OSREDNJA k.jjU^ica bOlOUZUu PP.muhtSKI DNEVNIK raSfn^p^f0™1 Cena 300 lir Leto XXXVI. Št. 55 (10.575) TRST, petek, 7. marca 1980 |®JWORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* - _cu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. PO IZVOLITVI NOVEGA VODSTVA NAJVEČJE ITALIJANSKE STRANKE Piccoli v umestitvenem govoru potrdil zaprtost KD do sodelovanja s komunistiB KD PREGLASOVANA V KOMISIJI ENI: ODOBREN DOKUMENT KPI p2L7 ^računska..komisija ‘ifcKe zbornice, ki ji ,ie bila datt na nalo§a- Ja zbere polku °- zakonitosti postopkov pri t. . nJu pogodbe o dobavah pe-®ed italijanskim držav Neja Dim Podjetjem ENI in saudskim omin», je včeraj odobrila satBn dokument, preiskave, a bren s 23 glasovi proti 22. Odo- Predin-f, bij osnutek, ki ga je . Z1'a KPI, toda brez dela. AndJI Rokoval obsodbo ravnanja prj Rujeve in Cossigove vlade fjL seJ zadevi ter predsednika lih naia??an*dja zaradi samovolj-so a °citev glede posrednin, ki Iti Ježile škandal. Pri tem de-se namreč vzdržali zastop- niki radikalne in republikanske stranke. Sklepni dokument vsebuje torej le golo «sliko» dogodkov, kakor si jo je mogla ustvariti komisija, in zaključne predloge o novi u-reditvi pravil, ki zadevajo delovanje javnih podjetij, zlasti kar zadeva plačevanje posrednin Svoje osnutke so bili predložili (poleg predsednika La Loggie) KPI. PSI, PRI, MSI. PRI in v zad njem trenutku tudi KD. Do soglasja pa, kljub pripravljenosti KPI, da o njenih ocenah ravnanja vlade in ENI komisija ne glasuje, ampak jih le priloži skupaj z ostalimi, ni moglo priti, ker zastopniki KD niso hoteli glaso vati skupaj s komunisti. (Iv) '"“""'"ut.,, "MiMiHiiiiMiitMiiiiiiiuiiiiiMitiiiiiiiiimtitiHiiniiiiattiHtHiiiiiiMimiiiminHiiitmiiMiiimiiM l^FERI ITALCASSE NA VRSTI «ČRNI FCNDh Sodnik ukazal zaplembo Potnih listov obtožencev Neti njimi Morov sodelavec Sereno Freato in upravni tajniki KD, PSI, PSDI in PRI 11* ~~ Nenadejani eksplozivni izbruh škandala o »belih, lipuHtu). ^sliih ’ s Arkovimi množičnimi aretacijami vodilnega kadra Itali-•odj D°sojilnic, je (sicer manj nepričakovano) potegnil za sabo j. v “Jločen razplet v še bolj kočljivi zadevi «črnih fondov*, ki h 49 r.av t;iko pletla že nekaj let, a je bila zašla nekako v zatišje. Cla,ii upravnega sveta krovne finančne ustanove italijanskih NjetJa. ^asse di risparmio) ali " v WtlV’ katerim po obtožni- ,ni vpij,, ®d 1970 do 1977 podelje-ktistevKe ar®h pa ,1/ hranilnic. V političnih ,r/ad,a zaskrbljenost nad 4 >enju . Pripisati brezobzirnemu Kli^nlje v/?ed, strujami KD. je hKlasilo Clanek' ki 8» ob-h? bil UtiŠpiRtr8J.ke’ i*1’ Pa nai' klju?brte u ‘al°.- Pisec najprej bra-b!o> na P, av,telje Italcasse, za-b) «Nai . fualone grozečim sva-c^Rov „|tobče ne misli, pa naj Vk,Vedno a c e tako močan, da Kdor j, dr> )r° braniti z napadi. J neupravičeno napaden Mandatar prve črnske vlade Zimbabveja Robert Mugabe (na sliki z britanskim guvernerjem Soamesom) je včeraj sporočil, da bo v vladi sodelovala tudi druga črnska stranka, ki jo vodi Josbua Nkomo; slednji je namreč pozitivno odgovoril na vabilo Mugabeja. Slednji je tudi povabil v vlado predstavnike bele manjšine. Medtem je Zimbabve že prejel številna diplomatska priznanja, Mugabe pa prejema čestitke za volilni uspeh iz vsega sveta; še zlasti množično so prisotne neuvrščene države. (Telefoto AP) ............................. Gverilci izpustili avstrijskega veleposlaaika n ja in bivše tajnike; slednji pa imajo le posvetovalni glas. Strankino vodstvo se bo prvič sestalo v drugi polovici prihodnjega tedna, verjetno v petek. Za upravnega tajnika so s 110 glasovi potrdili Michelija, ki je bil v središču vseh dosedanjih škandalov, v katere je bila vpletena krščanska demokracija. Trije člani vsedržavnega sveta, ki so se hoteli očitno pozabavati, so glasovali za Evangelisti ja. Včeraj zjutraj se je sestalo vodstvo KPI, ki je preučilo stanje po spremembah v vrhu KD. O tem je poročal posl. Natta; ob koncu sestanka niso izdali nobenega poročila; objavili so le datum strankinega centralnega komiteja, ki so ga sklicali za 13. in 14. marec. P. P. RIM — Dvainštirideset odstotkov članov vsedržavnega sveta KD je s tem, da je predsinočnjim oddalo belo glasovnico, pri glasovanju za strankinega predsednika in tajnika, včeraj na razne načine potrdilo nezadovoljstvo nad govorom Flaminia Piccolija takoj po u-mestitvi za tajnika. Sicer pa je bil Piccolijev govor znan še preden ga je novi tajnik prebral, saj je bil osnova za zadnji poskus posredništva preden se je vsedržavni svet KD spremenil v volilni sedež. Zac-cagninijeva skupina- in Andreotti pa sta to posredovanje zavrnila, ker v njem ni bilo nič konkretnega. Dorotejski voditelj je namreč le ponovil, da «v sedanjem stanju« ne obstajajo pogoji za skupno vlado med KD in. KPI ter je dodal, da so codpadli ideološki predsodki in v eni sami sapi predlagal, naj pet sredinskih strank na osnovi svojega pristranskega sporazuma začne pogajanja s KPI o soočanju med komunisti na eni in ostalimi petimi strankami, od socialistov do liberalcev, na drugi strani. Piccoli je poudaril, da mora priti najprej do enotnosti v gledanju na odnose s KPI, «še zlasti v tistih točkah, kjer je ta stranka pokazala, da je dovzetna na spremembe.* Gre torej za star predlog: Sestaviti najprej petstrankarsko solidarnostno vlado in šele nato začeti z dialogom s KPI, ki bi v teh pogojih gotovo propadel, ker so komunisti večkrat poudarili, da ne bodo šli na pogajanja, če ta ne bodo potekala na enakovredni ravni z vsemi drugimi strankami. Kljub temu, da je Piccoli obljubil, da bo tajnik «vse stranke* in se samo tistega dela, ki ga je izvolil, njegov govor ni bil všeč njegovim nasprotnikom. Zaccagninijev pristaš Silvestri je kmalu nato izjavil, da vidi le en izhod po posegu novega tajnika: predčasne volitve, nato pa je povabil sedanjo «manjšino» v stranki, naj si prizadeva «za sestavo alternative sedanjemu statičnemu stanju*. Uradna tiskovna agencija Zaccagninijeve struje je včeraj po-ipoldne- izdala poročilo, ki potrjuje to stališče. Govor novoizvoljenega predsednika stranke Arnalda Forlanija ni vzbudil polemik; pravzaprav ga je le malokdo poslušal. Po izvolitvi predsednika in tajnika so nato izvolili upravnega tajnika. Pri volitvah novega vodstva ni prišlo do presenečenj, saj so strogo spoštovali razmerje med strujami: Zaccagnini je prejel 9 mest, dorotejci 7, Andreotti 4, Fanfani 4, Forze nuove tri, Rin-novamento in Colombova struja po dva, Rumor pa enega. Tem dvaintridesetim (prej jih je bilo 30) je treba dodati upravnega tajnika, načelnike svetovalskih skupin, delegate ženskega in mladinskega giba- Razpusčena komisija o «zadevi Moro» RIM — Vsi člani parlamentarne preiskovalne komisije, ki je imela nalogo proučevati «zadevo Moro* in pojav političnega terorizma, so odstopili. Komisija je torej dejansko razpuščena, v prihodnjih dneh bosta morala zato predsednika poslanske zbornice Jottijeva in senata Fanfani izbrati novih 40 komisarjev. Najbolj verjetno bosta pa potrdila večino dosedanjih, za predsednika komisije pa je najverjetnejši kan didat liberalec Bozzi. RIM — Rimsko kasacijsko sodišče je potrdilo dosmrtno kazen za voditelja neofašistične organizacije Grdine nuovo Ccncutellija, ki je obtožen umora sodnika Vittoria Oc-corsia. Slednji je padel pod streli avtomatskega orožja leta 1976 v Rimu. POROČILO ZDRAVNIŠKEGA KONZILIJA Pozdravna poslanica jugoslovanskih izseljencev iz Urugvaja ■ Bivši belgijski premier Lehurton o revolucionarnem delu in osebnosti predsednika Tita LJUBLJANA, BEOGRAD — Zdravstveno stanje predsednika Tita je bilo tudi včeraj nespremenjeno. Zdravniški konzilij sporoča, da nadaljujejo ukrepe intenzivnega zdravljenja. V Ljubljani in v Beogradu še vedno prejemajo številne poslanice predsedniku Titu. Tako poslanico so včeraj poslali tudi jugoslovanski izseljenci iz Urugvaja, ki se pridružujejo najiskrenejšim željam, da bi predsednik Tito čimprej okreval. V poslanici je poudarjen velik ugled Jugoslavije v svetu, ki je danes večji kot kdajkoli doslej, zahvaljujoč utemeljitelju in voditelju gibanja neuvrščenosti, predsedniku Titu. Jugoslovanski izseljenci podčrtujejo, da je gibanje neuvrščenih resničen borec, da bi v svetu zagotovili stalen in pravičen mir, ki si ga želi vse človeštvo. Ob koncu poslanice predsedniku- Titu jugoslovanski izseljenci v Urugvaju pravijo: «Ob takšnem sinu našega naroda smo ponosni vsi mi Jugoslovani in vse napredno človeštvo, v prepričanju, da bo tudi v tem boju zmagal naš Tito.* Lik predsednika Tita je bil tudi osrednji del govora enega najvidnejših predstavnikov socialistične partije Belgije in bivšega ministrskega predsednika Edmonda Leburtona, ki je v Bruslju govoril na »Jugoslovanskem večeru*, slovesnosti ob koncu Dnevov makedonske kulture, ki so jih priredili v petnajstih različnih belgijskih mestih. Leburton je podčrtal tradicionalno belgijsko - jugoslovansko prijateljstvo in govoril o revolucionarnem delu in osebnosti predsednika Tita. Dejal je, da predsednik Tito obeležuje celotno obdobje druge polovice tega stoletja, ne le v življenju jugoslovanskih narodov, ampak tudi v univerzalnem pomenu zaradi svojega hrabrega in odločnega boja za svobodo, enakopravnost ljudi, narodov in držav in. za plemenite ideale svetovnega miru in sodelovanja. Navedel je tudi besede predsednika Tita iz govora na konferenci neuvrščenih v Havani, ko je opozoril na nujnost vzpostavitve nove svetovne gospodarske ureditve. .............................mmm.nui,.................. NEPRIČAKOVAN^ RAZPLET^ AMERIŠKO - IRANSKE KRIZE ISLAMSKI ŠTUDENTJE PRIPRAVLJENI PREDATI AMERIŠKE TALCE REVOLUCIONARNEMU SVETU Preprečiti hočejo nesporazum z vlado - Danes bo revolucionarni svet sklepal o načinu «predaje» - Komisija OZN podaljšala bivanje v Teheranu TEHERAN — Ameriško - iranska kriza se je včeraj nepričakovano razpletla: islamski študentje, ki zadržujejo že štiri mesece ameriške talce, so namreč popustili. Preko radia Teheran so sporočili, da so pripravljeni «predati» talce revolucionarnemu svetu, V komunikeju poudarjajo, da so ta sklep sprejeli z željo, da preprečijo nesporazum z vlado, ki trdi, da njihovo dosedanje stališče slabi njene pozicije. V izjavi še dodajajo, da se je tako iztekla njihova odgovornost za talce, ki jih predajajo revolucionarnemu svetu z upanjem, da bo »iranski narod še naprej branil revolucionarno linijo imama Homeinija*. Odgovor revolucionarnega sveta je bil hiter in enoten. V njegovem imenu je minister za zunanje zadeve Ghotbzadeh izjavil, da so vsi člani sprejeli odločitev študentov ter da bodo danes sklepali o načinu «predaje» talcev. Poudaril je še, da ajatulah Homeini ni stopil neposredno v stik s študenti, da pa jih je sam že večkrat pozval, naj upoštevajo odločitev revolucionarnega sveta. Prav gotovo je to velika zmaga Ghotbzadeha, k kateri pa je nedvomno pripomogel predvsem predsednik Banisadr, ki je od izvolitve sem skušal pritegniti islamske študente, ki so izjavljali, da sprejemajo le Homeinijevo avtoriteto. S slednjim se je Banisadr srečal prav včeraj zjutraj, kar gotovo ni bilo golo naključje. Kaže, da so ti dogodki vplivali neposredno tudi na petčlansko preiskovalno komisijo OZN ki je na povabilo Ghotbzadeha sklenila, da podaljša svoje bivanje v Iranu še za nekaj dni. Zunanji minister je zagotovil mednarodnim pravnikom, ki imajo nalogo, da raziščejo »zločinsko dejavnost bivšega šaha Pahlavija*, da bodo lahko obiskali vse talce v ameriški ambasadi. Potem ko je radio Teheran sporočil študentsko odločitev o «predaji» talcev, je tudi ta razplet postal jasnejši. Vsekakor se je s tem zadnjim dejanjem pokazalo, da je revolucionarnemu svetu le u- spelo zaigrati vodilno vlogo na političnem prizorišču skrajno zapletene in raznolike iranske dežele. Ameriški predsednik Carter in njegovi ožji sodelavci so se po teh vesteh takoj sestali, vendar še niso izrekli svoje ocene o dogajanju v Teheranu. »Pričakujemo nadaljnje ukrepe*, je edino, kar je izjavil glas- Obsedno stanje v San Salvadorju SAN SALVADOR - V tej državi so včeraj proglasili obsedeno stanje ter začasno ukinili državljanske nik BeleJ hiše!” Dejansko""ni še°vsa ' pravice. Sklep je sprejela vlada San zadeva dokončno rešena, saj tudi Salvadorja le nekaj ur potem, ke Banisadr zahteva za njihovo izroči-' je najavila bližnji začetek kmetij tev poleg ameriškega nevmešavanja ske reforme, ki naj bi — po mne v iranske notranje zadeve in v ek- ju nekaterih predstavnikov vojaške stradicijo šaha iz panamske države,! vlade — predstavljala povratek k tudi priznanje, da so se ZDA vme- miru. Vsebina reforme še ni po šavale v notranjo politiko Irano med njegovim režimom, (nf) vsem znana, veleposlaniki pa so ji nasprotovali. Opozicija v San Sal vadorju meni, da vladni odbor ne bo zmogel izpeljati reforme do konca. RIM — Načelnica radikalne poslanske skupine Aglietta je zahtevala od predsednikov parlamentarnih skupščin, naj prekineta izplačila državne podpore KD. Zahtevo utemeljuje z izjavami bivšega ministra E-vangelistija, ki je priznal, da so razne struje KD prejemale »prispevke* bratov Caltagirone. Ker (v nasprotju z zakonom o javnem finansiranju strank) teh prispevkov niso vpisali v obračune stranke, po mnenju radikalcev KD nima pravice uživati državnih podpor. ■iiiiiiiiiiiiiiiuiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiimiiiimmmiiiiimiiitMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiniiMiiiiiiiiiimiiiiitiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiii V RAZPRAVI O SKLEPNEM DOKUMENTU ZASEDANJA Neuvrščene države v OIN obsojajo vojaški poseg SZ v Afganistanu Spodletel poskus Mozambika, Grenade in Južnega Jemena, da prekinejo razpravo s trditvijo, da gre za notranja afganistanska vprašanja NEW Y0RK — Skupina predstavnikov neuvrščenih držav v OZN razpravlja o dokumentu, ki ga morajo izdelati ob koncu zasedanja, ki traja že nekaj dni in na katerem raz-j pravljajo o aktualnih mednarodnih ' vprašanjih. Sklenili so, da se bo zasedanje končalo z izdelavo skupnega dokumenta, vendar še ni določeno, kaj bo ta dokument vseboval in v kakšni obliki ga bodo predstavili. V delovni skupini, ki se ukvarja iz izdelavo besedila, so mnenja deljena: v razpravo so vsekakor posegli tudi predstavniki držav, ki niso članice delovne skupine, kajti razprava je odprta za vse. Predstavniki številnih delegacij I sanje, pri katerem prijateljski od-so bili mnenja, da mora sklepno po-1 nosi med SZ in Irakom ne morejo ročilo odražati vse tiste točke, o igrati nobene vloge. Poskus Mo- BOGOTA — Gverilci skupine M-19, ki so pred tednom dni zasedli dominikansko veleposlaništvo v kolumbijskem glavnem mestu, so včeraj izpustili avstrijskega veleposlanika Edgarja Karla Selzerja. Veleposlanik je že zapustil Kolumbijo ter se vrača na Dunaj, kjer se njegova žena zaradi hude bolezni bori s smrtjo. Kot se je izvedelo pozneje (gverilci so izpustili Selzerja ob 13.12), je za izpustitev zaprosil sam avstrijski kancler Kreisky, ki se je nato tudi zahvalil gverilcem za njihovo humanitarno gesto. ' V dominikanskem veleposlaništvu zadržujejo tako gverilci kot talce še 16 veleposlanikov, dva vršilca dolžnosti, pet konzulov in nedoločeno število drugega osebja veleposlaništva. Po vesteh, ki jih je sinoči objavila angleška a-gencija Reuter, naj bj se pogajanja o izpustitvi preostalih talcev zavlekla še najmanj za dva tedna. Dopisnik agencije se je namreč telefonsko pogovarjal s »komandantom št. 1», voditeljem gverilcem, ki mu je zagotovil, da ne bodo »v bližnji'bodočnosti izpustili več nobenega talca.