi, Vrečki in Meški, ki so izvoljeni tudi že v različne odseke (v šolskem je Vrečko!!!), vršili svojo nalogo. Da bo naš poslanec dr. Kukovec v polni meri na svojem mestu, o tem nas prepriča bodočnost. — Upati je bilo, da bodo klerikalni poslanci vkljub prejšnjim grožnjam po volitvah>endar uvideli, kako je v Gradcu za slovensko zastopstvo vsak posamez- nik največje važnosti in da bodo iz tega razloga napravili skupni klub slovenskih poslancev, v kateri povabijo tudi dr. Kukovca. To se ni zgodilo: nasprotno, osnovali so si izrecno klerikalni klub. Dr. Kukovca dosledno prezirajo, in izvajajo strogo navodilo »Straže", da noben klerikalni poslanec ne sme imeti z dr. Kukovcem nič opraviti in da se mora dr. Kukovca pripraviti v Gradcu ob vsak vpliv. To je njihov namen, in če si mora vočigled temu iskati dr. Kukouec potrebne podpise za svoje interpelacije in predloge pri so-cijalno-demokratičnih poslancih, ker mu jih slovenski klerikalci nočejo dati, je naravnost smešno in drzno, če se klerikalci zaradi tega razburjajo. Dokler se dr. Kukovec ne pregreši zoper naš narodni program, do tistega časa mu ne more noben pameten človek zameriti, da išče si podporo za svoje predloge tam, kjer jo najde, če mu jo Slovenci (?!) odrekajo. Dr. Kukovec ostane samostojen in bo kot tak v polni meri vršil svojo poslansko nalogo. > Dozdajne seje dež. zbora so se vršile v znamenju kravalov. Pri otvoritveni seji, ko sta namestnik in dež. glavar govorila samo nemški, so slovenski poslanci proti temu odločno protestirali. Takoj v prvi seji je vložil dr. Kukovec 3 interpelacije: 1. zaradi ne-čuvenega postopanja deželnega šolskega sveta v zadevi okoliške ljudske šole v Celju; že nad 6 let leži pritožba Slovencev zaradi stavbe novega šolskega poslopja tam, a še danes ni rešena; dr." Kukovec zahteva konečno ^rešitev, naj bo potem za Slovence ugodna ali ne; 2. zaradi podržavljenjaceljske policije; v tej interpelaciji je navedel več slučajev, kako so mestni celjski policaji ob priliki lanskih nemških izgredov proti Slovencem bili z nemško fakinažo naravnost sporazumljeni in so jo k napadom celo podpihovali; 3. zaradi nameščanja nemškutarskih učiteljic na slovenskih šolah. V seji 21. tm. so slovenski klerikalni poslanci vložili interpelacijo v slovenskem ježiku zaradi izobešenja zastave na deželni hiši v Gradcu o priliki neke Sudmarkine slavnosti. Nemci so pri čitanju slovenske interpelacije napravili velik škandal, češ da je poslovni jezik dež. zbora nemški. — V isti seji je poslanec dr. Kukovec vložil interpelacijo zaradi postopanja ljutomerskega okrajnega glavarstva proti nekaterim prebivalcem v Veržeju zaradi paše na »gmajni." Interpelacijo priobčimo prihodnjič v celoti. V včerajšnji seji je poslanec dr. Kukovec vložil predlog za vse po toči prizadete okraje na Sp. Štajerskem, naj se podpora deli naravnost 00 pol. oblasti v gotovem denarju in ne samo posestnikom, ampak tudi viničarjem in težaškim rodbinam, in ne po pristranskih organih ter ne v pokvarjenih na-turalijah, kar je združeno le z velikimi stroški in — prepiri. Koroški deželni zbor se je včeraj otvoril z običajnimi formalnostmi. Slov. dež. posl. Ellersdorfer in Grafenauer sta prisegla v slov. jeziku, kar se je prvič zgodilo v koroškem deželnem zboru. Nemci so bili seveda temu primerno ogorčeni. Češki deželni zbor se je sešel 21. tm. k zasedanju. Vlada je predložila razne predloge glede rešitve jezikovnega vprašanja na Češkem in glede sporaznmljenja med Nemci in Čehi. Vršila so se med zastopniki obeh narodov pogajanja, ki pa so bila brez uspeha in tako je češki deželni zbor — imel zasedanje le par ur. Gonja proti Čehom na Nižjem Avstrijskem se z vso vnemo nadalinje, in sicer z isto strastjo od raznih patentiranih katoličanov Luegerja in drugih (ki so za naše klerikalce svetniki!) kakor od Wolfovcev. Trdi se lahko, da so krščanski socijalci še hujši. Sedaj so v nižjeavstrijskem deželnem zboru zopet sklenili, da se naj zakonski načrt Kolisko-Axmann, ki določuje, da je na vseh šolah na Nižjem Avstrijskem nemščina učni jezik, predloži cesarju v potrjenje. Tako hočejo Čehom na Nižjem Avstrijskem onemogočiti pouk v materinščini. u Monopol na vžigalice hoče npeljati država. Slovensko in vse napredno slovansko časopisje se je proti temu ostro izreklo in tudi klerikalci niso nič kaj zadovoljni. Na Češkem hočejo upeljati enak zakon kakor je na Moravskem tako-zvani zakon Perekov, t. j. zakon, s katerim se določuje, da se smejo v nemške šole sprejemati samo nemški in v češke šole samo češki otroci. — Kako dobrodejen bi bil tak zakon za naše razmere na Štajerskem. L. 1910. zopet vojska? Nekateu listi poročajo o vednem oboroževanju Japoncev, ki je zopet naperjeno proti Rusiji in že prerokujejo novo rusko-japonsko vojsko 1. 1910. 20. septeiaber se je obhajal po celem Slovenskem, osobito pa v beli Ljubljani, v tihi žalosti. Na ljubljansko pokopališče, kjer počivati žrtve vladnega sistema na Kranjskem Adamič in Lunder, je romalo na tisoče Slovencev. Vladni krogi so pričakovali ta dan novih izgredov, da bi mogli le še bolj pritiskati na Slovence, in povsod je bilo pripravljeno vojaštvo — tudi,v Celju. Pa so se zmotili. Ne bomo več neplodno 'prelivali svoje krvi vladi in Nemcem na ljubo. u Kje so renegati?! Ptujski »Štajerc" se kaj rad zaganja v naše zaslužne može, ter jim očita, da so bili poprej »Nemci". Tako piše o našem poslancu Ploju, da je hotel biti v mladosti Nemec, istotako napada našega trgovca Sen čar j a, da je bil enkrat nemški »turner" itd. Mi se takim budalostim le smejemo, ker poznamo dotične gospode in vemo, da so sinovi slovenskih starišev in da so dandanes vrli in zavedni Slovenci. To nam zadostuje in nas prav nič ne briga, ako je eden ali drugi »hotel" v svoji mladrsti biti kaj druzega. Mi smo prepričani, da bi majka Germanija vse Slovence, ako bi »hoteli" postati Nemci, takoj proglasila za pristne Nemce! Zato imamo dokazov v Ptuju dovolj, kjer z malimi izjemami skoraj ne najdeš pristnega Nemca. Saj so najbolj zagrizeni ptujski nemčurji sinovi slovenskih starišev, torej ljudje, ki se sramujejo svojega materinega