* Komandant št. 1 je tudi izjavil, da bo kolumbijska vlada kriva za morebitne težke posledice, če ne bo sprejela njihovih zahtev. Povedal je tudi, da je v veleposlaništvu približno 32 talcev, med katerimi naj bi bilo 12 veleposlanikov, gverilcev pa naj bi bilo nekaj čez 30. Gverilci so tudi sporočili tisku, da bodo začeli kmalu izdajati lastne komunikeje o zasedbi veleposlaništva. Pri tem naj bi se poslužili tiskovne agencije, ki so jo ustanovili prav za to priložnost, agencija pa nosi ime »Svoboda in demokracija*. Prav tako so gverilci tudi poimenovali akcijo proti veleposlaništvu. Pogajanja med gverilci in vladnimi oblastmi so včeraj nekoliko zastala, v kolumbijskih vladnih krogih pa vendar predvidevajo, da se bodo pogovori s predstavniki gverilcev nadaljevali že danes ali kvečjemu jutri. Na vsak način bodo skušale kolumbijske oblasti »zamrzniti* položaj vsaj do ponedeljka, da bi tako lahko omogočile reden in nemoten potek nedeljskih volitev. Vlada je namreč mnenja da so hoteli gverilci z akcijo onemogočiti volitve. Avstrijski veleposlanik Selzer katerih je bilo doseženo soglasje, vendar pa je treba dopustiti posameznim državam, da k dokumentu dodajo svoje pripombe. Gre v bistvu za dokument, ki bi vseboval tako izjave predsedujočega kubanskega predstavnika kot tudi stališča predstavnikov posameznih delegacij. Poudariti je treba, da so številni predstavniki neuvrščenih zavrnili tezo, da gre v Afganistanu za notranje vprašanje (kot so trdili predstavniki Mozambika, Južnega Jemena in Grenade), ampak da je ta intervencija podobna vsem tistim, do katerih prihaja v drugih delih sveta. Isti predstavniki so bili mnenja, da mora biti dokument kratek in morajo biti v njem poudarjena predvsem načela neuvrščenosti in zavzetost neuvrščenih držav, da se uprejo vsakršnemu kršenju tega načela. 0 vsem tem bodo v New Yorku razpravljali še v prihodnjih dneh, da pride do izdelave takega dokumenta, ki bo najbolje ustrezal sedanjemu mednarodnemu političnemu trenutku in bo pri tem odražal stališča in mnenja neuvrščenih. V razpravi je vzbudil izredno zanimanje poseg predstavnika Zambi je, ki je zavrnil vsak poskus, da bi se gibanje neuvrščenih izreklo o tem, da mu je ena velesila pri jateljsko naklonjena, druga pa na. predstavnik Iraka je prav tako poudaril, da , gibanje neuvrščenih ne sme postati žrtev hegemonije velikih sil in je, po opozorilu na nevarnost, ki jo predstavljajo ZDA za arabski svet. obsodil sovjetski poseg v Afganistanu in pri tem po udaril, da gre tu za načelno vpra- zambika, da bi speljal razpravo na slepi tir, češ da gre v Afganista nu za notranjepolitično vprašanje, je klavrno propadel. V razpravi, v katero so posegli še predstavniki Sudana. Maroka, Egipta, Malezije. Indonezije Nepala, Senegala in Pe ruja je bilo namreč jasno povedano, da je treba sicer obsoditi vse pojave imperializma, a da ni mo goče zapirati oči pred drugimi vojnimi akcijami, tako v Afganistanu kot v Kampučiji, (bbr) V Ljubljani umrl Janez Barborič LJUBLJANA - Včeraj je v Ljubljani po daljši bolezni umrl inž. Janez Barborič, član predsedstva Zveze sindikatov Jugoslavije, CK ZKJ in RS ZSS. Janez Barborič se je rodil leta 1931 v Ljubljani, kjer je tudi diplomiral na metalurški fakulteti. Do izvolitve za podpredsednika sveta ZSJ je bil predsednik sveta Zveze sindikatov Slovenije. Odlikovan je bil z redom z rdečo zastavo, poleg tega pa je prejel tudi več drugih družbenih priznanj. Slovo od pokojnika bo jutri, 8. marca ob 12. uri v poslovilni dvorani ljubljanskih Žal Navje. Pol ure prej se bodo ob žari s pokojnikovim pepelom zvrstili v častnih stražah njegovi sodelavci in tovariši. (dd) SKLEP NA POL Seja tržaškega občinskega sveta, na kateri naj bi svetovalci odobrili sklep o izvedbi referenduma o osimski industrijski prosti coni na Krasu v mesecu aprilu, torej še pred majskimi upravnimi volitvami. za kar se je najbolj ogrevala Lista za Trst, se je končata s popolnoma nepričakovanim sklepom: referendum oziroma posvetovalna anketa naj se izvede šele oktobra letos, s prejudicialno formulacijo, da se dvom načelo o sodelovanju med Italijo in Jugoslavijo...» Do tega kompromisnega amandmaja radikalcev, ki ga je župan Cecovini na nitro sprejel v imenu občinskega odbora, je prišlo v pozni nočni uri, potem ko je razprava že jasno pokazala, da predlagani sklep občinskega odbora za izvedbo referenduma v aprilu, ne bi prodrl. V lem smislu so se namreč v razpravi izrekli svetovalci krščanske demokracije, komunistov, socialistov, Slovenske skupnosti in republikancev in to stališče z različnimi motivacijami, od povsem odklonilnm do pogojnih, votrdili tudi v glasovalnih izjavah. Kako, s ' kakšnimi zakulisnimi manevri in iz kakšnih interesov je prišlo do nepričakovanih a-mandmajev radikalcev in takojšnjega pristanka Cecovinija nanju, potem ko je razprava vse dotlej potekala v ostrih konfrontacijah nasprotujočih si stališč, v tem trenutku niti ni tako pomembno, pomembna pa se nam zdijo nekatera dejstva, ki označujejo sedanje razpoloženje v tržaških političnih krogih. Prvo dejstvo je nedvomno to, da Listi za Trst ni uspela očitna volilna špekulacija. S kampanjo za referendum proti industrijski prosti coni na Krasu je Lista za Trst hotela mobilizirati svoje pristaše in si pripraviti teren za majske upravne volitve s ponovnim razpihovanjem svojih prnti-osimskih gesel in pogrevanjem vzdušja nacionalistične napetosti, ki je tako pri srcu njenim desnv čarjem, in z demagojijo vnesli med prebivalstvo razdor, ki ga Trst prav v tej kritični fazi svojega gospodarskega stanja gotovo ne potrebuje. Na ta prozoren manever demokratične sile niso mogle in niso smele pristati. Drugo dejstvo pa je, da je raz• prava o referendumu proti industrijski prosti coni na Krasu pokazala, da osimski sporazumi kot celota postopno prihajajo v zavest tržaških političnih krogov (v gospodarske so že davno prišli) in tržaške javnosti kot nekaj, kar je v interesu hirajočega tržaškega gospodarstva z istočasnim nazadovanjem števila prebivalstva, in kar je treba sprejemati kot realistično priložnost za povrnitev Trstu njegove naravne vloge mesta ob meji in s tem za izhod it težav, v katerih se nahaja. Zato v debati, s kakšno izjemo najbolj zakrknjenega nacionalista pri Listi za Tjrst ali ob njej, ni bilo izpadov proti osimskim sporazumom. Nasprotno, velika večina govornikov je izrecno poudarjala važnost teh sporazumov in njihovih gospodarskih protokolov vključno s tistimi, ki govorijo o industrijskem sodelovanju, in so diferenciacije vsaj navzven obstajale dejansko le ob vprašanju lokacije cone na Krasu. Vse to pa pomeni, da histerična gonja, ki jo je sprožila Lista za Trst s svojimi zaveznik« proti industrijski coni, dejansko pa proti Osimu kot celoti, in $ svojimi tremi že davno pozabljenimi demagoškimi temeljnimi točkami, ne žanje več začetnih rezultatov in da se prvotni čustveni protesti postopno umikajo realističnim presojam. Končna vključitev načela o sodelovanju med Jugoslavijo in Italijo, to potrjuje. Ob teh dveh pozitivnih aspektih debate in njenega izida v občinskem svetu pa je tudi tretji a spekt, dejstvo namreč, da je vendarle prodrl sklep o izvedbi referenduma proti industrijski prosti coni na Krasu v oktobru. Res je, da sklep ni dobil podpore demokratičnih sil, kakor je res, da sklep nima praktične veljave, ker ga mora potrditi pokrajinski nadzorni organ, kar je glede na veljavno ustavno normo in na splošni volilni zakon zelo dvomljivo, in ker mora biti sprejet še ustrezen sklep o njegovem financiranju z vključitvijo postavke 250 milijonov lir v občinski proračun in je zelo dvomljivo, da bo tak sklep sprejet, kakor je še povsem dvomljivo, če bo občinski svet sploh izglasoval proračun odbora Liste za Trst z vsemi posledicami za sedanji odbor. Toda res je tudi, da ob tem vprašanju demokratične sile še niso našle jasnega stališča spričo dejstva, da ima tudi tak sklep, kakršen je bil sprejet, negativno politično vsebino in bi ga morale zato zavrniti z odklonilnim glasom, lznešeni so bili sicer številni utemeljeni pomisleki o zakonitosti referenduma, pa čeprav oblečenega v drugačen naziv. Predlagane so bile drugačne, širše formulacije anketnih vprašanj, na katera naj bi odgovarjali občani in tako kompleksneiš opredelili svoj odnos do sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo. Toda za temi pomisleki in predlogi ni bilo vedno dovolj doslednosti in načelnih stališč, kar j* nazadnje pokazalo glasovanje o spremenjenem in dopolnjenem sklepu občinskega odbora. S SINOČNJE SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA PO TORKOVI SEJI TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Valorizirati vlogo mesta in dežele v okviru gospodarskega razvoja v EGS Skupščina ponovno pozitivno ocenila sporazum med EGS in Jugoslavijo, ki odpira nove možnosti za razvoj Furlanije-Julijske krajine in tržaške pokrajine V smislu soglasno sprejete resolucije bo tržaški občinski svet odposlal telegramski poziv na sedež evropskega parlamenta v Strasbourg, s katerim zahteva, da bi se vključilo med obmejne dežele, ki bodo deležne podpor EGS, tudi Furlanijo-Julijsko krajino. Evropski parlament bo namreč o tem vprašanju razpravljal v ponedeljek, 10. marca; sprejeti bo moral pravilnik, ki bo določal in urejal dodeljevanje podpor obmejnim deželam. Sedanja zasnova pravilnika pa ne vključuje naše dežele, zaradi česar je evropski poslanec Cecovini vložil ustrezni amandma, s katerim bi, kolikor bi ga evropski parlament sprejel, Furlanija - Julijska krajina dobila status obmejne dežele in s tem tudi ustrezne podpore. Občinski svet je tudi sprejel a-mandma, ki ga je k resoluciji predložila KD. Občinski odbor se z njo obvezuje sprejeti vse potrebne pobude pri odgovornih organih, da bi tako podprl zahtevo deželnega odbora za sprejem Furlanije - Julijske krajine med tiste dežele, ki bodo deležne podpor iz evropskega sklada za deželni razvoj. Občinski svet nadalje poziva parlament, da bi čimprej odobril zakonski predlog, s katerim se refinansira Tržaški sklad za skupno 450 milijard lir, ki bi na tak način postal osnovni inštrument za razvoj mednarodne gospodarske vloge, ki jo ima Trst. Poleg gornje resolucije, ki jo je predložila Lista za Trst in dveh amandmajev KD, je občinski svet na sinočnji seji istočasno razpravljal še o dveh drugih dokumentih, ki sta imela podobno vsebino. Medtem ko je z večino glasov zavrnila resolucijo neofašistov, je skupščina, z edino izjemo MSI, sprejela resolucijo KPI, ki jo je orisal svetovalec Poli. Komunistični dokument ugotavlja, da je treba valorizirati vlogo Furlanije - Julijske krajine v sklopu razvoja gospodarski odnosov med srednjeevropskimi državami, nadalje ugotavlja, da je treba v okviru vedno večjih prometnih in blagovnih izmenjav med državami članicami EGS in Balkanskim polotokom ter Srednjim vzhodom valorizirati pomorski promet po Jadranu ter sistem njegovih severnih pristanišč tudi v luči vstopa Grčije v EGS. Komunistična resolucija nadalje pozitivno ocenjuje sporazum med Jugoslavijo in EGS (kar so v razpravi poudarile tudi ostale svetovalske skupine) na osnovi katerega se bodo povečale izmenjave in gospodarsko sodelovanje, v sklopu katerga dobiva novo in večjo važnost «Spora-zum o gospodarskem sodelovanju med Italijo in Jugoslavijo*, ki je bil podpisan v Osimu. Ta del resolucije, kjer je poudarjeno, da v okviru sporazuma med EGS in Jugoslavijo dobivajo novo in večjo važnost sporazum o gospodarskem sodelovanju med Italijo in Ju- goslavijo, je župan Cecovini postavil posebej na glasovanje, ker se s tem niso strinjale vse svetovalske skupine. Tako formulacijo so podprle KPI, KD, PSI, PRI in PSDI, proti sta bili MSI in Lista za Trst z izjemo Cecovinija in Bassanija, ki sta se skupno z dvema radikalcema vzdržala. Resolucija KPI, ki jo je občinski svet odobril z edino izjemo neofašistov, med drugim obvezuje občinski odbor za nastop pri odgovornih organih, od katerih naj bi zahtevali, da bi se dogradilo sistem prometnih infrastruktur, kakor je določila komisija za promet pri poslanski zbornici, s katerim bi območje severnega Jadrana lahko zaigralo drugačno vlogo, (as) »Italsider* v tr- žaškem Krožku za kulturo in umetnost in naslednji dan na tehnični fakulteti tukajšnje univerze prikazali praktično uporabo jekla v stavbarstvu. V obeh primerih bodo zavrteli tudi dokumentarni film z naslovom «Dialogi jekla*. Preklicana stavka javnih prevozov Enotna sindikalna federacija osebja javnih prometnih služb, ki vzdržujejo mestne in medkrajevne avtobusne proge, je spričo sporazuma na ministrstvu za delo, preklicala vse že napovedane stavke. Avtobusi bodo torej danes vozili redno tudi v Trstu in okolici. Obe stranki poudarjata, da je bila preprečena volilna špekulacija Liste za Trst Torkova kilometrska seja tržaškega občinskega sveta je še vedno v središču pozornosti političnih krogov ter predmet komentarjev in političnih ocen. Včeraj sta svoje stališče do razprave in zaključkov, do katerih je prišel občinski svet, objavila tako Komunistična partija Italije kot Krščanska demokracija. KPI v svojem komunikeju nagla-ša, da je bila preprečena špekulacija Liste za Trst, da bi prihodnje upravne volitve spremenili v referendum o industrijski prosti coni in s tem odvrnili pozornost občanov od resničnih problemov mesta. Li-starji so tudi hoteli, da bi se prebivalstvo izreklo o povsem abstraktni ideji proste cone, ne da bi imelo na razpolago vseh elementov, ki jih bodo lahko nudile študije o uresničljivosti in o ekonomski utemeljenosti cone. KPI se je venomer zavzemala, da bi prebivalstvo sodelovalo pri izbirah glede gospodarskega razvoja mesta, to izbiro pa bi bilo treba o- • Na pobudo vodstva bodo v ponedeljek, 17. marca TISKOVNA KONFERENCA 0 VPRAŠANJIH MESTNEGA PROMETA Konzorcij za prevoze deluje okrnjeno in z veliko izgubo Pomanjkanje šoferjev, avtobusov in ustreznih podpor • Kateri so vzroki počasne vožnje mestnega prometa? - Vozovnice se v srednjeročnem obdobju ne bodo podražile Predstavniki tržaškega konzorcija za prevoze (ACT) so včeraj sklicali tiskovno konferenco, da bi poročali o stanju znotraj konzorcija samega in o doseženih rezultatih, pa tudi zato, da bi vzpostavili stalen stik s predstavniki sredstev množičnega obveščanja, kot je uvodoma dejal predsednik konzorcija za prevoze Lanza. Lanza je najprej poudaril, da je konzorcij za prevoze nov organizem in so zaradi tega nastale mnoge težave. V prvi vrsti gre poudariti pomanjkanje usposobljenih šoferjev, saj je sedanje število le-teh nezadostno in bi bilo treba v prihodnje zaposliti vsaj sto novih. Po drugi strani pa se postavlja tudi vprašanje prometa, oziroma poti, kjer prihaja vse pogosteje do velikih zastojev. Avtobusi mestnega pro. meta bi veliko laže krožili, če ne bi bili priča »divjemu parkiranju*, kot je imenoval Lanza premnoge avtomobile, ki vsak dan stojijo ob pločnikih ulic in zavirajo avtobusni promet. Prav zaradi tega so i-meli odgovorni pri konzorciju za prevoze sestanek s poveljstvom mestnih redarjev, ki je obljubilo, da bo še poostrilo nadzorstvo nad nediscipliniranimi vozniki s tostran in onstran meje. V ta namen bodo lahko tudi nadzorniki konzorcija za ZAČETEK POGAJANJ 0 DELAVSKIH ZAHTEVAH Stavka v tržaškem pristanišču včeraj prekinjena ob 14. uri V uradu za pristaniško delo v razpravi tudi reorganizacija v luki • Sindikalne organizacije o vzrokih protestnega gibanja Stavka pristaniščnikov, organiziranih v tako imenovanih «kompa nijah*, se je včeraj ob 14. uri zaključila, potem ko so si sindikalne organizacije zagotovile pristanek predstavnikov pristaniške ustanove in organizacije porabnikov pristaniških storitev na začetek pogajanj v zvezi z zahtevami pristaniščnikov. Pogajanja na ravni tehnične komisije, ki jo sestavljajo zastopniki vseh zainteresiranih dejavnikov, so se začela že včeraj popoldne, in sicer na sedežu urada za pristaniško delo v skladišču štev. 4 v stari luki. Poleg zahtev pristaniščnikov — v glavnem gre za priznanje posebnih proizvodnih nagrad — je tehnična komisija vzela v pretres tudi vprašanja, ki zadevajo predelavo sedanjih