jezika! To so pravi renegati! u Štajerčeve lnmparije. Iz Ormoža se nam piše: Mi še enkrat ponavljamo, da od tistih 2000 kron, ki jih je baje »Siidmarka" dala za ormožki okraj, dosedaj noben Slovenec ni dobil niti knofal Kje je torej ta denar?! Ako »Štajec" vedno ponavlja svoje zlobne napade na »Ciril-Metodovo šolsko družbo," češ, da še ta ni dala niti krajcerja za ponesrečence-po toči, vprašamo nemšku-tarčke okoli »Štajerca": Koliko je pa dal »nemški šulferajn" za ponesrečence?! Nemški bogatini v Ptuju, Celju, Mariboru itd. darujejo po 2000 kron za »nemški šulferajn", za slovenske ponesrečence po toči pa nimajo niti počenega groša. Do-čim ga ni v celem Ptuju Slovenca, ki bi ne bil daroval nekaj za ormožki okraj, prirejajo Nemci vsenemške veselice, izlete, se navdušujejo tam pri polnih kozarcih za mater Germanijo na i eveže po toči prizadete, pa niti ne mislijo. Namesto za uboge reveže v ormožkem okraju pošiljajo Nemci denar nemškem ,.šulferajnu", „sudmarki" „germanenbundu," za Bismarkov stolp itd., Slovencem pa, ki prirejajo veselice v prid po toči prizadetim, hočejo pa ti ljudje veselice zabraniti! Pa še naj kdo reče, da naši Nemci niso prijatelji slovenskega kmeta! Hans Woschnagg odloži svoj de-želnozborski poslanski mandat, kakor hitro bodo izvršene vse volitve v dež. zboru (v dež. odbor itd.). Sodnijska imenovanja so se zopet zvršila pred par dnevi. Seveda zopet kakor navadno: Slovence se je prezrlo in zapostavilo. Izmed 25 imenovanih oziroma povišanih v področju graškega nadsodišča je — 5 Slovencev. Kako dolgo se bodo krmarji države še tako smeli norčevati iz nas Slovencev ? ^ u III. shod narodno-radikalnega dijaštva se je vršil od 16. do 19. tm. v Ljubljani ob veliki udeležbi. Shoda se je udeležilo tudi na stotine Cehov, Srbov, Hrvatov in Bolgarov. Plodovi zborovanja se bodo pokazali v najbližji bodočnosti, ko bodo ti današnji dijaki nastopili kot samostojni možje v javnem življenju v boju za narodne vzore, politično osvobojo, kulturno po-vzdigo in napredno misel. Da je bil shod velikega pomena, kažejo klerikalni listi, ki bljuvajo ogenj in žveplo na napredno dijaštvo. To je za nas vedno dobro znamenje! o Klerikalne sirene. Kako klerikalci vabijo ljudi v svoj tabor, priča ta-le „Slovenčeva" notica: „Orla, dobrega telovadca in obenem trgovskega pomočnika iščejo pri telovadnem odseku v lepem štajerskem $ent Jurju ob južni železnici. Vodil bi naše fante, ki jih bo kmalu do 40, pa bi nemudoma dobil službo pri našem somišlje-šljeniku trgovcu. Godilo se mu bo izvrstno, ako bo priden in vnet, kajti za delo Orla so tla v kraju in njega okolici kakor nalašč. Kdor torej želi v Šentjur na zelenem Štajerskem, ta naj se zglasi pri gosp. Tergeglavu v uredništvu ,Slovenca'." — Godilo se ti bo izvrstno, ako bodeš priden in vnet...! Prodaj se, pojdi! o Tržnico za morske ribe hočejo postaviti v Gradcu, a ne morejo se zediniti, kje bi stala. o Odvetnikov je bilo na Štajerskem minolega leta 164, med temi 73 v Gradcu. o Cesar je sankcijoniral od štajerskega deželnega odbora predloženi zakon o varstvu planin in pospeševanju planšarstva. z Reklama za jedno ponemče-valnico. „Štajerc" piše v neki reklamni notici za nemško šolo pri Sv. Lenartu v Slov. gor.: „Tukajšnji župni urad se je izjavil pripravljenim, da prevzame katoliški verouk na nemški šoli." Torej se ne bode trebalo bati slov. izdajicam za večno pogubo svojih otrok — duhovniki pa bodo služili od „Schul-vereina" mastne groše za svoje delo. Tako se dela pri nas! a Kaj je s slov. tajnikom štaj. kmetijske družbe 1 Piše se nam z dežele: Na letošnjem občnem zboru žtaj. kmet. družbe se je sklenilo nastaviti slovenskega tajnika štaj. kmetijske družbe za Sp. Štajer. O stvari sedaj vse molči, zato opravičeno vprašamo, kaj je z imenovanjem tega tajnika ? „Ubogi kmet iz Haloz." Sudmar-kin list „Štajerc" prinaša v predzadnjem svojem lističu pismo nekega haložkega kmeta (!) v katerem ta milo toži, da ne more letos svojega vina prodati, ker mu dotični kupec piše „da ne bode prišel letos kupovat' vina, ker je čul, da se p o H a 1 o z a h ra zšir j a divje hujskanje proti — Nemcem"! No, nekaj resnice je pa vendar na tem, namreč to, da dotični „u b o g i kmet iz Haloz," ki je to pisal, res ne moreletos svojega vina prodati, ker ga nima!! „Ubogi kmet iz Haloz" je namreč urednik „Štajerca" L i n-hart sam, ki je ta dopis skoval samvŠtajerčevem uredništvu! Verjamemo torej, da je Linharta „grozna jeza popadla," ko je slišal, da hočemo Slovenci v Ptuju zopet prirediti veselico, saj je bil ravno „Štajerc" tisti list, ki je lansko leto vprizoril ob priliki zborovanja C i r i 1-M etodove družbe divjo gonjo proti Slove n-c e m". ISedaj se pa hlini, da hoče z Slovenci v miru živeti. Nemškutarski hinavci! d Kakšno mezdo obetajo klerikalci delavcem? „Tiroler Volksbote", ki opravlja tisto poneumnjevalno vlogo, kakor na Slovenskem pobožni domoljub", objavlja sledeči apel na delavce: Dragi delavec, tvoj pravi delodajalec ni tovarnar, temveč ljubi Boe, njema na ljubo moraš opravljati slednje delo. Bog je tudi pravi plačnik, tovarnar je le poduradnik božji. Zemeljska mezda je le plačilo na roko, glavna vsota je pri Bogu dobro zapisana; pravo večno in sijajno mezdo hraniBog in življenje. V teh stavkih leži vsa pobožna kršč.