tarif in reorganizacijo dela v pristanišču. V zvezi s stavko — ki je trajala praktično tri dni in ki se bo po izjavah sindikatov nadaljevala v še zaostrenih oblikah, kolikor bi se pogajanja v teku prekinila — je tajništvo sindikalne organizacije FILT-CGIL, FILP-CISL in UILTATEP-U IL izdalo poročilo, v katerem precizira, da so se porabniki pristaniških storitev septembra lani obvezali, da bodo prevzeli vse potrebne ukrepe, da bi bile nove tarife dokončno določene do 31. decembra 1979, te obveznosti pa niso izpolnili. Sindikalne organizacije so zato 8. februarja letos pozvale vodstvo pristaniške ustanove, naj čimprej skliče sestanek vseh zainteresiranih dejavnikov. Tudi na ta poziv nista luška ustanova in organizacija porabnikov pristaniških storitev reagirali in pristaniščniki so bili zaradi tega primorani podpreti svoje zahteve s protestno stavko. Zasedanje komisije za obrambo okolja pri skupnosti Alpe-Adria V Trstu se je na odbomištvu za načrtovanje in proračun zaključil prvi sestanek komisije skupnosti Alpe-Adria, ki proučuje obrambo okolja v devetih pokrajinah, ki so v njej zastopane; in sicer; Furlanija • Julijska krajina, Veneto, Slovenija, Hrvatska, Koroška, Štajerska, Zgornja Avstrija, Salzburg in Bavarska. Poglavitno delo komisije je bilo v primerjanju različnih metologij, ki se jih poslužujejo v vsaki izmed naštetih pokrajin, kjer proučujejo in načrtujejo posege na lastnem ozemlju. Tokrat je komisija natančno pregledala monografije in kartografije, ki so jih predstavili posamezni člani komisije. Deželni urad Furlanije - Julijske krajine pa bo moral zdaj iz predloženega materiala izdelati eno samo karto, ki bo veljala za vse članice. V pripravi je tudi že slovar imen in terminov, tako da bo pri sporazumevanju čim manj jezikovnih ovir. Komisija bi morala svoje obsežno delo končati predvidoma že letos. prevoze delili globe tistim šoferjem, ki bi parkirali na preferenčnih voznih pasovih. Ob koncu je predsednik Lanza izrazil zadovoljstvo nad sporazumom, ki so ga dosegli avtoprevozniki na vsedržavni ravni in posredoval željo, da bi končno zgradili parkirišča pri kamnolomu «Fac-canoni*. Sv. Ani in pri bivšem silosu. Predsednik upravnega sveta konzorcija za prevoze De Gavardo je v uvodu svojega posega naglasil potrebo, da se konzorcij odpre navzven in da bi bilo celotno prebivalstvo seznanjeno z njegovim delovanjem, nato pa je orisal potek srečanj in pogajanj na relaciji konzorcij za prevoze - dežela in konzorcij - občina. Dejal je, da ustanova dobiva premalo podpor, zato je tudi njeno delovanje okrnjeno. Letno bi potrebovali 25 novih avtobusov, tem potrebam pa ne morejo zadostiti zaradi pomanjkanja sredstev. V ilustracijo je podal podatek, da stane konzorcij vsak prevoženi kilometer 1250 lir, od dežele pa dobi čistega prispevka le 100 lir. Stroški rastejo tudi zato, ker je »komercialna hitrost* zelo nizka, samo 4 km na uro, medtem ko bi morala biti vsaj 12 km na uro. De Gavardo je nato dejal, da bodo postavili tudi nove prodajne kioske za vozovnice, o notranjem stanju konzorcija pa je naglasil, da se je to od novembra lani precej izboljašalo, predvsem zaradi politične volje, da se konzorcij za prevoze popolnoma odcepi od matične ACEGA. V zvezi s pomanjkanjem šoferjev je pripom. j nil, da se ne da dobiti novih delov- ; nih sil, predvidevajo pa, da bodo letos vendarle zaposlili 40 novih šo- ! ferjev, do konca 1982, pa še nadalj- j njih 60. Ustanovili bodo tudi poseb-! ne tečaje za šoferje. Ob koncu je De Gavardo posredoval še razveseljujočo novico, da konzorcij v srednjeročnem obdobju ne namerava podražiti cene vozovnic. Pa še nekaj podatkov; pri konzorciju za prevoze danes aktivno dela 494 šoferjev. Avtobusov je 250, dnevno pa jih vozi po naših ulicah in cestah okoli 200. Letos so kupili samo 2 nova avtobusa. Celoten strošek poslovanja znaša (podatek za leto 1979) okrog 23 milijard in 700 milijonov, primanjkljaja pa je za skoraj 15 milijard in pol. Mednarodna šolska ustanova v Devinu? na katerem so razpravljali o možnosti, da bi v tržaški pokrajini (v Devinu) ustanovili sedež zavoda »United world college*. To je mednarodna šolska ustanova velike svetovne odmevnosti, ki vzgaja učence vseh narodnosti, učence pa predlagajo posamezne državne komisije, ki izbirajo predvsem dijake z najboljšimi učnimi uspehi. Na včerajšnjem sestanku so govorili predvsem o finančnih sredstvih in infrastrukturah, ki bi bile namenjene tej ustanovi in glede tega je podpredsednik d°želnega odbora Coloni zagotovil, da bo dežela podpirala pobudo. Sestanka so se udeležili visoki predstavnik’ zavoda, med drugimi pa F bil prisoten tudi župan občine Devin-Nabrežina Škerk. V prihodnjih dneh bo več tisoč vojakov, ki služijo v Furlaniji-Julij-ski krajini, šlo na volišča, da bi izvolili svoja predstavništva. Ob tej priložnosti bo deželni svet naslovil na vse rodove vojske voščilo z željo, da bi ta temeljna dolžnost omikanega človeka pomenila resničen preobrat v demokratičnem reševanju vojaških problemov. Poslanico deželnega sveta bodo izobesili v vseh središčih v deželi praviti ob poznavanju dejanskega stanja in vumirjenem ozračju. Prav zaradi tega KPI pozitivno o-cenjuje dejstvo, da je bil referendum prenesen na oktober, se pravi po zaključku študij o uresničljivosti, kot tudi, da je bilo potrjeno načelo potrebe po sodelovanju med Italijo in Jugoslavijo. Kljub temu pa je sklep, ki ga je predlagal občinski odbor, še vedno tehnično nezadovoljiv, še posebno kar zadeva jamstva o korektnosti ljudskega posvetovanja, poleg tega pa vzbuja dvome tudi zato, ker izključuje iz posveta druge realnosti, ki so prav tako zainteresirane za uresničitev proste cone na Krasu. Ostaja pa dejstvo, se zaključuje poročilo KPI, da je bil poražen predvolilni manever LpT, ter da bo prebivalstvo lahko izreklo svoje mnenje na osnovi zanesljivih podatkov. KD pa v svojem komentarju o torkovi seji poudarja, da je njena svetovalska skupina zavzela dosledno in odgovorno stališče. Demokristjani namreč menijo, da je prvenstvene važnosti spoštovanje norm ustave in splošne zakonodaje, prav tako važno pa je, da se ne ustvarijo nepotrebne iluzije med prebivalstvom. Tudi pokrajinski kongres KD je potrdil, se nadaljuje nota, da je prosta industrijska cona kot instrument mednarodnega sodelovanja in kot priložnost tehnološkega razvoja važen element v bodočnosti Trsta, pa čeprav s potrebno ohlapnostjo glede raznih izvršilnih problemov, tako v zvezi z normativo kot tudi z lokacijo. Prav zato je kongres predlagal, naj italijanska vlada stopi v stik z jugoslovansko ter naj se dogovori o takem načrtu gospodarskega sodelovanja, ki naj bi ga mesto lahko konkretno ocenilo tako' po njegovi produktivni tipologiji, kot po njegovem razvojnem potencialu, kot tudi po njegovi lokaciji. Vsekakor pa tudi KD pozitivno ocenjuje, da je občinski svet osvojil na torkovi seji dve važni načeli: ono o nujnosti italijansko-jugoslovanskega sodelovanja ter načelo o nujnosti krepitve industrijske strukture v mestu. Brzojavka openskih partizanov generalnemu konzulu SFRJ Openski bivši partizani so poslali generalnemu konzulu SFRJ v Trstu Štefanu Cigoju naslednjo brzojavko: »Openski partizani, zbrani na redni seji, iz srca želimo predsedniku SFRJ tovarišu Titu, da bi čimprej okreval in še dolgo nadaljeval svoje dragoceno delo za mir med narodi sveta. Partizani z Opčin, od Banov, s Konkonela in Piščancev.* Ob mednarodnem prazniku žena Zanimive prireditve v mestu in okolici V mestu in okolici bodo' ob priliki mednarodnega praznika žena številna družabna srečanja, prireditve in razprave o ženski stvarnosti, ki jih prirejajo Zveza žensk Italije-UDI, razna feministična gibanja ter tudi naša prosvetna društva. Pomemben shod je bil sinoči v kriškem Ljudskem domu, na katerem sta spregovorila tajnica ZŽI - UDI Ester Pa-cor in domačinka Norina Bogateč, v Domu pristaniških delavcev pa je bil kulturni program z nastopom skupine Trieste donna. Večji del proslav 8. marca pa bo jutri, ponekod pa tudi v nedeljo, kot med drugim v Saležu v prostorih PD Rdeča zvezda, kjer bo prvič nastopil domači ženski pevski zbor, in v Rovtah, kjer se bodo ženske zbrale na sedežu tamkajšnjega prosvetnega društva. Na pobudo PD Lipa bo jutri ■'večer v Bazovici počastitev slovenskega kulturnega pra-nika in dneva žena ob sodelovanju domačega pevskega zbora, recitatorjev in glasbenikov. . Mednarodni dan žena bodo praznovale tudi svetoivanske ženske in sicer z družabnim srečanjem, ki bo jutri zvečer na pobudo PD Slavko Škamperle v društvenih prostorih na stadionu «1. maj*. Praznovanje bo tudi v Ljudskem domu v Trebčah, kjer bosta vaški odbor ZŽI - UDI in PD Primorec priredila družabn. večer z zanimivim kulturnim pro gramom. V Rocolu pa bo proslava praznika žena v nedeljo in sicer v priredbi ZŽI - UDI, ARCI in ACL) katerih sekcije bodo poskrbeli za skupen kulturni program s skupino Trieste donna. Proslava bo v občin skem rekreatoriju Lucchini (Ulica Biassoletto 14) z začetkom ob 16 uri. Zveza upokojencev CGIL pa prireja jutri popoldne na svojem se dežu na Stari istrski ulici 66 praz nik žena, na katerem bo spregovo rila pokrajinska tajnica SPI - CG IL Ondina Peteani. Kot smo že omenili bodo prireditve in proslave v skoraj vseh naših vaseh, osrednja manifestacija ob mednarodnem dnevu žena pa bo v soboto, 15. marca, v mali dvorani gledališča Verdi. Zanimivo bo jutri tudi v socialnem centru v Ul. Gambini 6, kjer se bodo od 15.30 dalje zvrstile debate, glasbene in kulturne točke ter predvajanja filmov. Med drugim bo tudi razprava na temo «ženska, zdravje in zdravstvene inštitucije* ter predvajanje filma o nasilju nad ženskami. Pobudo za to srečanje so dale ženske centrov za mentalno higieno v Trstu ter sodelavke revije Ponterosso - Rusi most. Pretor si je ogledal psihiatrično bolnico Pretor Reinotti si je včeraj v spremstvu mestnih redarjev in policijskih agentov ogledal komprenzo-rij pokrajinske psihiatrične bolnice pri Sv. Ivanu ter preveril splošno stanje tega objekta s posebnim ozirom na zdravstvene in higienske razmere, ki vladajo v nekaterih paviljonih in v parku. Pretorja Reinot-tija je pri ogledu spremljal tudi pod-ravnatelj psihiatrične bolnice Pa-store. NiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMMiiiMiiiiiiiifiiiiHimiiiiiiiiiiiiKiHiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiniiiiMiiminiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitfiiin Prot. Salam častni meščan Trsta Ob prisotnosti podpredsednika deželnega odbora Colonija in prefekta Marrosuja je bil včeraj na sedežu tržaške prefekture sestanek, OB ŠTEVILNI UDELEŽBI PREBIVALSTVA TRI NESREČE NA DELU VČERAJ V TRSTU PRIDRŽANA PROGNOZA ZA MLADEGA DELAVCA 25-letni Mauro Bellollo nerodno padel z tovornjaka in zadobil poškodbe v glavo in hrbet Trije delavci ranjeni, to je težak obračun treh nesreč na delu, ki so se pripetile včeraj v našem mestu. Najhujša nesreča se je pripetila 25-letnemu delavcu Mauru Bellottu, stanujočemu v Ul. Vespucci 4, ki je med raztovarjanjem pralnih strojev na Trgu Europa nerodno padel s tovornjaka ter pri tem zadobil hude udarce v glavo in v hrbet. Z zasebnim avtom so ga nemudoma pripeljali v glavno bolnišnico, kjer so ga sprejeli na nevrokirurškem oddelku s pridržano prognozo. Nesrečni Bellotto je zaposlen pri podjetju Gerbini. Na dermatološkem oddelku tržaške bolnice pa so nekaj pred 14. uro sprejeli 24-letnega elektromehanika Franca Perica doma iz Praprota št. 8, ki ga je malo prej med delom v garaži ANAS v Ul. Fabio Severo 133 oplazil velik plamen. Peric se bo moral zaradi opeklin druge in tretje stopnje na obrazu, rokah in vratu zdraviti približno mesec dni. Po zdravniško pomoč se je moral včeraj zjutraj zateči tudi 22-letni šofer Paolo Michelazzi iz Ul. delle Quercie 14, ki se je ponesrečil med delom v tvrdki »Frigomar* v Žav-ljah. Mladenič je hotel izklopiti prikolico tovornjaka, ko si je laže poškodoval levo roko, zaradi česar so ga sprejeli na ortopedskem oddelku tržaške bolnice, kjer se bo moral zdraviti približno 15 dni. Članka o seji miljskega občinskega sveta in o predavanju prof. Anselmija o migracijskih tokovih med obema bregovoma Jadrana bomo zaradi pomanjkanja prostora objavil) v jutrišnji številki Primorskega dnevnika. V Mačkoljah včeraj obnovili prosvetno društvo «Primorsko» V Mačkoljah so včeraj obnovili prosvetno društvo «Primorsko». To je potrdila skupščina vaščanov, ki so se v velikem številu zbrali v kleti Riharda šturmana, sprejeli okvirne smernice delovanja društva ter imenovali pripravljalni odbor, ki bo v kratkem pripravil podrobnejši program, sestavil statut, ter sklical občni zbor. Vzdušje, ki je prevevalo sinočnjo skupščino, je jasno izpričalo, da je v vasi močno občutena potreba po širšem kulturnem prosvetnem in družbenem udejstvovanju. Sinočnji sestanek je odprl Rafael Tul, ki je pozdravil vse prisotne, o potrebi kulturnega delovanja v vasi ter o razlogih, ki so narekovali obnovitev nekdanjega prosvetnega društva »Primorske*, pa je spregovorila Danica Smotlak. Prvotna zamisel je bila namreč, da bi bila vsa vas združena v enem samem društvu, ki v vasi že deluje, ki pa je ta predlog zavrnilo. Glavne smernice je nato orisal Emil Salvi, ki je med dru- gim dejal, da je društvo nestrankarsko, da je odprto vsem vaščanom na enakopravni osnovi, da bo delovalo na prosvetno-kulturnem področju ter obravnavalo tudi druge vaške probleme in da je pripravljeno na sodelovanje. Na sestanku sta med razpravo pozdravila obnovitev društva tudi tajnik Slovenske prosvetne zveze Dušan Kalc in predsednik koordinacijskega odbora društev iz Brega Vojko Slavec, ki sta poudarila pomen kulturnega snovanja in ustvarjanja ter istočasno pomen e-notnosti in sodelovanja. Skupščina je nato izvolila pripravljalni odbor, ki ga sestavljajo David Stepančič, Klavdij Smotlak, Robert Smotlak, Pavel Kozlovič, Mitja Zonta, Saša Smotlak, Radojka Tul, Nevenka Tul, Marina Zobin, Igor Tul, Ladi Slavec, Bernard Sancin, Zoran Pa-rovel, Rafael Tul, Danica Smotlak, Jolanda Pieri, Vito Jercog, Emil Salvi. Majda Furlani, Manuela Ste-panič, Albert Štefančič, Rihard Sturman, Aleksander Smotlak in Ni-vea Tul. Profesor Abdus Salam, ravnatelj Centra za teoretsko fiziko pri Mi-ramaru in Nobelov nagrajenec za fiziko, je od včeraj častni meščan Trsta. Ugledno priznanje mu je podelila tržaška občina na krajši slovesnosti, ki so se je udeležile številne deželne in mestne oblasti, med drugim tudi predsednik deželnega sveta Colli, podpredsednik deželnega odbora Coloni, prefekt Marrosu, predsednik pokrajinskega odbora Ghersi, škof Bellomi, generalni konzul SFRJ Cigoj ter številni drugi. Uvodoma je spregovoril župan Cecovini, ki je poudaril zasluge, ki jih nosi prof. Salam pri razvoju Centra za teoretsko fiziko v našem mestu, katerega ravnatelj je že od leta 1964. Po podelitvi zlatega grba tržaškega mesta in diplome z obrazložitvijo priznanja, je v zahvalnem govoru prof. Salam, ki je po rodu Pakistanec, med drugim- tudi omenil razvojni načrt Centra pri Mira-maru, ki naj bi v bližnji bodočnosti postal središče raziskovalnih struktur na področju teoretske fizike v Evropi ter center za specializacijo znanstvenikov iz držav v razvoju. Na sliki: predsednik deželnega sveta Mario Colli čestita prof. Sala-mu, novemu častnemu meščanu Trsta. Ob izgubi drage mame Mire Kolenc vd. Fischer izrekajo sinu Ivanu globoko sožalje Združenje novinarjev Furlanije -Julijske krajine Novinarska zbornica Furlanije -Julijske krajine Zastopnik INPGI Ob izgubi drage mame izrekajo Ivanu in Filipu Fischerju globoko sožalje novinarji Primorskega dnevnika in agencije Alpe Adria in delovni kolektiv Založništva tržaškega tiska. Ob smrti drage mame in none izrekata družini Roncelli in Regent najgloblje sožalje Ivanu. Mili E-lizabeti in Filipu z družino. Ob bridki izgubi drage mame izrekajo Ivanu globoko sožalje bivši sošolci. Prosvetno društvo in moški zbor Valentin Vodnik iz Doline izrekata svojemu pevcu Stojanu Sancinu globoko sožalje ob izgubi dragega očeta Karla. Mara in Livio Poldini sta Dragu in Robiju ob strani v tem težkem trenutku. Ob izgubi drage žene Helene izreka globoko sožalje dr. Karlu Gantarju Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje. Člani cvelličarsko-vrtnarske ® druge s Proseka izrekajo pre®*®' niku nadzornega odbora zadiuf.c ' Dragu Gantarju in družini gl«™" sožalje ob izgubi predrage žene lene Gantar roj. Fdchi. Učno in neučno osebje °Pen.sM didaktičnega ravnateljstva izri iskreno sožalje družini drage lene. Kolektiv slovenskih študent*® konomske fakultete izreka sožalje Robiju Gantarju ob us® drage mame. Ob izgubi drage sestre jelene Gantar izrekajo globoko sožalje uči teljici Anamariji Zlobec kolega*,^ Združenje staršev osnovne rica Gregorič pri Sv. Ani. šole M>' l*n Upravni in nadzorni odbor, natelj in uradniki Kmečke in ^ ne hranilnice in posojilnice brežini sočustvujejo z dr. m Gantarjem ob nenadni izgub' Helene. šole Združenje staršev osuu,^ ^ osnovne France Bevk na Opčinah izr3*3 " Dragu Gantarju in sinu Rob>J je iskreno sožalje ob nenadni bi drage gospe Helene. Člani upravnega in na.