-socijalna politika; kar pripovedujejo „krščanski" agitatorji, je samo slepilo in sleparstvo; krščansko-socijalna delavska politika se glasi: delaj za pasjo mezdo in čakaj na paradiž! Brez laži ne morejo izhajati. Klerikalni časopisi so z veliko slastjo pograbili poročilo graškega „Tagblatta", češ da je dr. Kukovec klerikalnim slovenskim poslancem v deželnem zboru, ko so ga napadli, zakaj je iskal podpise za svoje interpelacije pri soc. demokratih, zaklical, da so mu soc. de-mokratje ljubši kot slovenski klerikalci. Klerikalni mazači dobro vedo, da tega dr. Kukovec ni rekel in da ga „Tag-blattov" poročevalec ni razumel, ker je on v slovenskem jeziku zabrusil par bridkih, oni tudi dobro vedo, da jim je zaklical: „Kaj bodete vi (dr. Korošec in drugi) o poštenosti govorili, vi internacijonalna (mednarodna) družba!" To jih boli, in zato zdaj lažejo in zaviiajo. CtljsKi «K»j. c Sv. Jurij ob juž. žel. Naš g. Žgank se je na praznik male maše na prižnici kregal nad Narodnim Listom in „liberalci", ker je '„Nar. list" pisal, da je božja volja, da so liberalci na svetu. Rekel je, da to ni božja volja. Vi pa vendar učite, da brez uožje volje še las z glave ne pade. Če je bila božja volja, da je Žgankovka po domače Satlerca rodila sina Žganka, čeprav ni bila nikoli omožena, in ako je bila božja volja, da je tisti nezakonski Žgank postal slab duhovnik, potem je gotovo tudi božja volja, da smo liberalci na svetu in je tudi božja volja, da malo pošegečemo take duhovnike, ktere bi Kristus, ako bi prišel na svet, z bičem napodil iz cerkve, kakor nekdaj Jude iz tempeljna, ki so tudi rabili cerkve za „kšeft". Sicer pa bomo po „volji božji" še marsikaj luštnega o naših ljubeznivih in zelo zanimivih klerikalcih ljudem povedati. V nedeljo, g. Žgank, nam pa razložite, ali je bila to tudi božja volja, da je Šolinčevega misjouarja njegov oče zapodil s palico od hiše, ker je bojda z nežnim spolom kar sred poldneva „ čudeže" delal ter kozle streljal. — Z Bogom, pa na svidenje, če boste želeli! Zob za zob! Juhuhuhuuu. z Slovenska gimnazija v Celju. V I. razred je sprejetih vsega skupaj 62 učencev. Vsled tega se bode napravila vsporednica. V dekliško ljudsko šolo v Celju je sprejetih okrog 500 učenk. Mnogo deklic iz Ostrožnega in Šmarjete je izostalo; šle so torej v nemško dekliško šolo. — Šolski vrtec se je preselil zaradi pomanjkanja prostora v Kmeclovo hišo na Grabnu. Požar. V Ločiču blizu Vranskega je pogorela 16. sept. okrog 2. ure zj. sušilnica za sadje in lan, last posest-nice Cecilije Bolte. Ogenj je navstal vsled neprevidnosti nekega soseda, ki je sušil svoje hruške. o Posnemanja vredno. Hčerka umrlega g. Janežiča iz Griž, gospodična Cilka, je podpisala za Ciril-Me-toda 200 K ter je dotični znesek ob enem izročila blagajnici Žalske ženske podružnice gdč. Dorl Bergmanovi. — Narodne Slovenke, ta gospodična naj Vam bodi vzor! o Zavoj rabljenih poštnih znamk za Ciril-Metodovo družbo nam je upo-slal g. Franc L. Spruck, čevljarski pomočnik v Ljubnem v Sav. dol. Čast zavednemu narodnjaku! z Za „Sokolski dom" v Gaberju pri Celju so prispevali gg. kvartavci v celjskem »Narodnem domu" prvo polovico ustanovnine v znesku 100 K. Iskrena hvala! Iz Gornjegagrada. Tu in v okolici se širi legar. Želeti bi bilo, da bi se zdravstvena oblast malo bolj pobrigala, da se ta epidemija še pravočasno omeji. — V Gornjigrad je država poslala gozdarja Lausa, ki ima nalog, nadzorovati gospodarstvo ljubljanskega škofa na tukajšnjih posestvih. Celjsko okrajno glavarstvo bo s 1. jan. 1910 zopet začelo izdajati uradni list in sicer slovenski list popolnoma za-se. Odobravamo to in želimo le, da bi se za slovenski uradni list ne nastavila previsoka cena, ker ne gre, da bi se z naročnino za slovenski uradni list pokril deficit, ki bo pri izdavanju nemškega neizogiben. v Požarna bramba v Gornjem gradu je dne 12. tm. slovesno praznovala svojo 25 letnico, pri kateri priliki je dobilo 8 brambovcev tozadevna odlikovanja. V soboto je godba po*-1 žarne brambe pod spretnim vodstvom g. Rakuša napravila zvečer mirozovpo trgu, drugi dan zjutraj pa budnico. V nedeljo je bil ob 2. uri popoldne pri slavoloku na mostu sprejem došlih gostov, namreč požarnih bramb iz Ljub-nega, Ksaverija, Bočne, Mozirja in veteranskega društva iz Ljubnega. Na pozdrav glavarja gornjegrajske požarne brambe g. Ignaca Rupa se je zahvalil v imenu gostov g. Josip Terčak, načelnik požarne brambe ksaverjanske, na kar so odkorakali na čelu z godbo v lepo okrašen park, kjer je pred cesarjevim spomenikom nagovoril g. dr. Hohl, vodja politične ekspoziture v Mozirju, odlikovance ter jim pripel na prsa zaslužne kolajne. Odlikovani so bili: gg. Janez Machtig, Franc Spende, Anton Čeplak, Tomaž Rifel, Ivan Čeplak, Franc Šinkovec, Matija Krajnc in Ignac Čeplak. Potem je priredila godba požarne brambe v parku koncert, katerega se je poleg gostov udeležilo mnogo občinstva. Požarni brambi je k 25 letnemu obstanku čestitati kakor tudi njeni godbi, ki se je v kratkem času tako dobro izurila, kar je posebna zasluga kapelnika g. Rakuša. c Iz Gornjegagrada. Škofov sprejem ob priliki birme bil je tako kla-vern v primeri -z onim v prejšnjih letih, da je celo dekan Dovnik v svojem nagovoru čutil potrebo opravičiti tak klavern sprejem svojega nadpa-stirja. Tega klavernega sprejema pa je kriv kaplan Berk, s katerim je baje napravil škof račun. Krivda pa zadene tudi dekana Dovnika, ki hoče Berka na vsak način obdržati. Ja, ja, dekan Dovnik! Čim več ima kaplan grehov na glavi, tem rajše ga imate, kaj ne? Za Ciril-Metodovo družbo se je nabralo v nabiralniku v gostilni Ra-duha v Lučah v Sav. dol. od izletnikov v kratkem času K 4. v Iz Polzele. Nemškutarski delavec iz Prymove tovarne, ki je na zadnji sokolski in C. M. veselicii tu nekega domačega fanta z nožem dvakrat nevarno zabodel, je bil 14. tm. pri okrožni sodniji na 7 mes. zapora obsojen. Slovenski fantje, ne čitajte „Štajerca"! Št. Vid pri Grobelnem. Kar se tiče klobasarij, katere je dopisnik Valentin Ketličer v predzadnjo številko „Slov. Gosp." stlačil, se pač nanje ne morem ozirati. Dostaviti imam samo to, naj onih 1000 kron, katere meni obljublja, če mu dokažem, da je on anonimna pisma pisal g. župniku, za kaj drazega porabi. Naj jih da cerkvi raje! Saj je načelnik cerkvenega odbora! — Sploh pa, dragi Valentine, jaz itak nisem tebe obdolžil, (čeznaš kaj brati!), temveč zapisanot stoji črno na belem, da so storili to pristaši kmečke zveze. Si tacuisses, o Valentine! — Flori jan Golež, kmet. c Iz Gornjegagrada. O kaplanu Berku in njegovih „špaseteljnih" smo že mnogo pisali in še bomo imeli priliko marsikaj pikantnega o njem povedati. Mož je namreč jako podjeten, posebno pri ženskah. Kaplan Berk je v Gornjemgradu ustanovil ttudi tambu-raško društvo, v katerem jei tamburalo tudi lepo dekle, ki ga kličeijo po imenu Francka. Dasiravno Je vaditelj zbora gornjegrajski organist — kajti o kaplanovem posluhu bi se lahko žabe kregale — vendar je hotel kaplan — kakor se po trgu govori — sam v svoji sobi lepo Francko učiti na njen instrument Toda prišel je tretji vmes, ki ima piri Francki tudi nekaj govoriti, in ta je napravil kaplanu Berku križ čez njegov plan. Včasih je pač smola, kaj ne, Berk? Izjavljamo pa, da smo samo zabilježili to, kar kaplanovi somišljeniki po trgu govore, ne da bi trdili, da je to tudi res. c Jurklošter. Bog ve, ali je bilo to na škofovo komando ali čigavo, da so pred dvema letoma o državnozbor-skih volitvah podivjali tudi taki duhovniki, ki so bili prej pametni in mirni. Od tega časa pa se tudi vleče za njimi sramota. Namesto pa, da bi svojo nerodnost popravili, postajajo vedijo bolj zmešani. Tako tudi pri župniku Tribniku v Jurkhoštru. Prej je bil vedno pijan, potem se je pa spokoril in hudo delal proti pijancem. — Ali za letošnje volitve je bilo spet treba korajže in zato je začel spet piti. Prišel je tudi pijan v šolo. Zaletel se je tako nerodno na stol, da je prevrnil šolsko tablo, ki mu je zropo-tala po glavi in padla na tla. Otroci pa v smeh. Od tega časa pa ni šel več rad v šolo. Po dva razreda je skupaj poučeval, če je bilo malo ali veliko otrok. Zato pa otroci niso nič znali, ko je prišel dekan. Župnik se je izgovoril, da je tega učitelji kriv, ker ne pusti župniku v šolo. Učitelju pa le to ni bilo prav, da je župnik prepozno prišel v šolo in potem pa hotel od druge ure vzeti to, kar je zamudil. Učitelj pa mora veliko več poučevati kakor župnik in če jemlje župnik učitelju neopravičeno njegove ure, tedaj pa otroci v drugih rečeh nič ne znajo in nadzornik je nad učiteljem hud. Bo pač morala najbrž Farni župniku še pri veronauku pomagati,, kakor mu pomaga uganke rešiti. Karesl, stari smo že; treba bo več pameti in tudi na pokoro bo treba misliti, da nas Bog l \ •ne bo zavrgel, c Čebelarska podružnica za Sa-vinsbo dolino priredi v nedeljo dne 26. septembra popoldne ob 3. uri čebelarsko predavanje pri g. Avgustu Vedeniku v Št. Lovrencu pri Št. Pavlu (Preboldu.) Čebelarje in prijatelje čebel vljndno vabi odbor. c Šent-Juri ob Tabora. Našega velikega ljubitelja vseh brumnih, grdih in lepih devičic, gizdavega orgljavčka Drolca in sodruge opozarjamo napredni kmetje na besede izza deželnozbor-skih voliter: ..Kdor ne bo volil Terglava in Benkoviča, k tistemu se ne bo šlo po bepnji*" Tako se je baje izrazil nekdo. Šentjurski bernjači, skažite se, da ste možje — besede, ne pa figovci Meškovega kalibra. a Zahvala. Podpisani odbor „Zveze narodnih društev" izpolnjuje prijetno dolžnost izrekajoč vsem slavnim društvom, častitim damam in gospodom, ki so s požrtvovalnim delom omogočili veliki uspeh narodne slavnosti dne 12. septembra t. 1., najiskrenejšo zahvalo. Pred vsem pa se zahvaljuje podpisani odb or predsednici damskega odbora ge. Eli dr. Kalanovi, ki je z veščo roko in neumornim trudom vodila vse obširne priprave. Podpisani odbor se še posebej zahvaljuje prirediteljem in igralcem, ki se niso strašili daljnega pota, in so otvorili vrsto zvezinih prireditev z uspelo predstavo Peskove „Slepe ljubezni"'. Naj bodo vsi sodelavci uverjeni, da so storili važno delo, ki ne bo ostalo brez sledu v našem narodnem življenju. Celje meseca septembra 1909. Odbor Zveze narodnih društev na Štajerskem in Koroškem. v Vabilo. Razstava hmelja iz po-skuševalnega nasada priredi se nedeljo dne 26. t m. od 8—12. ure do-poludne v II. razredu ljudske šole v Žalcu. Isti dan vršil se bode ob 3. uri pop. v risalni dvorani obrtno-nad. šole v Žalcu tečaj za bonitiranje hmelja (razsojevanje po kakovosti). Pri tej priliki bode razpravljal o bistvu lupu-lina gosp. hmeljarski konzulent Dr. Julins 01schowy iz Dunaja. K obilni vdeležbi vabi društveno vodstvo. Brežiški okraj. Iz Podsrede. Naš ljubi Matijče je imenoval nedavno harmoniko — hudičeve grablje. No, jaz si pa mislim in sam prepričan, da si z godbo vsaj tako pošteno služim kruh, kakor gosp. Vaupotič! — Eden, ki ima »hudičeve grablje." Iz Zdol pri Brežicah. Kot mirni farani bi se sploh ne zmenili za gospode, kakor so pri nas pri kmečki zvezi. Ker se pa hoče nekdo v »Slovenskem Gospodarju" z nami ruvati, pa bodi. Vemo, bistroumni dopisun, da si komaj čakal na izvolitev župana za občino Pleterje, ki je bil izvoljen 31. avgusta, in da si s tem dobil priliko, pokazati svojo bistroumnost, Nikakor se ne čudimo, da je bil izvoljen enoglasno, ker drugače bi se še nekateri prvi svetovalci, kakor n. pr. Drenovec, bali, da bi mu izvoljeni župan kaj ne urekel ali kakor sam pravi »zacopral". Žalibog, da imamo pri nas še take obč. svetovalce, ki v »coprnijo verjejo". Ti modri dopisun pa se ne veseli preveč tvoje zmage, ker pridobil si je nisi po pošteni poti. Imenuješ nas, ki ne trobimo v tvoj rog, nemškutarje. K tej budalosti se moremo le smejati. Daj, povej vsaj enkrat imena zdolskih nem-škutarjev, da jih bodemo poznali, ker -do sedaj jih še ne. Tebi, modra do-pisunova glava s kozlovo brado in svetlimi uhani, pa povemo, da še slovensko prav ne znaš. Sicer si se nekoč imenitno izrazil, da bi vse hudiče in vso višjo gospodo pognal, ko bi znal nemško. Potrpi, pridejo stvari, da se ti bodo tresli svetli uhani.! Mirni farani. o Žalostna smrt. 47 letni posestnik na Brezju in načelnik krajnega šol. sveta na Blanci pri Sevnici se je v nedeljo 19. t. m. pripeljal s svojo ženo k posestniku in gostilničarju Jožetu Preskarju v Podsredi, kamor bi se naj primožila njegova najstarejša hčerka Micka. Bil je ves dan prav dobre volje in je prepeval ter se razveseljeval. Prej ko je šel spat, sta šla z bodočim zetom še v hlev, da bi napojila konje. Gabričeva konja sta že stala vsak na svojem mestu, Preskar-jeva sta pa prihajala z vode v hlev. Mlad Gabričev žrebec, ki ima to navado, da ne pusti nobenega konja zadaj mimo sebe, je hotel zbiti enega izmed mimoidočih Preskarjevih, a je pri tem zadel za seboj stoječega Matijo Gabriča s tako silo ravno v glavo, da se je ta zvrnil in na mestu izdihnil. — Pokojnik, ki je bil vrl narodnjak ter prav dober in skrben gospodar, zapušča vdovo z osmimi otroki (najmlajša sinčka dvojčka imata jedva tri mesece). Žalujočim