^MTriai-odbora, ravnatelj in kolektiv . ke kreditne banke izrekajo |S sožalje ravnatelju Hranilnice i sojilnice na Opčinah dr. Draž®^ tarju in sinu Robiju ob n smrti drage žene in mame H Ob nenadni izgubi drage mame in žene Helene Gantar izreka Robiju in dr. Gantarju najgloblje sožalje družina Kralj - Slivno. Darko, Milojka, Bojan, C*01 Sandi. Sporočamo žalostno vest, da na. je za vedno zapustil naš dragi m° 1 oče in nono KARLO SANCIN Pogreb bo jutri, 8. marca, ob # uri iz mrtvašnice glavne bolnišnic v Dolino. Žalujoči: žena Alojzija, sin S’®' jan z ženo Jolando, hčeri Silvij® Milena, vnuka Boris ter Igor z ze Elido, pravnukinja Karin, seSt. Tončka in Mimi z družinama *" drugi sorodniki. Trst, Dolina, 7. marca 1980 Nenadoma nas je zapustil naš dragi mož, brat in *** IVAN GRGIČ Pogreb dragega pokojnika bo jutri, 8. t.m., ob 13- ^ iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v cerkev v Grop® Žalujoči; žena Lojzka, brat Anton 'B nečak Emil z družinama Gropada, Opčine, 7. marca 1980 4. marca je dotrpela naša draga mama, nona in s€strS MIRA KOLENC vd. FISCHER f Po pogrebu sporočajo žalostno vest in se obenem zahv* ljujejo vsem, ki so ji lajšali trpljenje. SVOJCI Trst, Miinchen, Zagreb, 7. marca 1980 Ob izgubi drage HELENCE izrekajo Dragu in Robertu Gantarju globoko sožalje Anica in Egon Floridan ter K**1* Adrijan Zavadlal Trst, 7. marca 1980 PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO Ob bridki izgubi žene HELENE izražajo dr. Dragu Gantarju in vsem svojcem iskreno , ijfj upravna in nadzorna odbora ter ura8 Kmečko - obrtne posojilnice iz Doberdo® j Kmečko - delavske posojilnice iz Sov® Doberdob, Sovodnje, 7. marca 1980 Žalovanju ob izgubi Helene Gantar se pridružujeta družini Dobrinja in Rossetti Zaprto zaradi vaj. Od 12. t.m. iz-ea abonmaja komedija v dveh de-Jl Paola Mosce in Walterja Chia-Aa *Hai mai provato neil'acqua K, a;* Rezervacije pri osrednji •agajni v Pasaži Protti. AVDITORIJ Pregled predstav 1980 - od 11. t. / s*?too gledališče iz Turina pred-«vlja delo Geneta «Les bonnes» z Adriano Asti, Manuelo Kuster-mann> Čopi. Režija Mario Missiroli. Kino i Aazionale 15.30—22.00 «Africa exci-jations.. Prepovedan mladini pod , letom. ‘ston 16.30—20.45 «Don Giovanni*. Mozart - Losey. ®a 16.30—22.00 «La terrazza*. U. jagnazzi, V. Gassman S. San-drelli, C. Gravina, O. Čolli. ®alsior 16.30 «11 testamentom. Pre-fPp^dan mladini pod 14. letom. OTattacielo 16.30-22.15 «Cafe ex Press*. N. Manfredi. Barvni film JPee 16.30 «Cannibal Holocaust* u,- Povedan mladini pod 18. letom gnon 16.00 «Bruce Lee rimbatti Fii j*' Parvm film za vsakogar. rl'°orammatico 15.30-22.00 «Le de-Pravate del piacere*. Prepovedan mladini pod 18 letom, atallo 16.00 «11 matrimonio di Ma-mun». Hanna Scheygulla in Modi GLEDALIŠČE V TRSTU ivunurnl dom GIUSEPPE BERTO NEZNANI BENEČAN Jutri, 8. marca, ob 20.30 v Marijinem domu pri Sv. Ivanu. V nedeljo, 9. marca, ob IV. uri v domu Jakoba Ukmarja v Skednju. Avan Denny. Barvni film. erno 16.30 «Gli extraierrestri i^rneranno». Barvni film. ora 16.30 «Per favore non tacate le vecchiette». Barvni film ^vsakogar. Pitol 16.30 «Belli e brutti ridono Vit* ■' ®arvn> film. orio Veneto 16.00 «Fuga di mez-anotte». Barvni film. Prepove-aS m>adini pod 18. letom, t "amn 16.45—22.00 «11 pornogra-Richard Drayfus. Prepovedan Radini p°d is. letom. tC (Milje) 16.00 «Grease». John fravolta. Barvni film. Koncerti Nehskfli0u °b ?ri v Avditoriju sa koncert komornega an- l/naJt ^erdijevega gledališča pod snri„u;°m Severina Zannerinija. Na in ^ u Tartini, Gounod, Schubert Obvestilo izletnikom Naše bralce, ki so se prijavili z? izlete v Španijo in na Poljsko prosimo, da poravnajo drugi obrok vpisnine in sicer 150.000 lir za izleta v Španijo, 80.000 lir za izlete na Poljsko. Obroke vplačajte, prosimo na upravi našega dnevnika v Ul. Montecchi 6, in sicer danes, 7. marca, med 9. in 13. ter jutri, 8. marca, med 9. in 12. uro. UREDNIŠTVO f Čestitke l^zstave Uri 5? er'j* Cartesius bo jutri ob 18. Vja 2?Prla razstavo svojih del Oli-2q ^nss. Razstava bo trajala do •tal °bj;inski galeriji je odprta raz-*ta\>a p’ovannija Palladinija. Raz-a bo trajala do 13. t.m. galeriji Planetario je odprl svojih del Corpora. stavr a'er'i* Alla corsia stadioir-rtl** V ^a.d’ temperatura morja 8,6 Bon R0JSTVA IN SMRTI MarCn 7 i- S0 SE: Tjaša Rogelja, ®° PiUot ia> f Tancesca Licelli, Mar- ®het 7,, SO: 77-letni Erminio Bian-hi v\ie 'letoi Giuseppe Požar, 87-let- 5abd-i * S * * * *?,ndro Meningo, 89-letna Fer- Megin ^10Ib vd. Longhi, 86-letna Arpaji “tofich vd. Rabusin, 77-letna <4-letn e P>tou vd. Cherič-Ligniere, 82-lctna .Pao!a Strain por. Metton, Pec t;«3, Maria Giovannini ]H)r. Slo- ki ’to»;ietni Giuseppe Segolin, 72-let-iari° Bertocchi, 64-letna Elda Corazza por. Giannotti, 66-letna Giu-stina Pegan por. Znebel, 57-letna Francesca Millo por. Bassi, 83-Ietni Rodolfo Presenti, Anna Bratassevez por. Schromek. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Er-ta S. Anna 10, Lonjerska cesta 172. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM od 22. do 7. ure: telef. številka 732-627. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel 225-141; Božje polje, Zgonik: tel. 225 596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljan: tel. 209-197; Žavlje: teL 213-137; Milje: tel. 271-124. Zahodnokraški rajonski svet o varianti št. 25 Razprava o varianti št. 25 regulacijskega načrta je bila osrednja točka seje rajonskega sveta za zahodni Kras, ki se je sestal v sredo. Predsednik Slavoljub Štoka ’e podrobno orisal in na zemljevidu pokazal vsa razvojna področja treh naselij (Križa. Proseka in Konto-vela) ter vprašanje kmetijskih področij R-l, R-2 in R-3. Kot znano, deželna uprava zahteva, da trža ška občina izdela podrobnostni re gulacijski načrt za vsako od teh treh naselij posebej, kar pomeni, da odobritev variante št. 25 v zve zi z zgodovinskimi središči slovenskih vasi na Tržaškem ne velja za te tri vasi zahodnega Krasa. Poleg tega pa je deželna uprava zavrnila, da se poveča gradbeni in deks stanovanjskih poslopij, na kmetijskem področju R:3 od 9,03 kubičnih metrov na vsak kvadratni meter, na 0,1. kot je to predlagala občina, seveda pod pogojem, da imajo zainteresirani naimanj 5.000 kvadratnih metrov zemljišča. O teh dveh osnovnih vprašanjin bo rajonski svet dokončno razprav ijal na prihodnii seji. Prav tako na prihodnji seji bo glasova! še o obveznem mnenju glede letnega proračuna občinske uprave. Danes na konservatoriju Tartini Predavanje o preosnovi glasbene vzgoje Tržaški konservatorij Tartini pri reja danes ob 19. uri v svojih prostorih v Ulici Ghega predavanje z naslovom: «Preosnova glasbene vzgoje v italijanskih konservatorijih in parlament*. Predaval bo senator Andrea Mascagni. Vabljeni so profesorji, gojenci in starši. Posebej priporočamo obisk profesorjem in gojencem višjih letnikov pri Glasbeni matici. Izšel je novi Skdanc V teh dneh je izšla nova številka kriškega vaškega lista Skdanc, ki tudi tokrat prinaša nekaj zanimivih člankov. V prvi vrsti je treba podčrtati spis z naslovom «KP1 ali KPSZ», v katerem pisec ne deli nikakršnih prepričanj, postavlja pa problem v razmišljanje bralcev. V uvodnem članku «8. marea pa pride do izraza problem žensk in praznovanje mednarodnega dneva žena z nove perspektive, to je, kako gleda na ta problem pisec, ki ni ženska, temveč moški. Takoj za tem pa sledi ~azmišljanie o e-nakopravnosti med spoloma in o absurdnem prepričanju večine staršev, da mora biti njihov jnvoro-jenček moškega spola. Franco Dra-sič je napisal članek o pomenu gibanja in telesne vzgoje, Korado Polh pa o preteklosti Križa. Poleg običajnega polemičnega OUT, za skrbljenosti glede zdravja tov. Tita in kratkih utrinkov iz kriške stvarnosti, prinaša Skdanc povzetke iz nekega vaškega ciklostiliranega lista. ki ga je izdal vaški pustni oder leta 1958. (kt) Izleti SPDT prireja v nedeljo, 16. marca, avtohusni izlet na Zoncolan ob priliki 14. ZŠI. Vpisovanje na se dežu ZSŠDI v Ul. sv. Frančiška 20/11. Združenje UNION priredi 16. marca ob priliki praznovanja dne va žena poseben enodnevni izlet v Ravascletto. Informacije na sede žu združenja, TJ1. Valdirivo 30, tel. 64459 vsak dan od 17. do 19.30, razen ob sobotah. IZESSZaBBI Namesto cvetja na grob Helene Gantar darujejo: Ladi Jazbec z družino 15.000 lir za ŠD Polet in 15.000 lir za Skupnost družina Opčine; Maja in Mitja Bitežnik 50.000 lir za Dijaško matico; Pia Rauber 10.000 lir za ŠD Polet; Anica in Marčeto Malalan 20.000 lir za ŠD Polet; Anica in Marčelo Švagelj 20.000 lir za ŠD Polet; Anica in Feliče Ostro-uška 30.000 lir za ŠD Polet; Irma in Stojan Udovič 50.000 lir za Dijaško matico; Irma in Egon 25.000 lir za ŠD Polet in 25.000 lir za ŠZ Jadran. Namesto cvetja na grob Helene Gantar darujeta Dana in Boris Možina 20.000 lir za poimenovanje osnovne šole pri Sv. Jakobu po Josipu Ribičiču. 1315 BANGA Dl ČBEDITO 01 TRIEŠTE TR2AŠK-A KREDITNA BANKA S. P. A. " SREDNJI TEČAJ BANKOVCEV 6. 3. 1980 Ameriški dolar 829.— Funt šterling 1850.— Irski funt šterling 1665.— Švicarski frank 477,- Francoski frank 196,- Belgijski frank 27,50 Nemška marka 461.-. Avstrijski šiling 64,20 Kanadski dolar 710.— Holandski florint 418.— Danska krona 148.— Švedska kron- 191.— Norveška krona 161.— Drahma 17,75 Mali dinar 35,- Veliki dinar 35,50 MENJALNICA vseh tujih valut OD 1. JANUARJA ZDRAVSTVENA OSKRBA POENOTENA < Zdravstvena reforma samo na papirju: v resnici daleč zaostaja za potrebami Zaradi pomanjkanja zunanjih ambulant se vse delo osredotoča v goriški bolnišnici - Na nekatere preglede je zaradi tega treba čakati tudi več mesecev Že več časa čujemo pritožbe, da je treba na nekatere specialistične preglede v goriški bolnišnici čakati tudi po več mesecev. Pritožujejo se zlasti ljudje, ki bi želeli na okulistični ali otorinolaringojatrični pregled. Ljudje so nam povedali, da so sredi februarja bili v sprejemni pisarni bolnišnice in da so jim določili datum pregleda tja sredi junija. Štiri mesece čakanja torej. Seveda ljudje godrnjajo, posebno še ker so lahko do lanskega 31. decembra, vsaj tisti, ki so bili zdravstveno zavarovani pri nekaterih bolniških blagajnah lahko šli sami k temu ali onemu specialistu, plačali iz svojega žepa kar je zdravnik zahteval, zatem dobili strošek delno ali v celoti povrnjen od svoje bolniške blagajne. Sedaj ni več tako. Od 1. januarja je bila uvedena neposredna zdravniška oskrba za vse državljane, bolniških blagajn ni več — vsaj v starem pomenu besede, vsak državljan ima pravico do popoldne zdravniške oskrbe. To je napisano v zakonu, v resnici pa je precej drugače. Državna in poldr-žavna birokracija je pripravila le govore, z lepimi besedami napolnila nič kaj koliko strani zakonskih predpisov in tolmačenj, v resnici pa smo danes z zdravstveno oskrbo najbrž na slabšem. Vsaj dokler se ne bodo stvari rešile. Če se bodo sploh rešile. Zakaj torej toliko čakanja na nekatere specialistične preglede v goriški bolnišnici? Hoteli smo izvedeti kako v njej poslujejo. Zdravstveni ravnatelj prof. Tommaso Saitta in njegov pomočnik dr. Sergio Monar-do sta nam rade volje postregla z ustreznimi podatki in pojasnili. V goriški bolnišnici imajo celo vrsto specializiranih oddelkov in ambulant, ki služijo predvsem negi notranjih bolnikov. V bolnišnici in torej tudi v teh ambulantah in labo-ratorjih delajo zdravniki, ki so, u-poštevajoč določila delovne pogodbe, v popolnem odvisnem delovnem razmerju ali pa v delnem delovnem razmerju. Prvi morajo biti v službi 40 tedenskih ur, drugi pa samo 30. Prvi ne smejo imeti izven bolnišnice svoje zasebne ambulante niti ne smejo izven bolnišnice vršiti zdravniške prakse, lahko pa uporabljajo, izven delovnega časa v zasebne svrhe ambulante v bolnišnici. V tem primeru gre polovica inkasa zdravniku, druga polovica pa upravi bolnišnice; ta pa da zdravniku na razpolago vse naprave in tudi osebje. Zdravniki, ki so v delnem. detomoru razmerju pa lahko vršijo izven bolnišnice zasebno zdravniško prakso v svojih ambulantah. Poleg tega pa imajo v goriški bolnišnici še celo vrsto specialističnih oddelkov, kjer lahko postrežejo tudi zunanjim pacientom. Gre v tem primeru za najrazličnejše preglede. V vsakem oddelku ima celotna zdravniška ekipa v njem možnost napraviti največ skupnih devet ur take dodatne službe za potrebne zunanjih pacientov. To največ v nadurnih, če pa potreba tako nanese in če ni velikih potreb znotraj bolnišnice bi lahko te preglede vršili tudi v delovnem času. Ponekod so sicer teh devet ur, prav zaradi velikih in predvsem nujnih potreb, prekoračili. Tako n.pr. v pediatričnem oddelku, kjer imajo take preglede vsak delovni dan od 9. do 11. ure, torej celih dvnanajst ur. V okulističnem oddelku vršijo take zunanje preglede trikrat tedensko, ob ponedeljkih, sredah in petkih, vsakokrat po dve uri. V otorinolarin-gojatričnem oddelku pa samo tri ure, trikrat tedensko po eno uro. I-mamo tako precejšnje razlike v zunanji dejavnosti posameznih oddelkov. Zakaj je prišlo v zadnjem času do tolikšnih zastojev, da morajo ljudje v nekaterih oddelkih (pregled oči, pregled grla in ušesa, stomatološki oddelek) čakati več mesecev predno pridejo pred zdravnika? Z reformo so laboratoriji in ambulante v goriški bolnišnici skoro edino kar imamo na Goriškem. Precej podobnih oddelkov je v bolnišnici v Tržiču in tudi v tamkajšnjih ambulantah bolniške blagajne, vendar nimajo tam vseh oddelkov. V krminski bolnišnici ne delajo takšnih pregledov. Na goriškem sedežu INAM imajo na papirju približno deset ambulant, vendarle delajo v njih zdravniki po običajnkem urniku drugje, če zdravnik začasno zmanjka ga ne nadomestijo. Pravijo da so n.pr. v avgustu ali juliju ambulante enostavno zaprte, ker gredo zdravniki na dopust. In tako vsa teža pregledov pade na ambulante in laboratorije v goriški bolnišnici. To še posebej sedaj, ko ni več moč dobiti od bolniške blagajne nazaj denarja za specialistični pregled in ljudje, ki itak veliko prispevajo od svoje plače v sklad za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje nočejo dajati še drugega denarja v ta namen. V bolnišnici se teh pomanjkljivosti dobro zavedajo, vendarle ne morejo povečati števila specializiranega osebja, ker jim sedanji omejevalni pdepisi to preprečujejo. Zaradi tega bomo morali še vnaprej potrpežljivo čakati na razne preglede, preklinjati razne rimske birokrate, ki pripravijo zakone, ne pripravijo pa struktur, ki bi omogočale njih izvajanje. Edino kar nam bo v tolažbo bo lahko to, da je v srednjih ali južnih