naše prisrčno sožalje! Bodi pokojniku žemljica lahka! o Begunca so prijeli v Vidmu ob Savi. Žandarmerija ga je pripeljala v Celje, kjer se je izkazalo, da se piše Jožef Zehner in da je bil korporal 17. pešpolka v Ljubljani. o Izgrede nemških telovadcev v Zidanem mostu in Vidmu tolmačijo sedaj nemški listi tako, da so jih krivi — sokoli. Najcenejši izgovor! Mi še enkrat zahtevamo, da se sodnijsko do-žene nemške |yivce, zlasti onega, ki je streljal na Vidmu. a Za novo okrajno glavarstvo v Brežicah je dovolilo ministerstvo notranjih zadev nakup stavišča v obsegu 2134 štirijaških metrov. V tem novem poslopju bode tudi v bodoče davčni referat, davkarija, evidenca zemljiškega davka in stanovanje okrajnega glavarja in stanovanja slug. SloVettjtgražki okraj. o Iz Slovenj gradca. Kakor kakšni obcestni roparji so napadli v nedeljo večer tukajšnji hajlovci — bilo jih je kakih dvajset — tri pomočnike domače slovenske tvrdke, ker so med sabo slovensko govorili. Psovali in kričali so: »Hier wird nur deutsch gesprochen, wie erlaubt ihr euch hier windisch zu reden." Mislili so ti ubogi nemškutarčki, da se bodo slovenski pomočniki kar ustrašili in zbežali. Ko so videli hajlovci nebojazljivost in možki nastop slovenskih fantov, so se umaknili kričeč: „Wir werden uns ausbitten hier win-disch zu reden." Bili so trgovski pomočniki tukajšnjih nemških trgovin, skoraj vsi sinovi slovenskih mater, a so sedaj vsi podivjani. —Slovenskemu kmetu, ki obiskuje nemške trgovine, se prilizujejo, drugače pa sovražijo iz dna srca vse, kar je slovenskega. o Občinska volitev na Muti. — Kakor smo svoj čas javili, je bil obč. tajnik na Muti, Nachberger, tožen radi tega, ker je na nekaj glasovnic napisal številke. Marberško sodišče ga je bilo oprostilo, a ker je pravdnik vložil priziv, je prišla zadeva pred okrožno sodišče v Maribor, kjer je pa bil Nachberger zopet oproščen. Šmartin pri Slovenjgradcu. Kdo hujska v Šmartnu ? Šmarski nadžupnik Janez! Na pogrebu Vivodovem, dne 13. septembra t. 1., pri odprtem grobu, je moral razliti svoj govorniški smrad na narodno stranko, očrniti pokojnika ter osmešiti kmečko zvezo. V slovo mu je govoril, da je kot zvest pristaš kmečke zveze iz same krščanske ljubezni črtil narodno stranko iz dna svojega srca, se ogibal naprednjakov povsod in vselej; pograbil klobuk in bežal kot peklenšček, če je kdo kdaj se drznil črhniti o duhovniku le besedico in v tem duhu odgojil je tudi svoje nadepolne sinove, up in nado boljše bodočnosti kmečke zveze. Janez! Tvoj praoče Mustafa bi se postavil v turškem grobu na glavo, če bi slišal to nagrobnico. Hujskanje in tožarenje faranov za meše, katerih nikdar čital nisi, to je tvoje svečeniško vsakdanje delo. Sam vrag te je »zacahnal" takoj po prihodu v Šmartin, a mi smo te spoznali še le sedaj. Pomni, tudi za tebe pride daiy plačila in — nagrobnica! z Umrla je v Podgorju pri Slovenjgradcu žena župana Janeza Verč-kovnika po dom. Novaka. N. v m. p. Mariborski okraj. m »Slovenska" cerkev v Mariboru ? Minula je »porcijunkala" in velika gospojnica, praznika, v katerih je naše ljudstvo trumoma romalo v »slovensko" cerkev v Mariboru. V slovensko ? No, tako jo vsaj nazivlje ljudstvo. Če pa vstopiš v cerkev, se o tem nikakor ne moreš prepričati; kajti edini napis, ki ga vidiš na »križevem potu", je — sam o nemški. Šele, ko se, ginjen nad toliko krasoto, hočeš znebiti nekoliko denarja, zapaziš na mizici dvojezično n e m š k o-slovensko prošnjo za milodare. To je torej slovenska cerkev!! In semkaj prinaša na stotine in stotine slovenskega ljudstva leto za letom svoj težko prisluženi denar. Slovensko ljudstvo, ali ne boš enkrat spregledalo, ali boš nadalje nosilo denar tja, kjer se javno zasmehuje Tvoj materni jezik? Ali boš že enkrat verjelo, da naša duhovščina ni narodna, ampak internacijonalna (mednarodna), kakor social-demokrati ? Nekatere slovenske občine v mariborski okolici so darovale za to cerkev po 3000 K in sedaj se tukaj zapostavlja, da, zasmehuje jezik, v katerem govore občani. To je torej tvoja narodnost, častita duhovščina!? — Slovenskim kmeticam in kmetom, ki romajo, ob tej priliki še par besed o narodnosti naše duhovščine. Znano je, da je slovenska duhovščina sedaj par let bojkotirala Marijino Celje, ker je bil tam često kak duhovnik razžaljen; med tem časom pa se je na Brezjah na Kranjskem povzdignilo romanje — začeli so se goditi čudeži. Ko je bila ta slednja trgovina dobro upeljana in je Medved že dobro »kšeft" delal z vlaki, je ustanovila duhovščina svojo stranko. Za politiko pa je treba seve denarja in zopet denarja. Najprej so vzeli Medvedu vlake, a bilo je še premalo in narodna duhovščina (kot nositeljica Kristovih naukov seve naenkrat ne pozna več razžaljenja) je storila novo trgovino neizcrpljivih dohodkov — za politiko (višjo čast božjo) — začeli smo zopet zahajati v nemško Marijino Celje na Gornjem Štajerskem. — Vsakdo, ki ima količkaj pojma o pravi narodnosti, (duhovniki ga seveda nočejo imeti, mnogi ga pa tudi nimajo), vč, da imamo Slovenci vsled tega v narodnem oziru ogromno škodo. — Ljudje zahajajo leta in leta tjakaj, slišijo nemško petje, molitev, pridige, občevati morajo nemško in tako vsesavajo polagoma nemški duh. Drugič se prepričajo o resničnosti onega stavka, ki ga je ljudem potem tako težko izruti: Kam pa prideš, če ne znaš nemško? In to zato, ker duhovščina ne zahteva, da bi odjemalci razumeli jezik strank. To bi se lahko doseglo, če bi bila naša duhovščina odločno narodna, saj je en medičar priznal, da bi moral zapreti trgovino, ko bi ne prihajali Slovenci. (Nemci medico jako malo pijejo.) — In tretjič: naše ljudstvo zanese leto za letom ogromno denarja Nemcem. Ali ni najbridkejša ironija, če potem kliče kak duhovnik v »Slov. gospodarju": »Gospodarsko se osamosvojimo!" — Iz tega jasno raz vidimo, da naši duhovščini ni mar za vero in narodnost, ampak edino za cerkev in moč duhovščine! d Ljubezniv brat je delavec Simon Fischer z Žabjeka pri Slov. Bistrici. Svoji sestri je ukradel iz spalnice 40 kron, da bi jih v Mariboru zapravil. Sestra ga je pa naznanila in po prihodu v Maribor so ga prijeli. z Obsojen je bil pri mariborskem porotnem sodišču devetnajstletni A. Koban iz Frama, ker je svojemu mojstru, mizarju Kregarju kradel pohištvo, na 15 mesecev težke ječe. — 67 letni I. Visočnik iz Gornjih Hoč pa radi krive prisege na 13 mesecev težke ječe. o Ponarejalec denarja, Jurij Potočnik, ki je bil ušel roki pravice, je ' sedaj ujet. Zbežal je bil v Švico, a ko je bil nekoč prekoračil avstrijsko mejo pri Feldkirchu, so ga prijeli. Žandarmerija ga je pripeljala v Maribor. v Iz Frama. V mariborski bolnišnici je v noči od 16. na 17. tm. umrl framski veleposestnik in načelnik bralnega društva gospod Mihael Turner, brat znanega rodoljuba Dr. Pavla Tur-nerja. Pokojnik je bil vrl narodnjak, ugleden in spoštovan, in odločen pristaš napredne misli. Bodi mu žemljica lahka! v Iz Ragozniee. Dne 5. tm. je zgorelo gospodarsko poslopje s hišo posestnika Franca Pukšič. Zažgalo je neko devetletno dekle, ki je prišlo k Pukšiču po vžigalice. Starši torej pozor na otroke in vžigalice! — Pogorelca trpita veliko škodo, ker sta bila le za nizko vsoto zavarovana; poleg tega so še razni uzmoviči porabili priliko, niti gospodarja niti gospodinje ni bilo doma,7 ter so še razne stvari, katere so ljudje rešili iz ognja, odnesli. Tak človek pač mora imeti le kosmato vest. Pri pisanju teh vrst pa se spomnim nekega »blagega" čina domačega župnika, g. Pajtlerja, kateri je že itak radi raznih modrih in hrabrih činov po slovenski zemlji zaslovel, k temu slovesu še hočem tudi jaz nekaj dodati. Ob neki priliki je nanesel govor na brata Pukši-čeve žene, Vekoslava Strmšeka, nepozabnega nadučitelja v Medvedovem Selu. Zgražal sem se nad grozno brezsrčno-stjo župnikovo. Sestra je namreč prepozno zvedela za smrt svojega ljubljenega brata, ter se ni mogla udeležiti pogreba. Radi tega pošlje svojega moža h g. župniku naj bi ta bral sv. mašo, za pokojnika. A kaj reče župnik! »Vendar je enkrat Strmšek strepetal!" Kaj porečete, ljubi bralci, k takšni surovosti? — Kedaj bode že vendar naše ljudstvo sprogledalo in se streznilo! z Iz Dravske doline. Znano je, da vladajo po Dravski dolini žalostne razmere za Slovence. A kje leži krivda ? Smelo trdim, da je v mnogih slučajih krivda mlačnost med Slovenci samimi. Koliko velja geslo: »Svoji k svojim", naj razjasni sledeči slučaj: Pred 2 leti je imel korajžo priti v Brezno med same podivjane nemčurje narodni gostilničar in trgoVec z lesom gosp. M. Obran. Z veseljem smo zopet zagledali narodno gostilno in v splošno zado-voljnost je deloval g. Obran med tukajšnjimi Slovenci. A da začenjajo pozabiti celo inteligentni Slovenci na svojo narodno dolžnost, od katerih je to pač najmanje pričakovati, je pa naravnost nečuveno. Kakor omenjeno, ima g. Obran poleg gostilne tudi trgovino z lesom in čreslom. Opazoval sem skoro vsak dan, da vozijo ljudje skorje mimo slovenskega trgovca k najzagri-zenejšemu nemčurju — lesotržcu Monsu v Brezno. Vprašal sem jih, zakaj ne peljajo skorje raje k g. Obranu. Odgovor je bil ta: »Ker so gospod za-povedali, da jih naj peljamo k Monsu." In kdo je ta gospod? To je lastnik \ glažute in veleposestnik v Josipdolu g. inženir Lenarčič. Vprašamo gospoda Lenarčiča: Ali smatra on to za geslo: »Svoji k svojim"??! Slovenska podjetja takorekoč pokopavati, podpirati pa zagrizenega nemčnrja, ki bi najraje vse, kar je slovenskega, utopil na žlici vode, je to narodno? d Zblaznel je 78 let stari Jurij Likovec iz Spodnje Sv. Kungote pri Mariboru. Prišel je v Maribor ter iskal v večih hišah zlato in srebro. Policijski zapor je smatral za gostilno in je zelo robantil, ker mu niso hoteli dati pijače, Eeveža so poslali na opazovanje v Gradec. £jtttoraer;l{i oHraj. Malanedelja. Našemu župniku bi dal dober svet, naj gre še enkrat v pj-vi razred ljudske šole, da se nauči občevati z ljudmi, ki — to si naj za-> pomni — njemu niso podložni; odvadil se bo tam morda tudi nesramnih izrazov, ki jih rabi proti ljudem, kateri se na njegovo komando naenkrat ne »spreobrnejo". Naučil se bo tam menda tudi, da se ne nagovarja vsakogar s „ti"; tega je vajen morda pri svoji Poloni, z ljudmi pa naj govori, kakor je to primerno za izobraženo osebo. — Končno mu svetujem, naj si vendar oskrbi policijsko uniformo, sabljo in sploh vse, kar je potrebno za policaja. Menda je dobil dovolj zbirce, da si bo vse to lahko nabavil. Če pa ne, pa lahko zviša ceno na zakramente in tako pokrije mogoč deficit. Da si pa policijsko uniformo preskrbi, je vsekakor potrebno; bo vsaj vsak že oddaleč , vedel, kak postranski poklic ima naš župnik in morda bodo uboge mrhe imele več respekta pred njim !!! v Iz Ljutomera. V tukajšno realko se bodo sprejemali učenci v petek dne 1. oktobra t. 1. ob 9. uri predpol-dne v učilnici na glavnem trgu v Ljutomeru. Vsaki na novo došli učenec naj s seboj prinese zadnje šolsko naznanilo. z T Slamnjaku pri Ljutomeru je izvoljen za župana g. Janez Črček, pos. v Podgradju že četrtikrat. ptnjsHi oKrsj. Zahvala. Podpisano občinsko pred-stojništvo se tem potom najiskreneje zahvaljuje vsem p. n. darovalcem občin Mota in Cven. ki so blagih src darovali za po toči ponesrečene na Libanji obč. Litmerk. Dar, ki smo ga prejeli od vas, je bil tako obilen, da nas je nad vse pričakovanje visoko iznenadil. Vaša blagodušnost nam ostane neizbrisna v naših hvaležnih srcih. Posebno hvalo še izrekamo vrlim možem, ki so se pri nabiranju darov najbolj trudili; ti so: Joško Rajh star., župan, Joško Rajh ml. in Matija Škrobar, veleposestniki, Mota; Franc Puconja, veleposestnik, Cven. Bog plati! Občinsko predstojništvo Litmerk, dne 19. septembra 1909. Jurij Novak, župan, z Ivanjkovci. Občine Sv. Tomaž pri Ormožu, Lahonci, Runeč, Žerovinci, Mihalovci, Veličane, Brebrovnik in Sv. Miklavž so prosile za zvezo brzojavnega urada s c. kr. poštnim uradom v Ivanjkovcih. d Iz Sel pri Ptuju. Dne 18. t. m. ob 3. uri zjutraj se je užgala hiša go-stilničarke Zafuta po domače Mrak v Zgornji Pristavi. Ogenj je upepelil gospodarsko poslopje popolnoma in tudi od hiše ni drugega ostalo ko golo zi-dovje. V tem požaru sta našla strašno smrt dva zidarja po imenu Bezjak in Plavčak iz Ptujske