predelih države še slabše. Spet pa se bomo razjezili ko bomo ugotavljali, da bi se v drugih evropskih državah kaj takega ne pripetilo. LETOŠNJA ZIMA NI PONAGAJALA V zaključni fazi gradnja slovenskega kulturnega doma Na seji odbora za gradnjo so se seznanili s številnimi vprašanji Priprava na nabirko za nakup umetniškega dela v atriju Na sestanku odbora za gradnjo slovenskega kulturnega doma v Gorici so se seznanili z doslej opravljenim delom ter s pripravami na svečano odprtje. Skrb za dograditev in opremo doma. kakor tudi za delovanje v njem ni prišla do izraza samo v delovnem odboru, ampak so o številnih vprašanjih, ki jih odpira tako zahtevna gradnja, razpravljali tudi na seji teritorialnega odbora SKGZ za Goriško, na seji odbora za kulturo SKGZ, ustanovljeni sta bili nadalje dve komisiji, ki se ukvarjata s pripravami za odprtje doma in za umetniško opremo. Zaradi ugodne zime se gradnja ni prekinila. Obrtniška podjetja so v glavnem zaključila z inštalacijami elektrike, vode in centralne kurjave. Obešeni so tudi domala vsi mavčni stropovi, v pododrju so že položili ploščice, na odru pa nameščajo škripčevje za kulise. V nekaj ted- KROG ZBOROVANJ REVIJE «INIZIATIVA IS0NTINA» Kakšno vlogo prisoditi Gorici pri utrjevanju enotnosti dežele Ali naj Gorica opravi posredniško vlogo med Trstom in Vidmom, ali pa naj jima bo za vzgled, kako je znala najti svoje mesto ob odprti meji? Deželna enotnost je že dalj časa v globoki Zrizi. Videmčani vlečejo na svojo stran, Tržačani na svojo. Gorica, ta «zemljena vaza med dvema kovinskima*, tvega svoj konec: razdelitev med Videm in Trst. Nevarnost pred takšnim koncem je spodbudila revijo Iniziativa Isonti-na, da je priredila več sestankov na temo: «Posočje in enotnost dežele* in ugotovila odmevnost, ki jo velika dilema povzroča na območju Krmina in Tržiča, dveh središč, ki bi utegnila težiti, prvo bolj na furlansko, drugo pa bolj na tržaško stran. Na tretjem shodu, ki ga je ta demokristjanska revija priredila prejšnji večer v Gorici, so nevarnost razkosanja goriške pokrajine zavrnili z ofenzivnim predlogom: Goriška predstavlja primer v malem, kako je treba voditi deželo, da bo ostala enotna in da se bo razvijala. Goriška torej ni v nevarnosti, da bi jo razkosali, ampak ima v svojih rokah vse adute, da prevzame posredniško vlogo med »dvema vrčema* in tako T zavaruje, ne samo to, ampak celo utrdi svojo enotnost, ne kot pokrajina, ampak kot enoten komprenzorij, kot nova vmesna upravna enota med občino in deželo, kot nekakšno okrožje. V tem okviru je beseda tekla tudi o nezadostni vlogi Gorice kot pokrajinskega središča, o nepovezanosti Gorice z ostalimi občinami. To pripombo so izrekli zlasti v Tržiču. Sicer rt je bil zadnji sestanek, ki ga je Iniziativa -sontina v sredo zvečer priredila v prostorih trgovinske zbornice v Gorici nadvse zanimiv, tako zaradi prispevkov nastopajočih govornikov kot tudi za-zadi prisotnosti številnega občinstva. Shod je odprl prof. Tavano, kot prvi govornik pa je nastopil prof. Ar-duino Agnelli, avtor pred časom zelo zapaženega članka, v katerem je postavil Gorico za vzgled, kako je potrebno reševati določena vprašanja. Kar zadeva •toželo, je dejal Agnelli, je potrebno poiskati novo ravnovesje med notranjimi in zunanjimi silnicami. Naša zgodovinska dolžnost je u-stvariti sintezo med našo tradicijo in novimi potrebami. Posočje je v svojem majhnem ta cilj doseglo. Kot dokaz za to je Agnelli navedel tri primere: vključitev beguncev, ki so z mirovno pogodbo prišli v te kraje, v vsakodnevno življenje, rešitev, ki ni uspela ne Trstu in ne Vidmu. V okviru svoje dalekovidne politike je Gorica navezala odnose z Jugoslavijo, zlasti še z Novo Go-rico in Ljuhljano, prav tako je ...................... OB MEDNARODNEM ŽENSKEM PRAZNIKU - DRUŽABNA SREČANJA ŽENSK OB NJIHOVEM PRAZNIKU Jutri v avditoriju otvoritev umetniške razstave Srečanja na vaseh na pobudo prosvetnih društev Slovenske žene na Goriškem bodo ob priliki jutrišnega mednarod nega ženskega praznika pripravile več srečanj in prireditev. Naj že uvodoma omenimo svojevrstno razstavo, ki jo bodo jutri ob 18.30, na pobudo Ženskega iniciativnega od bora, odprli v razstavni dvorani avditorija v Gorici. Svoja dela bosta razstavili slikarka Ema Lavrenčič iz Doberdoba in kiparka Bogomila Doljak iz šempolaja Ob predstavitvi bo spregovoril umetnostni kritik prof. Milko Rener. Razstava bo nato odprta do naslednje sobote. 15. marca, ko bo v avditoriju večja proslava ženskega praznika z nastopom več skupin. V raznih društvih na podeželju pa bodo žene proslavile 8. marec na družabnih večerih. Tako sreča nje bo na Vrhu, v priredbi ženskega odseka prosvetnega društva «Da niča*, jutri zvečer v gostilni De vetak. Podobno srečanje bo na po budo prosvetnega društva «Naš pra por* jutri zvečer v gostilni Pri Til di na Oslavju. V Domu Andreja Budala v Štandrežu bo, prav tako jutri zvečer, srečanje štandreških žena. To na pobudo prosvetnega društva «Oton Župančič*. Na sporedu bodo imele kulturni spored in skupno večerjo. Čeprav nam niso tega iz drugih krajev sporočili je skoro očitno, da bodo žene imele podobna srečanja tudi v drugih krajih. IZ TRŽIČA Začetek gradnje metanovoda Prihodnji mesec bodo v Tržiču pričeli polagati cevi plinskega om režja. Delo si je na dražbi zagotovila zadruga zidarjev in dninarjev iz kraja Carpi v pokrajini Modena. Na dražbi je sodelovalo 12. podje tij. Gre za prvo fazo izgradnje me tanovoda. ki ga bodo najprej zgradili v četrti Romana, pozneje pa bodo cevi položili še v drugih mest nih predelih. poiskala rešitev za sožitje s slovensko narodnostno skupnostjo. Te isku-šnje bi Goričani lahko posredovali Tržačanom in Videmčanom. Nadalje gre še za posrečeno pobudo, ki jo predstavljajo srednjeevropska kulturna srečanja. Agnelli je v zvezi z reorganizacijo pokrajin dejal, da ni še zakona, kako bodo urejene vmesne upravne enote, zagotovo pa se pri našem primeru pojavlja vprašanje, kako preprečiti razkol dežele. «Moje prepričanje je, je dejal univerzitetni profesor, da je potrebno ovrednotiti italijansko, slovensko in furlansko kulturo ter doseči vključitev beguncev.* Poslanec Michele Martina je u-vodoma poudaril, da se v naših krajih stikajo tri civilizacije in da je prisotnost več kultur v naših krajih ustvarila novo kulturo. Predlagal je Gorico za posrednika med Vidmom, ki »jaha« obnovo po potresu, ter Trstom, ki je »zajahal* Osimo. La. .■ V imenu občinskega odbora v Gorici (župan De Simonč je zavrnil povabilo na udeležbo) je odbornik arhitekt Marjan Cefarin v svojem imenu lazvil nekaj zanimivih tez. Med drugim je dejal, da je načrtovanje kot pogoj za napredek možno samo v enotni deželi. Slovenska narodnostna skupnost, ki jo je meja odrezala od matičnega naroda, se je s težavo prilagodila novemu položaju, sedaj pa daje velik prispevek k dobrososedskim odnosom z Jugoslavijo ter bo takšno svojo funkcijo še bolje opravljala s sklenitvijo dogovora med Jugoslavijo in EGS. Kar zadeva deželo, je Cefarin dejal, da se je odpovedala določenim nalogam, ker se je birokratizirala in postala centralinistična. Dejal je, da pri oblikovanju vmesnih upravnih teles ne gre samo za ime, ampak za vsebino. «Komprenzoriji» bodo o-digrali svojo funkcijo samo v okviru deželnega načrtovanja. Potem ko je Cefarin dejal, da je Gorica «mikrokozmos» in je v malem to, kar je dežela v večjem, je ugotovil, da je Gorica realno gledala na nov položaj ob meji. S svojim odprtim sodelovanjem z Novo Gorico in Ljubljano (mešane komisije, skupna urbanistična hotenja politični stiki itd.) je odpravila šok, ki je takoj po vojni nastal v prebivalstvu zaradi izgube zaledja, tega tradicionalno na Gorico navezanega ozemlja. V takšnem pomirjenem o-zračju se uspešno rešujejo tudi gospodarska vprašanja. V skrbi za svojo usodo je Gorica res pozabila na pokrajino. To nvpako ji je mogoče oprostiti, če upoštevamo, kakšno vlogo je opravljala v korist dežele in tudi države. Profesor Vladimir Nanut, naslednji razpravljalec, je uvodoma ugotovil, da je dežela tista minimalna dimenzija, ki je z ekonomskih vidikov še opravičljiva. Toda dežela je napravila preveč napak, da bi bila lahko učinkovita. Ni si ustvarila ne administrativnega in ne tehničnega kadra, ki bi bil sposoben globalnih pogledov in rešitev. S takšnimi slabostmi obremenjena dežela je svoje posege izvajala nenačrtno. Z neko-likšno zamudo za državo je tudi v deželi Furlaniji - Julijski krajini nastopila kriza, globlje razsežnosti pa je ta kriza dobila pri nas zaradi posledic potresa in Osima. Videm je potres izkoristil za vzpon proizvodnje, Trst in Gorica pa Osimo nista znali izkoristiti za konkretne gospodarske pobude. Različna uporaba dveh inštrumentov je privedla do razkola dežele. Kar zadeva Goriško, je Nanut dejal, da je izgubila svojo politično težo, da so poprečni osebni dohodki na Goriškem izpod deželnega poprečja, da Gorica ne bo svoje vloge okrepila v posredovanju med Trstom in Vidmom, ampak mora svoj razvoj graditi na zgodovinskih izkužnjah. Tudi v nastopih deželnega odbornika Tripanija ter predsednika pokrajine Pagure je prišla do izraza težnja po okrepitvi Gorice in Goriške. Vprašljivo pa je, če bodo njen glas poslušale vase zaverovane sile v Trstu in v Vidmu. Osnovno vprašanje je vsekakor v tem, koliko je naša dežela sposobna odpreti se do sosednje Jugoslavije in koliko je sposobna priznati obstoj naše skupnosti. Ali bodo uspele sile, ki vidijo napre- dek v odprtem soočanju z našo stvarnostjo in s tisto, ki nas obdaja, ali pa bodo še vedno zadovoljne s tem, kar imajo. Tu ne gre samo za gospodarstvo, gre tudi za nov odnos do kulture v najširšem pogledu besede, ne samo za abstraktno razpravljanje, ampak le predvsem za zelo praktično napotilo družbenim silam. Najprej najbolj odprtim, pa tudi vsem ostalim. Po-pusfni sprevod v Palmanovi V Palmanovi so v nedeljo pusto-vali. Precej pozno! Zakaj? Že pred nekaj leti so prišli v tem kraju na izredno zamisel. Ker v več krajih v naših deželi prirejajo pustne sprevode v pustnih dneh, v Palmanovi pa tega običaja niso ime li, so tamkajšnji turistični delavci sklenili, da bodo vsako leto, potem ko ni več nikjer pustnih sprevodov, priredili tak sprevod v tem utrjenem beneškem mestu. Na ta kasni pustni prihajajo vozovi in skupine, ki so že nastopa le v Tržiču, Miljah, Krminu, Gorici ali v raznih krajih Furlanije. V nedeljo je tako prišlo v Palmanovo okrog trideset voz in skupin in najboljši med njimi so bili tudi nagrajeni. Seveda se je za to priliko zbralo v Palmanovi veliko šte vilo radovednežev. Vsi so bili zadovoljni. Pustne šeme, da so lahko še enkrat nastopale; ljudje, da so lahko videli voz ali skupino za bavnih ljudi, turistični delavci, ki so vnovčili precej denarja od vstopnine in gostinci, ki so prodali veliko več sendvičev, kav in kozarčkov žganja, saj je bilo v nedeljo popoldne v Palmanovi tudi mraz. • V tovarniški menzi tržiške ladjedelnice so včeraj počastili delavke, ki so zaposlene v tej tovarni, ob priliki mednarodnega praznika žena. Razstave Ženski iniciativni odbor za Goriško vabi v soboto, 8. marca, ob 18.30 na odprtje razstave slik Eme Lavrenčičeve ter lesnih skulptur Bogomile Doljak v razstavnih prostorih deželnega avditorija. Razstava, ki jo ŽIO prireja ob mednarodnem dnevu žena, bo odprta do 15. marca. nih bo strop v gledališki dvorani povsem dokončan (sedaj pritrjujejo svetila), tako da bodo še pred koncem meseca mizarji začeli pritrjevati lesene stenske obloge. Na seji odbora so se nadalje seznanili z neverjetnim stalnim porastom cen, tako da predstavlja hitro naročilo materiala najboljšo naložbo. Za primer so povedali, da bi kvadratni meter poda v telovadnici, ki je pred manj kot dvema letoma stal 30 tisoč lir kv. matere, sedaj stal 90 tisoč lir. Tudi zaradi teh razlogov je nuino, da se gradnja čimprej zaključi. Kar zadeva samo otvoritev so menili, da mora odražati napore za čimvečjo odprtost tega objekta in da mora otvoritev predstavljati dogodek s čimvečjo odmevnostjo. Članom odbora so nadalje povedali, kaj vse je bilo sklenjenega, da bi dom po otvoritvi spodbudil delovanje v mestu ter da bi čim-globlje posegel v naše življenje. Beseda je tekla tudi o imenu tega objekta. Razpravljali so o predlogu delovnega odbora, naj bi se i-menoval Slovenski dom. Bili so mnenja, da je telesna kultura sestavni del širšega pojma kulture, ter bi z imenom Slovenski kulturni dom zajeli vse dejavnosti, ki se bodo odvijale tako v gledališki hiši kot v telovadnici. Dokončnega sklepa o imenu niso še sprejeli. Ob koncu so sklenili, da naj še v tem mesecu steče nabirka za u-metniško delo v afriju. s katero bo naša skupnost dala svoj prispevek k realizaciji slovenskega kulturnega doma. Dravinjska doklada za šolsko osebje Pokrajinsko tajništvo SINASCEL -CISL sporoča šolskemu osebju, da bodo draginjsko doklado za leto 1980 začasno izplačevali v mesecih april, julij, oktober in v januarju 1981. leta Naslednje leto bodo draginjsko doklado izplačevali, kot za industrijski in trgovinski sektor, ir. sicer v mesecih februar, maj, avgust in november. Aprila 1980 se bo doklada zvišala za kosmatih '9 tisoč Ur (8 točk ISTAT). K temu znesku bodo prišteli 38 tisoč tir zaostankov za februar in marec 1980. Šolski sindikat nadalje sporoča, da bodo zaposlene suplentke, ki so sodelovale v pismeni nalogi na natečaju za mesto na državnem o-troškem vrtcu, prejele plačo za od šotne dneve. Z zakonom št, 444 od 1968. leta so namreč izravnali pravice otroških vrtnaric z učitelji, kadar gre za sodelovanje na takšnih natečajih. Kino Gorica VERDI 17.00—22.0C «Liquirizia». B. Bouchet in E. Pagni. Prepovedan mladini pod 14. letom. CORSO 17.00—22.00 »Tesoro mio*. J. Dorelli in Z. Araya. Barvni film. VITTOR1A 17.30-22.00 «Confessioni di una hostes*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELS10R 16.30-22.00 »Mani di velluto*. PRINCIPE 17.30-22.00 «The vande-rers*. Nova Gorica in okolica SOČA 18.00—20.00 »Lovec na jelene*. Ameriški film. SVOBODA 18.00 20.00 «Zadnji strel*. Ameriški film. DEŽURNA LEKARNA V GORILI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Alesani, Ul. Carducci 38, tel. 22-68. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Centrale, Trg republike, tel. 72-341. Kdo Vas, po končani zimi, obleče na pomlad, ne da bi Vam pobral veliko denarja? V najmanjši trgovini na svetu, ELIO «IN» MODE GORICA - Ulica Formica, 28 boste brez dvoma našli to kar Iščete in kar se Vam izplača. EVO VAM NEKAJ CEN V NAŠI TRGOVINI V. MARCU 1980. ženska lanena krila s pasom 4.500 lir kavbojke SUPER RIFLE 11.900 lir otroške majice s ZIP 2.500 lir otroške platnene kavbojke (že oprane) 6.500 lir ženska krila iz gabardena 8.000 lir spomladanska ženska krila 8.000 lir ženska oblačila boucle 8.000 lir moške in ženske kavbojke (že oprane) 8.900 lir moške in ženske majice 4.000 lir žametne hlače z naramnicami 9.900 lir mladeniške srajce 4.000 lir moške srajce z žepkom 3.500 lir VSEM KUPCEM POKLANJAMO KRASNO ZAPONKO! Vaša trgovina? ELIO «IN» MODE Ob priliki odprtja novega italijansko-jugoslovanskega mejnega prehoda na Škabrijelovi ulici - Erjavčevi cesti bomo v trgovini ELIO »IN* MODE ves mesec marec menjali dinar po 40 Ih* ŽENSKA IN NJENA STVARNOST PROTI NASILJU, VOJNI IN SMRTI V KORIST MIRU IN ŽIVLJENJA Ob praznovanju 8. marca v ospredju vprašanje ___________ZORA VNISKI KOTIČEK__________j Ocenitev delovne sposobnosti bolnikov s srčnimi motnjami Primerno delo in prijetno vzdušje pomagata bolnikom pri rehabilitaciji Ni vedno lahko opredeliti današnjega pomena osmega marca — Mednarodnega dneva žena. Pri nas kot drugod po Italiji, predvsem pa v Sloveniji, se je precej udomačil, vendar pa je bolj postajal dan veselega praznovanja ter obenem izgubljal videz pomembnega spominskega dne. Prav gotovo je dolgočasno in večkrat tudi neučinkovito nenehno ponavljati iste podatke, premlevati slične dogodke, z obrabljenimi besedami obujati spomine, z. ne najbolj posrečenimi stavki o-življati podobe zgodovinskih osebnosti iz dolgega in tudi krvavega boja žensk za n jihovo enakopravnost in osvoboditev. Vendar pa je osmi marec bolj ♦njihov* kakor pa priložnost za radosten poklon ženski - materi, mednarodni dan žena pa je obenem zasluga in simbol odločnega boja velikega števila žensk in kot tak last in pravica vseh žensk. Nedvomno se časi spreminjajo in nekateri tabuji in predsodki tonejo v pozabo. Kar zadeva žensko vprašanje sicer je ta proces nekoliko počasnejši, vendar je očiten in nezaustavljiv. Zato se spreminja čudi odnos do zgodovinskih mejnikov boja ženskega gibanja : povsem drugače jih vrednoti mo, različno doživljamo, vendar bi bilo zmotno, če bi jih kratkomalo spremenili v praznične dni, oziroma večere, za same ženske ali pa jih črtali s koledarja, češ saj ne predstavljajo več ničesar. Vprašanja namreč, na katera že skozi dolga desetletja osmi marec nenehno in prav nič spravljivo iz leta v leto opozarja, so namreč v veliki meri še vedno nerešena. Nastal je kot spomin na življenjsko žrtev newyorških delavk ne samo kot hvaležen poklon, temveč predvsem kot odločna zaobljuba, da se bodo odtlej demokratične ženske potegovale, da bi ženska končno postala enakopraven član svobodne družbe. Takrat — pisaio se je leto 1910 — je bila še volilna pravica žensk zgolj up in povod za zasmehovanje odločnih »sufražetk*. Danes te pravice nihče več ne spravlja v dvom, v sodobnih ustavah piše. da ima ženska enake pravice in seveda dolžnosti kot moški državljan. Tako piše in pomembnosti teh zakonikov ne gre zametovati: vendar pa je stvarnost precej drugačna od težko izborjenih in končno zapisanih načel. Že samo dejstvo, da si mora zagotavljati še druga zakonska določila, ki bi prevedla ustavna načela v točnejše opredeljene zakone, ki jih je zato mogoče kršiti v veliko manjši meri. oziroma ne izvajati, je ja sen dokaz, da je med principi in njihovem polnim izvajanjem še velik razkorak. Zato so tudi bila zadnja leta polna odločnih potegovanj žensk za izboljšanje starih, oziroma za pridobitev novih zakonov. Na to je pristalo tudi feministično gibanje, ki je od začetka zavračalo vsak stik z državnimi institucijami, vendar pa je spoznalo, da brez soočenja z njimi ne mo re priboriti sebi in vsem ženskam boljših življenjskih pogojev, oziroma jim ne more zagotoviti nekaterih osnovnih načel pravičnosti. Če je po eni strani družba postala do ženskega vprašanja nasploh bolj odprta, je tudi res. da je do pojava nasilja postala veliko manj odporna kot v preteklosti. Med najbolj nemočne člane družbe prav gotovo sodi ženska, ki je bila zato nasilju raznih o-blik zelo izpostavljena. Iz teg. in pa iz stoletnih predsodkov, ki poveljujejo ženski ponižnost, izhaja skupen zakonski predlog ženskega gibanja proti spolnemu nasilju. Pobuda prinaša veliko novega: čeprav so ženske že prej skušale vplivati na zakonodajalca, je to prvič —, da je to naredila v tako široki organizaciji in s takim doprinosom lastnih sugestij, pričevanj in tudi pričakovanj. Še bolj pa priča o novih prijemih in o kakovostnem skoku celotnega ženskega gibanja vse dogajanje okrog zakonskega osnutka in zbiranja podpisov. Že uvod sam k zakonskemu osnutku namreč jasno opozarja, da ne gre samo za poskus, da bi spremenili, oziroma razveljavili, anahronistična določila kazenskega zakonika, temveč za veliko širši predlog o drugačnem ocenjevanju pojavov nasilja. Pri tem je seveda potrebno tudi drugačno gledanje na žensko in jo v resnici priznavati za polnopravno osebnost. Žensko gibanje se torej opredeljuje tudi za širše teme: boja za morda manj pomenljive in očitne spremembe seveda ni opustilo, vendar je svojim hotenjem in zahtevam dalo tudi širši, izvirni o-kvir. Za letošnji osmi marec, ki nikakor ne poteka v mirnem obdobju, so ženske izbrale željo miru, zahtevo po miru. Tako izbiro narekuje mednarodni in tudi italijanski notranji položaj — posebne varnosti ne zagotavlja nobeden izmed njiju. Tako ali drugače so bile ženske venomer za mir — v besedi in de- li. Razočarani nad vremenom in v neprestanem čakanju na dež, smo gobarji maja in junija meseca lenarili po domovih. K Bašinu v Sežano sem zahajal enkrat tedensko na že tradicionalno popoldansko kavo. Ko sva čepela v stanovanju, sva v glavnem godrnjala čez vremenske razmere in si dajala poguma, češ saj bo v prihodnjih mesecih mnogo boljše. Naveličan lenarjenja sem se konec junija končno le podal v gozd. Za silo je namreč pred dnevi deževalo in tudi burje tokrat ni bilo na spregled. Komaj sem izstopil iz avta sem na razdalji treh metrov zagledal prve lanskoletne jurčke. Kar kri mi je zavrela od presenečenja: takoj sem stekel k avtu. se brž preoblekel in vzel s seboj svojo gobarsko ropotijo. U-pehan in s slabo kondicijo na pešačenje, sem kolovratil gor in dol po grapah. Rezultat te naporne hoje je bilo le nekaj primerkov črnih in poletnih gobanov. V naslednjih dneh sem obkrožil precej terenov, a po tolikih prehojenih kilometrih je bil gobarski koš vedno skoraj prazen. Z Bašinom sva računala, da bova našla v prostranih gozdi vili, kjer je prevladovalo le nekoliko vlage, vsaj nekaj golobic in lisičk, a iz vsakega takega pohoda sva se vračala le trudna in žejna, pa tudi gobarska zagnanost nam je iz dneva v dan silovito upadala. Sončno poletje je že domovalo po Krasu in z njim misli na dopust ob obalah Jadranskega morja. Gobarske želje sem potisnil v kot in dal raje duška soncu in bistremu dalmatinskemu morju. Avgust še zdaleč ni prinašal tistega, kar bi gobarji pričakovali, vreme se nikakor ni «mikološko» izboljšalo, čeprav je sem pa tja le rahlo deževalo, vendar vse premalo za boljšo raščo gob. Kljub takemu vremenu sem po dveh letih spet naletel na dupainovega gobana (Boletus dupaini), ki ga prištevam zaradi neverjetno lepe škrlatno rdeče barve med najlepše gobe. Mnenja o užitnosti te gobe si niso med mikologi povsem enotna ravno zaradi dejstva, ker je precej redek. V Sloveniji raste le na Dolenjskem in na Primorskem, zato toplo priporočamo vsem gobarjem, da ga ne nabirajo. čez nekaj dni me je čakalo prijetno presenečenje, saj sem se prvič spoznal s težkim gobanom (Boletus torosus). Trije čvrsti in zelo mladi primerki so bili zaraščeni v eno samo celoto. Determinacija je bila precej dolgotrajna, ker so nasilja nad ženskami janju — ugotavljajo ob letošnjem mednarodnem dnevu žensk razne ženske organizacije. Vsa prizadevanja so vodila k taki družbi, ki bi temeljila na večji pravičnosti in enakopravnosti ter tako bolj odgovarjala ženskim zahtevam in njihovi podobi o »sprejemljivi družbi, v kateri je vredno živeti*. Njihov «ne» ponovnemu oboroževanju in ustvarjanju napetosti je torej jasen in nesporen, toliko odločnejši mora biti «ne> Slovenk, ki se kot pripadnice manjšinskega naroda morajo že itak zoperstavljati logiki močnejšega. To pa še ni dovolj: opredelitev za mir more in mora imeti stvar-nejših prijemov. Težko in dolgovezno bi bilo našteti vse možne. Zato naj bo letošnji osmi marec obenem še priložnost, da se ženske dogovorijo, kako bi lahko u-porabile vso svojo ustvarjalno sposobnost proti nasilju, proti vojni, proti smrti — v korist miru iu življenja, katerega nositeljice so vedno bile,,so in še bodo. (bp) bili morfološki znaki podobni tudi drugim gobanom. Po pregledu literature sem primerjave zreduciral le na dve vrsti, dokončno pa ga je izdala njegova teža. saj je v primerjavi z drugimi gobami izredno težak. Raste pretežno v listnatih gozdov^, na apenčastih tleh in je zelo redek. Ko sem približno čez mesec dni nabiral gobe za opensko razstavo. sem našel še en zrel in velik primerek težkega gobana, čigar karakteristike so bile tokrat lepo razvidne in to mi je dokončno potrdilo mnenje o prejšnjih primerkih, ki so bila morda preveč mladi za hitro determinacijo. Z neverjetno naglico se je bližal september in z njim skrbi za gobarske razstave. Slovenske družine so na skupnem sestanku v Ljubljani določile datume razstav; Ni še daleč čas, ko so zdravniki svetovali vsem srčnim bolnikom. da kolikor se le da omeje svojo aktivnost, da se povsem u-maknejo iz vsakdanjega življenja in tako prihranijo srcu potrebno energijo. Na žalost pa je to mišljenje še danes marsikje zakoreninjeno zlasti med bolniki samimi, pa tudi med zdravniki se še najde kak zagovornik. Prelomnico pomeni leto 1936, ko je Holzemann prvi svetoval, da se srčni bolniki po zaključku akutne faze premestijo v posebne rekreacijske centre, kjer bi se u-sposabljali za delo, ki bolnemu srcu ni škodljivo. Od tedaj dalje se pri vsakem srčnem bolniku, ko preboli akutno fazo, postavlja vprašanje o njegovi nadaljnji de-lazmožnosti. Danes velja mišljenje, da je le 10 odst. srčnih bolnikov res trajno nezmožnih za delo, vsi ostali pa se lahko vrnejo med svoje sodelavce kot polnovredni člani družbe ali pa vsaj primorske družine so se odločile za razstave v drugi polovici septembra, le Novogoričani so se o-predelili za oktober. Septembrske napovedi niso bile nič kaj vzpodbudne za gobarstvo: čim so minevali dnevi tem bolj so se spraševali, le kje bomo nabirali gobe za razstave, saj je po Primorskem prevladovala izredna suša. Gob je bilo iz dneva v dan manj, tako da so se vsi dolgotrajni sprehodi po širnih go-zdoviif praviloma končali z razočaranjem. Vseeno se mi je posrečilo, da sem našel v smrekovem gozdu za primorske razmere redkega švicarskega polžarja (Chro-ogompus helveticus), ki se od ba-krenastega loči predvsem po tem, da nima sluzastega klobuka, ampak je suh in po celem klobučku pokrit z drobnimi luskinicami. Ne- kot njen delno še aktiven del. Ustrezno delo, ne le, da ne škodi. ampak celo ugodno vpliva na nadaijni potek bolezni, človeško srce ima v sebi neslutene možnosti prilagoditve, nič koliko nerazvitih in še neodprtih žilnih povezav, ki se ob primernem delu odpro in tako prinašajo srcu dragoceno hrano in kisik. Poleg tega pa pri popolni neaktivnosti srčna vlakna atrofirajo namesto, da bi se še bolj okrepila in tako prinesla srcu dodatne energetske rezerve. Srce, namesto da bi se okrepilo, vedno težje zmaguje svoje naloge. Velika napaka je, da odpuščamo srčne bolnike iz bolnice popolnoma nepripravljene na obremenitve. ki jih čakajo doma. Res dobi vsak točna navodila o vseh zdravilih, ki naj jih jemlje doma, premalo časa pa si vzamemo, da bi srčne bolnike tudi psihično pripravili, da bi jih prepričali, da so sposobni skrbeti daleč od njega sem pod visoko smreko zagledal še tri majhne primerke oranžne kolobamice (Tri-choloma aurantium), ki zaradi suše niso mogli rasti, čeprav so bile gobe majhne in že precej suhe, so pa vendarle imele vse karakteristike, da o determinaciji ni bilo dvoma. Za jesenski izlet smo peljali člane nase tržaške gobarske družine na isti teren kot prejšnje leto. Vreme je bilo sončno, malce vetrovno in seveda zelo suho. Udeležencev je bilo sicer manj, pa tudi gobarska bera je bila bodisi kvalitetno, bodisi kvan-titetno mnogo slabša. Kljub temu sem na lanskem izletu razvozlal problem, ki me je mučil že nekaj let in sicer, da sem v brezovem gozdiču, kar povsem ustreza njenemu rastišču, našel celo gručo brezove polževke (Hvgro-phorus melizeus), ki se jo zelo težko razlikuje od podobnih belili polževk. Pet dni pred opensko razstavo smo se zbrali v Prosvetnem domu. da dokončno odločimo, ah razstavo sploh priredimo, ah pa jo preložimo na boljše čase. Najprej smo se sprijaznili z idejo, da je gobarsko stanje po Primorskem obupno in brez kakršnegakoli izhoda. Po dokaj živahni diskusiji smo sklenili, da razstave časovno ne preložimo in da si pač pomagamo na vse mogoče načine. Fantje in dekleta so se ponudili, da gredo nabirat gobe na Pokljuko, v Savinjsko dolino, v Istro in v okolico Ljubljane. Gobe so nam obljubili tudi z Gorenjske, osebno pa sem se obvezal. da bom po dvodnevnem iskanju našel le nekaj gob tudi na Primorskem, da bo vsaj za skromnejšo razstavo dovolj. Dan pred determinacijo sem bil zmenjen z Bašinom in Mirotom, da se dobimo v popoldanskih u-rah v Ilirski Bistrici in pomagamo tamkajšnji družini pripraviti gobarsko razstavo. Cel božji dan sem pešačil po Brkinih, da sem vendar našel nekaj vrst gob. Ko sem prispel v razstavni prostor, je bila glavnina gob po zaslugi predsednika Zveze gobarskih družin že determinirana, nam pa ni preostalo drugega, kot da smo jih postavili in porazdelili po rodovih na mize. Skrbno sem pazil, da ne bi gob odlagali v smetnjak, temveč sem jih zaplenil in nola-gal v svojo košaro z namenom, da jih odnesem domov za našo razstavo. MILKO ČEBULEC (nadaljevanje sledi) sami zase, da še lahko delajo, da niso popolni invalidi. Ležanje namreč prinaša še celo vrsto drugih nevarnosti. Naj jih le nekaj le naštejemo: otežena prebava z napihnjenostjo črevesja in s tem prečno lego srca površno dihanje, ki ima za posledico slabšo oksigenacijo krvi, nevarnost tromboz zaradi lene cirkulacije. Vendar pa pretiravati zopet ne smemo. Vsak srčni bolnik mora skrbno paziti na zadosten dnevni in nočni počitek. Po kosilu je priporočljivo dveurno ležanje, nočni počitek pa naj ne traja manj kot 8 ur. Tudi med delom se mora bolnik večkrat psihično in fizično odpočiti. In sedaj kdaj in koliko lahko srčni bolnik dela? Za ocenitev preostale delazmožnosti nam bo v veliko pomoč newyor.ška klasifikacija, ki deli • srčne bolnike v 4 grupe. V prvo sodijo tako imenovani »nepravi kardiopati*, ki so pri o-bičajni dnevni obremenitvi brez težav. Sem spadajo vse vrste neu-rovegetativnih motenj z odrazom na srcu ter povsem ozdravljeni srčni bolniki. Tem dovoljujemo normalno fizično obremenitev, vendar bi jim vseeno odsvetovali vrhunski šport in najtežja dela. V drugo skupino sodijo bolniki z dokazanim organskim srčnim obolenjem, ki pa so pri običajni dnevni obremenitvi brez težav in tudi ne kažejo nobenih znakov popuščanja srčne zmogljvosti. Tem bolnikom dovoljujemo normalno dnevno obremenitev, vendar z zadostnim vmesnim počitkom ob pogostejših kontrolah zdravstvenega stanja. V tretji skupini so bolniki. katerih fizična zmogljivost je že bistveno prizadeta, ob naporu takoj obnemorejo in se pokažejo znaki popuščanja srčne mišice. Sposobni so le za sedeče delo brez večjih psihičnih in fizičnih obremenitev in še to ob stalni podpori ustreznih zdravil. V četrto grupo pa sodijo vsi tisti težki bolniki, ki ne zmorejo več nobenega napora, ki imajo težave kot npr. težko sapo. utrujenost, bolečine za prsnico, že v mirovanju in kažejo boli ali manj izražene znake popuščanja srca kot so edemi, težko dihanje, čianoza. Kadar skušamo uvrstiti bolnika v katero od teh skupin, moramo upoštevati še vse druge okoliščine. ki bi lahko vplivale na zdravstveno stanje bolnika, tako ozračje ah' mikroklimo v kateri bolnik živi in dela, ritem dela. psihološki ambient. Tak bolnik je zelo občutljiv in le v toplem am-bientu, kjer vidi, da mu vsi žele dobro, pri delu, ki ga veseli in ki ga zmore, bo naš bolnik našel zadovoljstvo, mir, le tako delo mu bo v korist. Na koncu naj še enkrat poudarimo. da ni dovolj, da zdravnik bolnika še tako skrbno zdravi v akutni fazi. Če hoče doseči popoln uspeh mora posvetiti dovolj časa njegovi psihični, fizični in poklicni rehabilitaciji. Slovenska imena naših krajev LANDAR Ime te vasice na desnem bregu Nadiže pri Podbonescu je iz lat. antrurn = »jama* preko fur-lanščine Landri, kjer je začetni 1 aglutiniran spolnik; vendar gre za mlajšo izposojenko ah vsaj za kulturno izposojenko, zakaj Nadi-ževci pravijo vasi po domače rajši go par Šoas. Jama je bila znana v antiki in nanjo so vezane znane legende. Če je jama dala bližnji vasici enega od sl. imen, imenujejo domačini cerkev v njeni notranjščini sv. Ivan v Čele; čelo pomeni v nadiškem narečju tudi strmo, previsno skalnato steno. Pridevnik: landarski; za prebivalce rabijo domačini perifrazo taz Landrna. V knjižnem jeziku si kaže pomagati s substantivi-ziranim pridevnikom Landarski, Landarska. ui n mn iiiim iiiiiii mn i m um mi n n im n m im ii m iimimii n im m mini m i milini mi um mm im ii mi KONGRESA V SLIKAH 6**. Prejšnjo sobot« in nedeljo je na sedežu v Ul. Macchiavelli zasedal pokrajinski kongres SSk I,;L. r w ■> » ~ y -. ■ ^ amm J Kongres sekcije K Pl* PCI v Doiiai •iiuiiimiiiimmmiiiiiumiiiiiiiiiiumiiiiiiiifiuimmmimmiuumimiMuummuiiiitiiuiimimiiiimmiiuiiummummmuiiimiiiimiiuiiutiiiiiiiiimiiiiimiuimumimimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimi) Z GOBARSKO KOŠARICO PO PRIMORSKEM Tudi redke, a pomembne najdbe pomagajo pri reševanju gobarskih problemov *: S i* | 1 I I Bob Woodward Carl Bernstein NIKONOV PADEC 121. 