gore, ki sta spala v škednju. Zgorela sta skoraj docela, le truplo, zgornje rame in zgornji del stegen so našli na pogorišču; glave, nog in rok ni bilo nikjer. Pravi se, da sta nesrečneža najbrž hotela kaditi in sta pri tem užgala slamo. Zvečer sta bila baje v dotični gostilni še prav vesela, obhajala sta likof, ker sta nekje pri sosedu zgotovila svoje delo. In nesrečni alkohol jima je dal likof za večno. o S hleva je padel v Žetalah v petek 36 letni hlapec Kari Sardinšek ter si je stri hrbtenico in neko kost na glavi. Sardinšeka so v soboto prepeljali v Gradec v bolnišnico. p Iz Dravskega polja. (Kdo je liberalec, brezverec, kdo pa pobožen kristjan?) Liberalec, brezverec je g. nadučitelj pri Št. Janžu. To mora biti gotovo res, ker pišejo tako časniki, kterih lastniki in glavni uredniki so č. duhovniki, oznanjevalci ljubezni in miru, resnice in pravice. — Vse delovanje napadenega ali bolje rečeno „zasluženo zdelanega" tovariša je kazalo sicer prej klerikalca kot liberalca in smo ga kot takega tudi malo pisano gledali. Pa bil je vendar liberalec! Povsod je namreč živel v lepej slogi z duhovniki izvzemši nesrečnega Ilešiča, kterega pa je želel rešiti, pa višja cerkvena oblast tega ni dopustila. Na sedanjem mestu uživa »liberalni" nadučitelj pregrešno splošno zaupanje, deluje marljivo v prid mladine in ljudstva, izpolnjuje natančno in vestno s celo družino verske in narodne dolžnosti, obiskuje cerkev tudi ob delavnikih ter živi trezno in mirno Dasi po znano »miroljubnem" A-grešu že tolikokrat izzivan, vendar molči in trpi. Ni to brezversko ? Pa še vse huje se je pregrešil ta liberalec! Na Ozmec Meškovem volilnem shodu se je pre-drznil braniti učiteljstvo in preklica nega Ploja zoper lažnjive napade poštenjaka Pušenjaka, dne 29. avgusta pa v resnici sicer velezaslužnega, v prid svojih volilcev neumorno delavnega, v vseh odločujočih krogih in celo pri naših narodnih nasprotnikih uglednega poslanca Ploja, kteri pa je č. gospodom grozno v želodcu obležal, ker para ne trobi v njihov sveti rog! Na križ toraj s takim „šomaštrom". Kdo pa je pobožen kristjan in vreden ud kmečke zveze? To je tisti A-greš, kterega »miroljubnost" in olika daleč na okoli slovi, o kterega »presrčnih vezeh" se splošno in celo med otroci govori, ki popiva cele noči, ki vkljub temu „z mačkom" mašuje, med njo grdo zeva jn v spovednici spi, kteri javno v gostilni ob poznej uri mirno posluša, da je puntar in ponočnjak! Za pomoč si je enkrat vzel »vernega" Pušenjaka in drugič »neomadeževanega" Čenčiča. Zvest pa mu 'je tudi nek veren katoličan, ki bi pri Št. Janžu rad nosil, veliki zvonec, kteri se cerkve skrbno ogiblje in ki ima ob nedeljah kosce. Kaj ne, to so kristjani?! Gliha najde gliho, kaj ne, gospod župnik šentjanški? Z Dravskega polja. Nekega dne naletim na večjo družbo, kjer se je popevala znana pesem „A1' jaz sem en reven kaplan". Ta pesemca je dala povod nekemu kmetu, doma od Sv. Janža, da je začel govoriti približno tako-le: »Dovolite mi par besed! Poslušal sem pesemco od kaplana, zato hočem nekaj o našem kaplanu povedati. Oni pač nimajo povoda, da bi to pesem popevali, kajti naš farovž je velik, kakor so tudi bili stroški samo za njega popravljanje lanskega leta veliki; čutili smo jih prav dobro, mali in večji posestniki. Z ozirom na prostornost našega župnišča, mislim, da je našemu kaplanu odmerjeno več nego hišica mala. Govori se, da imajo naš gospod kaplan sedaj še sicer trajno željo, da bi jim farani sezidali nadstropje na mežnarijo, kjer bi potem imeli stanovanje ločeno od župnišča. (Medklici: V nenavzočnosti kaplana pa ni treba vikati, še manje pa onikati). Vem, da mu ni prijetno, buditi ljudi v župnišču, ko pride tolikrat po polnočni uri iz gostilne, ali kje se klati, ne vem. Njegovo »prefriganost" poznamo, zato tudi ne bode dobil zaželjeaega stanovanja. Ako ni zadovoljen, pa naj gre drueam in pride naj takšen gospod, ko je bil njegov prednik. Mi bodemo si pa mislili: „A-greš!" Njegove huj-skarije smo se že itak naveličali. Svoje pristaše hujska proti onim, ki se nočejo upogniti Agrešovi komandi. On seje prepir, a vihar, ki bode, oziroma je že nastal, bo ga odnesel iz Št. Janža, ko bodemo na pristojnem mestu razkrili njegovo vedenje. Jaz grem sam najprej h gospodu župniku in ga bodem vprašal, ali ve, kaj govori staro in mlado o našem kaplanu. Mu morda ni znan slučaj z dne 8. septembra pri veleposestnici in vdovi v Staršah? G. župnik tudi gotovo mora vedeti, kaj vse so ljudje kaplanu v obraz očitali ob priliki okrajnega sestanka požarno-brambovcev. Ali naš dušni pastir ne ve, zakaj je gospod kaplan Agrež na vsa očitanja molčal in še molči?! Čez teden pridem zopet k vam in prinesem pesem, ki jo deklamujejo naši fantje. Vi pa boste mi jo zapeli, kaj ne da? A našemu Rešeku, Šnudrlu, Tementu, Gregu, Šolaru ne smete o tem pripovedovati. To so najboljši vinski brati Agrešovi, šli bi od hiše do hiše in rekli, da sem brezverec, liberalec, nemčur in bogve kaj bi še čenčal fhariborski Čenčič. Jaz pa sem vendar Slovenec, kristjan, samo tisti ne, ki bi v njihov rog trobil. d »Vilo Turkuš" na Ptujski gori je kupil neki Kroschl^iz Gradca. d Svetinje. V nedeljo dne 19. t. m. se je sestavil tukajšnji krajni šolski svet. Načelnikom je bil izvoljen gosp. Franc Vraz, župan v Cerovcu, podna-čelnikom g. Juri Novak, župan v Li-bovju. Upamo, da bode novosestavljeni krajni šolski svet deloval res v prid šoli ter se skoraj lotil razširjenja šole, kar je na vsak način neodložljivo. u Kmetijsko bralno društvo v Ro-goznici pri Ptuju priredi v nedeljo dne 26. sept. t. 1. na vrtu gostilne g. Bra-čiča v Novi vasi veliko narodno veselico s sledečim vsporedom: 1. godba, 2. gledališka predstava, 3. nastop Ptujskega Sokola, 4. prosta zabava s tam-buranjem, šaljivo pošto, konfeti, turško kavarno, plesom itd. Zvečer veliki ume-talni ogenj. Začetek točno ob 3. uri pop. Vstopnina 30 vin. K obilni udeležbi obilno vabi odbor. Preplačila se v korist Narodne godbe hvaležno prejemajo. o Iz Žetal. V občini Nadole že-talske fare so se vršile dne 11. t. nj. občinske volitve, pri katerih pa ni več prišel v občinski odbor najstrastnejši zvezar in najzagrizenejši klerikalni pristaš Janez Vogrinc. Ta je celo večkrat trdil, da izmed liberalcev ne sme nobeden v občinski odbor priti. A kaj hočemo; ljudem, ki še s svojo glavo mislijo, se mora studiti postopanje teh nadutih in ošabnih klerikalcev. Pa saj hodijo tudi naši štirje glavni zvezarji k duhovnikom v farovž po nauke, a ljudstvo pri vsaki priliki kaže, da teh nasilnih ljudi ne mara. Zapomnite si vi, klerikalni poštenjaki! o V pijanosti se je ubil Blaž Mo-horko, hlapec pri župniku Antonu Mer-kuš v Žetalah. Dne 11. t. m. so ga namreč našli na skednju, kamor je padel s parne, kjer je otavo tlačil. a Iz Huma. V nedeljo 12. t. m. smo imeli popoldne med kratkim dežjem malo toče. Znamenje, da je še ni zmanjkalo. Bog nas varuj. a Iz Šalovec blizu Središča. Naznanilo o novoizvoljenem starešinstvu naše občine je popraviti v toliko, da je kot II. svetovalec izvoljen g. Jakob ah, veleposestnik v Šalovcih. — Daj Bog obilo uspeha za občino in njene, po večini zaVedne prebivalce, ki bi še tudi radi dosegli toliko zaželjeno zvezo z okrajno cesto. v Ljudska slavnost v Ptuju 12. tm. v korist po toči poškodovanim v ptujskem glavarstvu se je prav lepo obnesla vkljub klerikalnemu in »Šta-jerčevem" hujskanju. Čisti dobiček se je izročil pomožnemu odboru v Ormožu. v Shod dr. Ploja v Obrižu pri Središču 19. tm. se je dobro obnesel Navzočih je bilo nad 300 kmečkih ljudi iz celega spodnjega ormoškega okraja. Predsedoval je g. Dogša. Poslanec dr. Ploj je govoril o državnemu zboru, o obstrukciji, preosnovi deželnih financ, o odprtju ogrske meje, o trgovinski pogodbi s Srbijo itd. Govoril je še g. Ivan Kolarič o težnjah slov. kmet« in slov. ljudstva sploh. Dr. Ploju se je izreklo zaupanje. Pozvalo se ga je, naj stori potrebne korake, da se začnejo potrebna dela v svrho zavarovanja proti škodi, ki jo dela Drava v ormoškei« okraju. Dalje se je zahtevalo izposlova-nje državne podpore za po suši in toči poškodovane. v V šali je ustrelil mllatiča Krivca petnajstletni Anton Beraniič v Cirkov-cih na Dravskem polju. Pomeril je v šali na njega, a puška se je izprožila in Krivca smrtno zadela. Sedaj je bil Beranič obsojen na 6 mesecev ječe radi prestopka proti varnosti življenja. Jz raznih slovanskih KrajcV. * — ® co S-1 a s 3 B š- S. f* 93 pr-Š' i*-* i-pr V o ® & ® r* M> rt, S" ® CD - E S" Josip Čretnik izdelovatelj umetnih mlinov in žag v Št. Jurju ob juž. žel. Najboljša prilika za sigurno štedenje je plodonosno nalaganje gotovine ========= pri denarnih zavodih, ki nudijo najugodnejše pogoje. „LASTNI DOM" registrovana kreditna in stavbena zadruga z omejeno zavezo v Gaberju pri Celju Pisarna je v Celju, Rotovške ulice it. 12 ooo Uraduje se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8.—12. ure o o o dopoldne, ooo sprejema hranilne vloge od vsakega, je član zadruge ne, na tekoči račun ali na hra- pet od sto (5%) nilne (vložne) knjižice in jih obrestuje letno po Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga in ga ne odteguje vlagateljem, tako da dobijo na leto celih 5 K od naloženih 100 K. — Posojila daje proti 6% obrestovan ju na osebni kredit, proti zastavljenju vrednotic, dragocenosti ali nepremičnin na menice ali dolžna pisma. — Odplačuje se na račai o o o o o glavnice in obresti v mesečnih ali v posebej dogovorjenih četrt — oziroma polletnih obrokih, o o o o Dobro pokorijo na najboljšem prostoru odda takoj v Jos. Cernelč, trgovec St. Peter pod Sv. gorami. Pri trgu in župni cerkvi Vojnik proda pod ugodnimi pogoji eno veCje in eno manjše posestvo Matko Lešnik, posestnik, Vojnik. Naprodaj ima kreditna in stavbena zadrnga „Lastni dom" v Gaberju pri Celju (pisarna v Celju, Rotovške ulice Št. 12) na svojem posestvu v Gaberju 25 lepih stavMšč. Tam se dobi tudi potrebni stavbeni kredit. Največja in naj cenej ša izbex> in različnih drugih zlatih, double itd. uhanov, verižic, zapestnic in sploh vsakovrstne zlatnine in srebrnine. |A_Aal t Predno si kupite uro, alMMIMr i oglejte si mojo velikansko zalogo pravih švicarskih zlatih, srebrnih, uikelnastih in stenskih ur, budilk, verižic, toplomerov, očal, daljnogledov itd. — vse po najnižjih cenah. Naročite cenike, katere razpošiljam zastonj in poštnine prosto. Popravila izborna in točna. Rafael Salmie v Celju, ,Narodni dom'. Ne zamudite ugodne prilike! """"^sSsJBSSSE Po najnižjihScenah priporoča" trgovina z železnino JMur', P. Majdie, Celje izvrstne grozdne mline z obiralno pripravo, stiskalnice, slamoreznice, reporeznice, kakor vsakovrstne poljedelske stroje, peči vseh vrst, tudi za kurjavo z žaganjem, Štedilnike, prenosne kotle, kotle za perilo in žganje. Nepremočljive vozne plahte, umetna gnojila vseh vrst. V zalogi ima še nekaj mlatilnic, katere oddaja po posebno znižani ceni, da zaloge teh strojev popolnoma izprazne. Nagrobne križe in svetilke v največji meri. vljudno naznanja, da je otvoril s 1. septembrom 1909 svojo odvetniško pisarno g Slog. Gradcu. Pameten bodi prijatelj in ne podpiraj dunajskih in drugih Židov, temveč kupi si sukna za obleko in drugo manutakturno blago v domači narodni ve-letrgovski hiši R. Stermecki, Celje Vzorci proti vrnitvi in poši-Ijatvi čez 20 kron franko. — Posebno poceni je: I srajca, kravata, I ovratnik ,Elegant', par manšet, I robec, par nogavic in I sp. hlače, skupaj kron 530. Deklica zlasti iz učiteljskih rodbin, ki pride v Maribor študirat ali se kaj učit, so sprejme na stanovanje in hrano „Park- strasse" 18, pritličje vr. 8. Najboljši češki nakupni vir. Ceno posteljno perja! 1 kg sivega, dobrega-pnljenega 2 K, bolj, šega 2 K 40 h; prima polbelega 2 K 80 h; ijk—^belega 4 K; belega, puhastega 5 K 10 h; —1 kg velefinega, snež nobelega, puljenega 6 K 40 h; 8 K; 1 kg puha, sivega 6 K; 7 K; belega, fin najnižjih cenah. — Krasme reference! Najbolje • • gorijo Jhoebus" peči. Glavna zaloga pri „Merkur"-ju trgovina z železnino ?. Majdi« - Celje. Ceniki zastonj. Narodna dolžnost vsake slovenske gospodinje je, da zahteva v vsaki trgovini le izborno z znamko,tiger' Pfeiferjevo pralno milo i-23 v Spodnji Hudivtji pri Celju — pošta Celje. 16894400