1 si ¥: | I I | Prevedel Dušan Dolinar Haldeman je nadaljeval: «... Včeraj je prišel Mitchell, John Dean je sinoči zelo skrbno analiziral in prišel do sklepa, ki se ujema z Mitchellovim priporočilom, da i« edina pot k rešitvi — mi pa jo prav zlahka uporabimo — eh... to se pravi, da je edina pot k rešitvi taka, da Wal-ters pokliče Pata Graya in mu kratko in malo reče: .Ognite se te zadeve tukaj, želimo, da se v to ne vtikate nič globlje, kot ste se že.’ To ne bi bilo nič nenavadnega — in, eh, tako bi bilo za to poskrbljeno.* Buzhardt je razbral, s čim je to povezano. Predsednik je pred štirinajstimi meseci priznal, da sta se Haldeman in Ehrlichman povezala z namestnikom direktorja CIA Wal-tersom in skušala »zagotoviti, da preiskava v zvezi z vlomom ne bi razkrila neke tajne operacije CIA. ki ni bila v nikakršni zvezi s tem, pa tudi ne dejavnosti obveščevalne enote Bele hiše (inštalaterjev).* Toda predsednik je v svoji izjavi z 22. maja reke' tudi tole: «... seveda pa nikakor ni bil niti moj namen niti moja želja, da bi kakorkoli ovirali preiskavo v zvezi z vlomom v VVatergate ali s kakim drugim s tem povezanim dejanjem.* Buzhardta je stisnilo. Ta trak dokazuje, da je Haldeman prek CIA nameraval ovirati preiskavo v zvezi z VVatergateom. Še več, kaže, da se je načrt spočel pri Mitchellu. Morda bo zakonito opravičilo z nacionalno varnostjo prinesel na dan predsednik. To bi utegnilo zbistriti vodo. S podobnimi težavami so se srečali ob traku z 21. marca 1973, ko je kazalo, da je Nixon odobri! izplačilo podkupnine za Huntov molk. Predsednikovi pravniki so potem dokazovali, da je Nixon v istem pogovoru nekoliko kasneje zavrnil predlog o tem, a Buzhardt je o utemeljenosti te trditve sam pri sebi vedno dvomil. Tokrat je vsa zadeva videti črna, vendar Buzhardt ni sodil med ljudi, ki bi pri priči vrgli upanje čez krov. «Kaj je s Patom Grayem — ali hočeš reči, da Pat Gray ne mara?* je vprašal Nixon. • Pat že mara,* je odbrnil Haldeman. «Ne ve pa, kako naj to stori, ker nima — ker nima. nikakršne podlage. Če mu bomo dali to, bo podlago dobil.* Buzhardt je poslušal, kako predsednik sprašuje po preiskavi in kako mu Haldeman pojasnjuje, zakaj sta Dahlberg in teksaški denar pustila za seboj sled.* Predsednik je postopoma doumel, kaj ima pravzaprav v mislih Haldeman. V zvezi z denarjem, ki so ga člani njegove volilne organizacije usmerjali tako, da je »curel* skozi Mehiko, je vprašal: «Kaj naj rečejo? Da so jih za to prosili Kubanci? Da, to mora reči Dahlberg in Tek- sašani tudi. Saj je zamisel takšna, ne?» •Da, če bodo hoteli. V tem je težava. In oni bodo odnehali, če bomo mogli mi — če bomo naredili ta drugi korak,* je rekel Haldeman in se vrnil k Mitchellovemu načrtu za prikrivanje. •Dobro,* je rekel predsednik. •Po vsem videzu mislijo, da je najbolj prav ustaviti jih,* je rekel Haldeman. •Dobro,* je rekel Nixon. •Pravijo, da je to mogoče zagotoviti samo z navodili iz Bele hiše. Morata pa to opraviti (direktor CIA) Helms in, eh, kako se že piše — Walters,» je rekel Haldeman. Buzhardt je začutil, da tu leži morebitna *kadeča se pištola*. Predsednik je osebno odobril prvi korak v skri-vaški zaroti VVatergate, to pa je storil ne zaradi nevednosti, marveč potem, ko je slišal razlago o političnih pritiskih, in z namenom, da bi zakril denarno sled, ki vodi nazaj k odboru za njegovo ponovno izvolitev. •In zamisel je tudi ta, da naj bi jih (funkcionarje CIA) poklicala Ehrlichman in jaz,* je nadaljeval Haldeman. •Dobro,* je nestrpno ponovil Nixon. «Kako ga boš pa poklical? Kako ga boš spravil noter? Mislim, ali bos kar —. No, dobro, Helmsa smo obvarovali že pred vr.tto stvarmi.* •Tako pravi tudi Ehrlichman.* •Jasno, tu je Hunt. to bi razkrilo nič koliko stvari,* je rekel Nixon. «Odprla bi se ta rana, hudičevo dosti stvari je tu, mi kratko in malo sodimo, da bi bilo zelo škodljivo, če bi se vsa ta stvar razvila, četudi sarro za korak dalje. Sem sodijo tisti Kubanci, Hunt in še cel kup ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Šolska vzgoja: Napotki za energetsko varčevanje 13.00 Hišna agenda 13.30 DNEVNIK' Danes v parlamentu 14.10 šolska vzgoja: Jezik za vsakogar — Ruščina 17.00 3, 2, 1... Stik! 17.15 Game, igra! 18.00 šolska vzgoja: Ljudstva in dežele — 2. del 18.30 DNEVNIK 1 — Kronike Sever kliče Jug Jug kliče Sever 19.00 ... in leto se nadaljuje — 2. del 19.20 Halo, nujna pomoč serijski film 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 Tam tam — Aktualnosti DNEVNIKA 1 21.30 Programi pristopanja 21.45 «Lady killer» — film Režija: Roy del Ruth Igrajo: James Cagney, Mae Clarke, Fargaret Lindsay Henry D'Neil in drugi. Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu Drugi kanal 12.30 Lihi prostor 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.30 šolska vzgoja: Predsmučarska telovadba 15.00 Milan: Odbojka Program za mladino 17.00 Pika in točka 17.30 Glasbeni popoldnevi 18.00 Šolska vzgoja: Človekova narava 18.30 Iz parlamenta DNEVNIK 2 - Šport Ugom Gregorettijem Vmes komični TV film iz serije: Lažnjivi Billy 19.45 DNEVNIK 2 - Odprti studio 20.40 Novele iz Italije: Mali Arhimed Igrajo: John Steiner, Franco Pugi, Shirley Corrigan, Laura Betti, Graziano Giu-sti, Aldo Salvi, Renato Moretti in drugi. 22.10 «Videosera» — Oddaja govori o modi 23.00 Prva stran — Dokumenti Ob koncu DNEVNIK 2 Tretji kanal 18.30 Šolska vzgoja: Zdravje — Peti dan 19.00 DNEVNIK 3 19.30 Ta naša Italija: Sicilija 20.00 Malo gledališče 20.05 «Ona famiglia de Cilapp®1* televizijska komedija 21.35 DNEVNIK 3 - . 22.05 Malo gledališče (ponovitev; JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 8.55 TV v šoli: Ruščina, Športna rekreacija in zdravje 10.00 TV v šoli: Angleščina, zgodovina 14.55 TV v šoli, ponovitev 17.00 Poročila 17.05 šola smučanja 17.30 Družina Lesnievvskich — mladinska nadaljevanka 17.55 Domači ansambli: Benesu 18.40 Prve izkušnje, oddaja i*.® kla: Od refleksa do logiKe 19.10 Risanka 19.30 DNEVNIK 20.00 Glasbena oddaja 21.00 Tigrove brigade — fum 21.50 V znamenju 22.05 Nočni kino: Zimski otroci Koper 19.15 Odprta meja: program slovenščini 19.50 Stičišče 20.05 Risanke 20.30 DNEVNIK 20.50 Osebne zadeve — fikn 22.20 Povratek odpisanih — četrto nadaljevanje j 23.10 Pregled sporeda za naši nji teden Zagreb 17.15 TV DNEVNIK 17.45 Otroška oddaja -18.15 Beseda mladih 19.30 TV DNEVNIK 20.00 Glasbena oddaja 21.00 Buddenbrockovi — serijski film 21.50 TV DNEVNIK 22.05 S kamero po svetu ŠVICA 18.00 Program za mladino 18.50 DNEVNIK 19.35 TV film iz serije Vrni se, Lassie 22.00 Varietejski program TRSTA 7.00. 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro po naše; 7.45 Pravljica za dobro jutro; 8.10 Jutranji almanah: Iz sveta folklore in ljudskega izročila; 9.00 Iz naših oddaj; 10.10 Radijski koncert; 11.00 Oddaja za srednjo šolo; 11.20 Domače popevke; 12.00 Ponovitev četrtkovega Kulturnega prostora; 13.20 Zborovska glasba; 13.40 Glasbena panorama; 14.10 Otroško okence: «Kje je napaka?*: 14.30 Roman v nadaljevanjih: «Jara gospoda*,;, 15.C0 Po končani univerzi. Pripravlja Marko Tavčar; 15.30 Postni govor: O poslednjih rečeh; 15.40 Popularnih deset: 16.00 Mikrofon v razredu; 16.30 S pesmijo po svetu: 17.10 Mi in glasba: Razmišljanja, pogovori, razlaga...; 18.00 Kulturni prostor: 18.45 Motivi z revij in musicalov. KOPER (Italijanski program) 7.30, 8.30, 9.30. 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30. 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.32 Bach in njegovi sodobniki; 9.00 Štirje koraki; 9.15 Poje Alenka Pintarič; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je...; 10.15 Z nami je...; 10.40 Mozaik, glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.32 Horoskop; 11.35 Glasba; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Mirno popoldne; 14.33 Zbrali smo se za vas; 15.00 Samouprav-nik; 15.10 Italijanski zbori; 15.45 Igra orkester The Love and Unli-mited; 16.00 Kultura in družba; 16.15 Igra skupina La Vera Roma gna;, 16.32 Crash; 17.00 Glasba, šport, zanimivosti; 17.32 Glasbeni program; 18.32 Petkov koncert; 19.45 Slišimo se jutri. KOPER (Slovenski program) 6.30, 7.25, 13.30, 14.30, 16.30 Poročila; 6.00 - 7.30 Glasba za dobro jutro; 7.30 Zaključek: 13.00 Pregled dogodkov; 13.05 Jugoslovanska pop scena; 13.40 Svirac svira, kolo igra — spored pesmi in plesov narodov Jugoslavjj®' 14.00 S polnimi jadri; 14.37 beni notes - objave; 15.00 Pr«n£j RL; 15.30 Glasba po željah; , Kulturni relief; 16.10 Naši z pojo; 16.45 Reklame in žaba glasba; 17.00 Zaključek. RAD,° 1 i, no 7.00, 8.00 , 9.00, 12.00, 13.00, M-*X 15.00, 19.00 Poročila: 6.00 - ' Glasbeno prebujanje: 7.45 P“’ kočija; 8.40 Včeraj v Parlan\, tu: 9.00 Glasbeno govorni P gram; 11.00 Skupina Ray Con ^ in popevke. Harrvja VVarrena; 1 • Radijska priredba; 12.03 Glas ni program z Johnnyjem Dor jem; 13.15 Zgodovina lahke e ■ be; 14.03 Jazz glasba: 14.30 Vzg°J na oddaja; 15.03 Popoldanska * Čanja; 17.44 Patchvvork; 18.65J* , dijska nadaljevanka; 19.20 J® glasba. LJUBLJANA 6.00. 6.30, 8.00, 9.00. 10.00, D£.' 12.00, 14.00, 15.00, 19.00 Por°c jj 7.30 Dobro jutro, otroci!; 7.3« v naših sporedov;- 8.08 Z g*as ,.;j. dober dan; 8.30 Glasbena Pra ,jnl ca; 8.45 Naši umetniki, nila poslušalcem; 9.05 - 10.00 Z ra® na poti; 9.45 Turistični napotk' «5 naše goste iz tujine; 10.05 - 1 \n Rezervirano za...; 11.35 Znano priljubljeno; 12.10 Iz glasbene dicije jugoslovanskih narodov narodnosti; 12.30 Kmetijski ^ sveti; 12.40 Pihalne godbe; 1 ' . Danes do 13.00 — Iz naših kraj.’ 13.20 Zabavna glasba: 13.30 ^ poročajo vam...; 13.50 Človek zdravje; 14.05 Ob »Ohridski 1°».-. di»...; 14.25 Naši poslušalci c stitajo in pozdravljajo; 15-31) a potki za turiste; 15.35 Zaba u glasba; 16.00 «Vrtiljak»; 17-00 dio ob 17.00; 18.00 Razgledi P« * g venski glasbeni literaturi: •" 't ia knjižnega trga: 19.25 Obve 0 in zabavna glasba: 19.35 Caall. noč, otroci!; 19.45 Minute z ^ samblom Mihe Dovžana; 20.^ ^ ganite, pa vam zaigramo...:. * Oddaja o morju in pomorsca 22.20 Informativna oddaja za jino; 22.30 Besede in zvoki >z . gov domačih; 23.05 Lirični ut ki; 23.10 Petkov ; lasbeni n>oz hokuspokusov, kar pa vse skupaj ni prav nič pove6fl z nami samimi.* . Zdaj je Buzhardt spoznal, kako je mogel predse prepričati samega sebe, češ da vse to opravičuje naC nalna varnost. ,4 •No, kaj pa tole, za vraga,* je dejal Nixon, B bilo Mitchellu o vsem tem znanega kaj več?* VprA®0,11 je bilo povezano s prisluškovanjem v VVatergateu. • Mislim, da,» je odgovoril Haldeman. «Podrobnosti P mojem ni poznal, mislim pa, da je vedel za obrise cel° Buzhardt se je z bolečino v srcu zavedel- ta dol ^ ^ govora spodbija predsednikovo trditev, češ da m da so njegovi sodelavci vpleteni v VVatergate, dokler ^ tega ni v marcu naslednjega leta povedal John Tole potiska Nixona naravnost v sredo prikrivanja-mu daje tudi razlog za prikrivanje- prikrival je rl6Jng sredno sodelovanje glavnega organizatorja svoje voil^.g kampanje Mitchella. Ton pogovora pa razodeva še kaj drugega. * Zbiralec denarja za Nlxonovo volilno kampanjo Kenu®^1 ^ Dahlberg je zbral za 25.000 dolarjev gotovine; spremenil jo jc vUau> in ga v Washingtonu izročil odboru za ponovno izvolitev Nixona- via-so ček deponirali na bančnem računu Bernarda Barkerja, eneg8 po-milcev v VVatergate; ta depozit je preiskovalcem omogočil Prv° ,,jo- vezavo med vlomom in denarjem, zbranim za Nixonovo katnP^jj,# Mehiški odvetnik Manuel Ogarrio pa je usmerjal v Nixonovo vl’ je organizacijo prispevke, ki so jih zbirali darovalci v Teksasu. DeJ’a z<-«curel» skozi njegovo banko v Ciudad Mexicu, ker so želeli w ,ači|1’ brisati sledi, ki bi pripovedovale, od kod prihaja. Na Barkerjev >' Jjjj so poleg Dahlbergovega čeka deponirali Se štiri čeke, ki so se V na 89.000 dolarjev skupnega zneska z Ogarriovega računa. KOŠARKA V POKALU PRVAKOV $INUDYNE PREMAGAL PARTIZANA Bolonjčani igrali brez poškodovanega Čosiča - McMillian (26) m Dalipagič (27) sta bila najboljša strelca v tem srečanju 90:84 S|"udyne — Partizan (53:34) — športna dvorana v Xnu>m' PADALCEV: 4 000. SOD- ^cija)ifrag*S in Baert 5INUDVNE BOLOGNA- Cagtie-to .Valenti 6, Cantamessi. Goti. Gnu-10.1 55. Villalta 8, Generali 20, jj?®’ McMillian 26. Bertolotti 10 PiDi-n “ “U- DcIlOlOUl IU i^TIZAN BEOGRAD. Todorič lVT-- Milojevič, Lazarevič 6. tji ,,Vlc 17, Medič 2, Savovič. Ma pil; Pešič 13, Dalipagič 27. ■ r«OSTI METI: Sinudyne 16:21 partizan 18:31. PON: Bertolotti Bolonjski Sinudyne se je moral g.,-P°5ruditi, da je premaga) beo ^sega Partizana, ki je igral Pou Usf*šno posebno v drugem fc je dosegel razliko 16:0 ^taom nevarno približal do oroenimo. da so Bolonjčani brez poškodovanega čosiča. L, 7**Wi Sinudyneja ,ie zelo do-jigral Američan McMillian. ki $ to 5?rvem polčasu dosegel kar tm:;Ukazala pa sta se še Mar-Tln Generali. Ifcn??stov je bil najboljši stre-^ alipagič. Njegov odstotek pri d],^) Pa ni bil ravno najboljši Jacabi _ Rea| Madrid '10:100 ali 5*alu AVIV — Makabi je v tem C« premagal Real Madrid i tako, 1 pekami razlike in se je to^slil v super finale, v ka-bo igrai prav proti Špan- lu moštvu. koračev pokal ‘r%ni ali Jugoplastika lr°^ Novoselovi Ciboni? (eVefrvr*b polfinalnih tekmah Kora-fto? Pokala sta oba jugoslovanska CibS^ika izgubila. , P°raz v Te' Avivu proti hi kr>fU 550:81) pa gre jemati sko-NoVqL| *usPeh*. Na dlani je, da bo Čanju l0Va moštvo v povratnem sre-*JDa„ v Zagrebu slavilo zanesljivo :Vrtin Proti Izraelcem in se tako v finaie- llista vPa ie vprašanje drugega fi-61 v Rietiju je Arrogini prema-^“»oplastiko s 86:75. Bodo itali-% 0k "°^jkarji v povratnem sreča-rj. ai?iH to prendost? Spličani so «1 aai 0 svoji visoki zmagi. Arrigo-?osuu aPs'ej uspešno igral tudi v k,.' prihodnji teden (12. 3.) 6 ^ ?? %>litu znan drugi finalist, P°?ta zopet spoprijela Jugo-hatjT8 ln Arrigoni, tokrat v po-Polfinalnem srečanju. P°KAL POKALNIH prvakov ^ed italijanski ‘^alom? im hersJ,anski ekipi Gabettija in E-biah lr5Sta v Prv'b polfinalnih tek-tokjj /®®rkarskega tekmovanja za "kanili prvakov slavili v go-b>sta h POvrat-nih srečanjih doma *ako bf^62 težav premostili oviro in b>Vo ito0 v tem pokalu skoraj go-Hio ‘Ca italijanskemu finalu. Fi-"Ulanu ecan-'e Pa bo 19- marca v Gabetti je zmagal v Barceloni s 93:92 (56:59). Moštvo trenerja Bian-chinija je torej praktično že v finalu. Najboljši strelci v Barceloni so bili: za domačine: Solozabal 22 in San Epifanio 23, za goste pa: Flo-wers 25, Bariviera 24 in Smith 24. Emerson pa je v Leidnu premagal domače moštvo Parkerja z 89:87. V domačem moštvu ie največ košev dal Plaat (26), pri gostih pa so bili najuspešnejši Seals (29), Meneghin (26) in Morse (24). POKAL L. RONCHETTI Podvig Montinga V prvem polfinalnem srečanju pokala L. Ronchetti je zagrebški Mon-ting doma z visoko razliko premagal Levski Spartak iz Sofije, in sicer kar z 92:66. Po tem izidu so si Zagrebčanke praktično že zagotovile pravico igranja v finalu. V drugem polfinalnem srečanju pa je Slavija v Sofiji izgubila z Marico iz Plovdiva s 67:69. Torej bolgarski polfinale. Pace kmalu ob življenje PESARO — Ameriški košarkar Scavolinija iz Pesara Joe Pace bi bil kmalu ob življenje, ko bi ga ne nemudoma odpeljali v bolnišnico, potem ko je že bil v globoki nezavesti. Kaže, da je ameriški košarkar zaužil mamila. Po hitrih in temeljitih terapijah pa so Paceja zdravniki le ohranili pri življenju in sedaj je njegovo zdravstveno stanje znatno boljše. Naraščajniki na Goriškem Dom — Capriva 39:86 (12:43) DOM GORICA: Pisk 16, Komel 8, Čevdek 6, Cej 4, Feri 2, Baucon 2, Bric, Fajt in Košuta. Naraščajniki Doma so igrali svojo zadnjo tekmo prvega dela prvenstva proti solidni peterki US Capriva. V prvem polčasu so slovenski košarkarji igrali precej zmedeno. V drugem delu tekme pa so menjali sistem igre in srečanje je postalo bolj uravnovešeno, čeprav so bili nasprotniki močnejši, saj sodi peterka iz Koprivnega med boljša moštva letošnjega prvenstva naraščajnikov na Goriškem. V prihodnjem kolu bo ekipa Doma gostova-vala peterko Grada. Tekma Tom -Grado bo jutri, 8. marca, ob 15.30 v občinski telovadnici v Štandrežu. M. K. uiiiliiiiiiiMiniiiiiiiiiiiiitMiiiiiiiiniitiiMiiiMimuiiiiiimiiiiiiliiiiiililiiilililliliiiiitlliiiniliiiiiimiiliiiimiM SMUČANJE NA MLADINSKIH IGRAH Sandra Škerk (Prešeren) zmagala v veleslalomu Odlično so se odrezale tudi učiteljiščnice Včerajšnje smučarsko tekmovanje v Sappadi, v okviru mladinskih iger za Trst, se je zaključilo z velikim uspehom slovenskega smučanja: med dekleti je namreč zmagala Sandra Škerk, dijakinja slovenskega liceja «F. Prešeren* iz Trsta, ki je bila v ostri konkurenci prva med vsemi. Povedati moramo, da je bila »Črna proga* v Sappadi izredno zahtevna (merila je 1200 m, imela je višinsko razliko 140 m in 31 vrat), tako da je bilo treba pokazati res dobro smučarsko znanje. Sandra je prevozila veleslalomsko progo praktično brez večjih napak in ji tako v konkurenci 50 tekmovalk nobena ni bila kos. Njen uspeh so dopolnile še dijakinje slovenskega učiteljišča »Slomšek* iz Trsta, med katerimi je bila najboljša Katja Rebula, ki je za sedla še vedr.o odlično peto mesto. Za njo pa so se ljene sošolke razvrstile takole: 17. Tomšič, 18. Peric, 21. Vedam. Slovenske šole so torej ponovno potrdile, da imajo v svojih vrstah odlične športnike, ki so sposobni posegati tudi po najvišjih mestih v raznih športnih panogah. V SMUKU ZA SVETOVNI POKAI Miiller pred vsemi S tekmovanjem v Lake Louiseju, v Kanadi, so se v okviru svetovnega smučarskega pokala že zaključili vsi nastopi v smuku. Končna lestvica svetovnega pokala za smuk je torej taka: 1. Peter Miiller (Švi.) 96 2. Ken Read (Kan.) 87 3. Herbert Plank (It.) 81 4. Harti Weintrer (Av.) 75 5. Erik Hasker tNor.) 64 6. Josef Walcfcer (Av.) in Peter Wirnsberger (Av.) 60 8. Wemer Grissman (Av.) 58 Razpredelnica potrjuje ugotovitve iz prvih dni tega tekmovanja v le tošiiji sezoni in celo že iz pred sezone: kandidatov za vrh lestvice je bilo več, Avstrijci oa so kot ekipa najmočnejši. Toda Avstrijcem je letos manjkal mož, ki bi lahko posegel v sam vrh tega tekmovanja. Tako pa je zdaj najboljši Avstrijec šele na četrtem mestu, vendar pa imajo tekmovalci iz te države v zameno kar štiri, torej polovico mest v prvi osmerici. V boju za pokal je bil najuspešnejši Švicar Miiller, medtem ko so pred sezono mnogo obetali Kanadčani, a svojih obetov niso izpolnili. Italijani so polagali mnogo pa Planka, vendar pa si je ta priboril eno samo zmago, in to v zadnjem nastopu, potem ko ni pred tem zmagal že od decembra 1977. Vsekakor pa je za Planka tudi tretje mesto dober uspeh. NOGOMET EVROPSKI POKALI Malo zadetkov v pokalu prvakov Največje presenečenje sta pripravila Nantes in Borussia Tekme za razne evropske nogometne pokale, ki so bile na sporedu v sredo, sicer niso prinesle večjega števila presenečenj, brez njih pa tudi niso bile. Morda je nekoliko presenetljiva že ugotovitev, da so na tujem igrišču zmagale kar štiri ekipe, ob šestih domačih zmagah in dveh neodločenih izidih. Povsem brez zadetkov sta ostali ie neodločeni tekmi, sicer pa so gledalci povsod videl: vsaj kak gol. Skupno jih je padlo 28, od tega 18 na domačem igrišču. POKAL PRVAKOV V tem prvenstvu je po prvi četrtfinalni tekmi na najboljšem vzhodnoberlinski Dinamo, ki je na tujem igrišču osvojil obe točki in je tako v povratni tekmi velik favorit, saj je Dinamo na domačem igrišču izredno nevaren nasprotnik (v zadnjem prvenstvenem nastopu je svojega nasprotnika premagal kar z 9:0). Z neodločenim izidom v Stras bourgu je lahko zadovoljen tudi Ajax in morda niti Hajduk ne bo imel pretežkega dela na svojem igrišču, ko se bo pomeril s Ham burgom, proti kateremu je izgubil z minimalno razliko. Bolj se bo moral potrudit: Real Madrid, ki bo moral nadoknaditi dva zadetka zaostanka. Zanimivo je, da je prav v teK-movanju državnih prvakov padlo najmanj golov, namreč le štirje. POKAL POKALOV Najvišjo zmago v tem prvenstvu (in v vseh treh tekmovanjih sploh) si je privoščil Arsenai nad Gote-borgom in verjetno zdaj ne gleda s preveliko zaskrbljenostjo na po vratni dvoboj. Toda največje presenečenje v tej skupini je pripravil Nantes, ki je na tujem igrišču odpravil solidni moskovski Dinamo kar z dvema goloma razlike in so zato tudi njegove možnosti za napredovanje povsem rea'ne Ha tujem je zmagala v domačem derbiju tudi Valencia ter je tako zelo verjetno že zapečatila usodo Bar ce’one, čeprav je ta polagala iz redno varnost na to, da bi si zagotovila napredovanj in bi nato ime la možnost za afirmacijo v med narodni areni tud: v prihodnjem letu. Seveda, pa modnosti Barcelone nikakor niso že dokončno zape-čaiene. Juventus je odšel na Reko s trdnim namenom, da odnese neodločen rezultat in (v slabem srečanj! mu je to tudi uspelo. Lahko bi dosegel sicer mnogo več. sai mu priložnosti, ni-, manjkalo, toda odlo čil se ie za utilitarno in obrambno igro ter se je zato boli ali manj držal «prograroa». Riie'-a ie imej sicer na tei tekmi ve’ike ambicije (igralcem so ohiiuhili nagrado po ret milijonov dinar;ev. če bi osvouli prvo mesto). kaže pa da z njimi ne bo nič. POKAL UEFA V okviru tega tekmovanja je pri šlo v sredo do največjega presenečenja v vseh treh tekmovaniih sploh: Borussia ie kar s tremi gob razlike premagala odlični St. F-tienne na njegovem igrišču, zato zdaj lahko že s precejšnjo zanesljivostjo napovemo, da bodo iz tega četrtfinala napredovala sama za hodnonemška moštva. V preostalih treh tekmah sta namreč v enem primeru igrali med seboj dve za-hodnonemški ekipi, in ima ena na- predovanje že zagotovljeno, v preostalih dveh pa sta Stuttgart in Eintracht zmagala (čeprav doma) tako prepričljivo, da tudi tu ni več kaj dvomiti. ...........................................................................................................................................milimi....... ^?BOJKA NASE SESTERKE V RAZNIH PRVENSTVIH Rekordna bera točk slovenskih šesterk odbojkarji in odbojkarice so pospravili kar 20 od 22 možnih točk v ?eristev^a^evanju odbojkarskih pr Nota:V vižjih ligah (v katerih i l*e L? naše ekipe) so naše šes-\is Pfavile rekordno število ► cWtn?5st'h srečanjih je slavilo . i ortK ^esterk- To pomeni, da so ,0jkarji in odbojkarice po-L las . 20 do 22 možnih točk. 3iču Spotr>in ne vara, takega iz-7°U ni««118®6 šesterke doslej še ni-riO ]aj9 Pospravile. Ob vsem tem &ia j ? *e zmerni optimisti, ker s 5 s t* a so Prav gotovo mimo, & na m ne moremo še trditi, da jPjke. p. Pragu preporoda naše od ,'Hio',._0 urugi strani pa ne moremo °vitve- da je uspeh dobra ^ Z8 hnHnoo er* hnli nn^rt- ’ PrijT.)za bodoče še bolj načrt-uevno in sistematično delo 0*JENSKa C liga h tvi ar'Ce Sokola so v Pordeno-F? 1očkPl?,v'5e pričakovani sedmi eri P0inačinke še zdaleč niso LNlaln kovredne nasprotnicam, (i *ako s/- 5udi zastopnice Fratte šestf!, mrtvi tek med tema dve rkarna še nadaljuje. i^Prra n 12101 8- KOLA L Scam ,r,ca - Libertas Krmin 3: 1 Petera . 1- i 3:0 0:3 1:3 n°< a ' Torre Franca 6i Gori Pordenon Sokol „ ,ca Fratte [M0\ in „ lestvica ?Agi Fratte 14, Libertas Krmin j, rica 10, Azzurra Gorica 8, (L4 Grau?*- Trento in La Scarpo ^0. ati'šče 4, Libertas Porde- A^attePRltH0D':jE K0L0 (5 Gorj„ *a Scarpoteca, k5 Pom* Azzurra Gorica - Liber- ^ Rrn1jt'on’ Torre Franca Liber- uO C LIGA „ ... J0 6otoVl atn°. ozA-oma 80. kolo je, Prata - CU J??topniL zan'mivo. Edini slovenski Intrepida -k Vo!/ ~ Kras — je gostil trža- RrMr - virt Siksta* . je neposredni tekmec U P& V ^ in Je v Prvem enstva premagal Grilanca in tovariše. V Nabrežini pa ni prišlo do presenečenja, saj so slovenski odbojkarji brez večjega naprezanja pospravili dve zlata vredni točki. IZIDI 8. KOLA Scatolificio 4 S - Mogliano Veneto 3:0 Contin PAV Natisoma - Solaris Trst 2:3 Apies Fiume Veneto - Valdosport 3:1 Kras - Volley Trst 3:0 LESTVICA Solaris Trst 16, Scatolificio 4 S in Apies Fiume Veneto 10, Contin PAV Natisonia in Mogliano Veneto 8, Kras 6, Volley Trst 4, Valdosport 2. PRIHODNJE KOLO Solaris Trst - Kras, Volley Trst -Scatolificio 4 S, Valdosport - Contin PAV Natisonia, Mogliano Veneto - Apies Fiume Veneto. 1. ŽENSKA DIVIZIJA Tretjič v 9 kolih se je dogodilo, da so vse tri naše šesterke v tej ligi zmagale. Sobotni uspeh pa je še toliko bolj ohrabrujoč. Poudariti velja, da je Sloga gostila vodeči PAV iz Vidma in je teden prej izgubila pred domačimi gledalci. Tokrat ni bilo tako in Videmčanke so morale tokrat priznati premoč odlično razpoloženih slovenskih :gralk. Konto-vel je z zmago v Vidmu še naprej na ramem vrhu razpredelnice z vodečo Prato. Po štirih zaporednih porazih je Breg le zmagal in povrhu še z neposrednim tekmecem za obstanek. Medtem ko je S. Luigi slavil četrto zaporedno zmago ie CUS moral v Prati popustiti dragoceni izkupiček domači vrsti. IZIDI 9. KOLA Donatello - Kontovel 1:3 S. Luigi - Celinia 3:0 Sloga PAV Videm 3:1 - CUS Trst 3:2 Juha 3:2 Breg - Virtus 3:0 LESTVICA Prata in Kontovel 16, PAV Videm in Sloga 14, S. Luigi 10, CUS Trst in Celinia 8, Breg in Virtus 6, Donatello in Intrepida 4, Julia 2. PRIHODNJE KOLO Julia - Virtus, CUS - Intrepida, Sloga - Prata, Celinia PAV Videm, Kontovel - S. Luigi, Donatello -Breg. 1. MOŠKA DIVIZIJA Goriška 01ympia je v mestnem derbiju z AGI zmagala in tako pospravila drugi par točk. Kljub zmagi p,-, je položaj slovenskih odbojkarjev še naprej zaskrbljujoč. Na vrhu razpredelnice sta tudi v tej kunkurenci CUS iz Trsta in Reanese iz Marsure di Povoletto. Do jutri sta š" obe 'esterki nepremagani, ker v prihodnjem kolu bo v Trstu srečanje med tema velikima tekmecema. IZIDI 9. KOLA Torria Gradišče - CUS Trst 0:3 Ricreatorio Reanese - Inter 3:0 01ympia Gorica - AGI Gorica 3:1 Libertas Sacile - Libertas Turjak 1:3 Ginn. Spilimbergo - Metallurgica 3:1 Pallavolo Tržič - Vivil 0:3 LESTVICA Ricreatorio Reanese in CUS Trst 18, Inter 14, Vivil, Ginnastica Spilimbergo in Libertas Turjak 10, Metallurgica in Libertas Sacile 8, Pallavolo Tržič 6, 01ympia Gorica 4, AGI Gorica 2. Torriana Gradišče 0. PRIHODNJE KOLO Metallurgica - Vivil, Libertas Turjak - Ginnastica Spilimbergo. AGI r Libertas Šarile, Inter - 01ympia, CUS - Ricreatorio Reanese, Torriana - Pallavolo Tržič. 2. MOŠKA DIVIZIJA Po petih zaporednih uspešnih nastopih je moral goriški Dom tokrat prepustiti točki tržaškemu Rozzolu. Domačini v tem važnem nastopu niso zaigrali tako, kot znajo. S to zmago ostajajo gostje še naprej na vrhu razpredelnice skupaj z Interpido, Dom pa je odličen tretji. Po priča- V KADETSKI SLOVENSKI LIGI Gostol zmagal na tujem Gostol iz Nove Gorice je edina kadetska ekipa, ki je zmagala v preteklem tednu kot gost. Premoč je morala priznati ekipa Slovana iz Ljubljane (82:89). Ilirija je po 11 kolih doživela prvi poraz v Kranju. Stanje na lestvici se ni spremenilo, le ekipa Lokainvesta je prepustila zadnje mesto kadetom iz Novega mesta. LESTVICA Ilirija 11 10 PO 11. KOLU 1 857:699 20 Iskra-Olim. 11 9 2 824:727 18 Triglav 11 8 3 825:764 16 Gostol 11 7 4 846:850 14 Slovan 11 5 6 776:753 10 Cerknica 11 2 9 752:819 4 Lokainvest 11 2 9 766:980 4 Novo Mesto 11 1 10 750:845 2 PARI 12. KOLA Novo Mesto - Slovan Gostol - Triglav Ilirija - Iskra-Olimpija Cerknica - Lokainvest Iz razporeda je razvidno, da bo posebno zanimivo srečanje med Ilirijo in Iskro-Olimpijo. Nič manj po-mebna pa ne bo tekma med Gosto-lom in Triglavom v Novi Gorici, ker se oba še borita za visoko uvrstitev v preostalih treh kolih. Varl Rudi AVTOMOBILIZEM Fiat-abarth v vodstvu POVOA DO VARZIM — Po prvi etapi avtomobilskega rallyja po Portugalski sta v vodstvu avtomobila fiat-abarth. Vrstni red 1. Rohrl (fiat-abarth) 2.04’35” 2. Allen (fiat-abarth) po 3’15” 3. Therier (toyota) 4’30” 4. Frequelin (talbot-sunbeam) 4’31” 5. Kikkola (ford escort) 5’51” KOLESARSTVO Knudsen v vodstvu AUXERRE — Po včerajšnjih dveh poletapah na kolesarski dirki Pariz-Nica je v vodstvu Norvežan Knut Knudsen. Začasna skupna lestvica 1. 2. Knudsen (Norv.) Prim (Šve.) po 9” 3. Knetemann (Niz.) 12” 4. Contini (It.) 19” 5. Parsani (It.) 23” Nizozemec Jean Raas in Norvežan Knut Knudsen po zaključku včerajšnje prve etape mednarodne kolesarske dirke Pariz - Nica nogomet NAŠE ENAJSTERICE V MLADINSKIH PRVENSTVIH kovanju je Juventina zmagala v neposrednem obračunu z Volley iz Gradeža. Po tem uspehu so odbojkarji iz štandreža na solidni sredini lestvice. IZIDI 8. KOLA Pro Cervignano - Intrepida 0:3 Dom - Rozzol 1:3 Volley Gradež - Juventina 1:3 Libertas Krmin -Volley Trst se igra 15. t.m. Solaris - Libertas Gorica 2:3 LESTVICA Rozzol Trst in Intrepida Mariano del Friuli 14, Dom Gorica 12, Libertas Gorica 10, Solaris Trst 8, Juventina Štandrež in Volley Trst 6, Libertas Krmin 4, Pro Cervignano 2, Volley Gradež 0. PRIHODNJE KOLO Volley Trst - Libertas Gorica, Juventina - Libertas Krmin, Rozzol -Volley Gradež, Intrepida - Dom, Pro Cervignano - Solaris. 2. ŽENSKA DIVIZIJA V 8. kolu so bile vse štiri ekipe, ki so isfrale doma, uspešne. Še več: samo Solarisu je uspelo odščipniti set v srečanju z Borom, vse ostale tri gostujoče šesterke pa so izgubile s 3:6. Z 10 točkami je Bor na odličnem tretjem mestu. IZIDI 8. KOLA Libertas Gorica - Volley Trst 3:0 Vivil - OMA Trst 3:0 Inter - Lucinico 3:0 Bor - Solaris 3:1 LESTVICA Vivil Ruda in Libertas Gorica 12, Bor 10, Volley Trst, OMA in Solaris 8, Inter 4, Lucinico 2, Julia 0. (Lucinico, OMA, Volley Trst, Li- bertas Gorica, Vivil, Inter, Bor in Julija so igrali tekmo manj), PRIHODNJE KOLO Lucinico - Bor, OMA - Inter, Vol-ley Trst - Vivil, Libertas Gorica -Julia. G. F. Slovenske ekipe tokrat izbojevale skromen izkupiček Slovenski nogometaši so osvojili le dve zmagi in tri remije - Kar sedem porazov Sobotno in nedeljsko kolo v raznih mladinskih prevenstvih na Tržaškem ni bilo preveč uspešno za naše enajsterice. Od 12 skupno odigranih tekem so naše ekipe osvojile le 2 zmagi in 3 remije, v o-stalih 7 tekmah pa so morale slovenske ekipe zapustiti obe točki nasprotnikom. Bregovi kadeti so v 19. kolu v gosteh kar s 4:2 izgubili proti tret jeuvrščeni Ederi. Med naraščajniki pa so Brežani v B skupini prema gali Rosandro in trenutno delijo 5 mesto na lestvici skupno z Rosan dro in bazoviško Zarjo, ki je le remizirala proti zadnjeuvrščenemu moštvu Montebello. Kriška Vesna pa je proti drugouvrščenemu CGS izgubila s klasičnim izidom 2:0. Z istim rezultatom je tudi Primorec v A Skupini izgubil proti tržaškemu Portualeju. ......... V deželnem prvenstvu najmlajših je proseško Primorje po dolgem času prišlo ponovno do pozitivnega izida in sicer v gosteh z ekipo iz Ronk. Zmago so končno dosegli tudi najmlajši predstavniki Krasa, saj so z 2:0 premagali šibki Roianese. Začetniki Primorja, ki nastopajo v A skupini, kot začetniki Breza, ki ierajo v B skupini, so izgubili z istim izidom in sicer z 1:0. Medtem ko sta morali ekipi cicibanov Brega A in Brega B iz igrišča premagani, je Primorje osvojilo dragoceno in zasluženo točko proti enajsterici Zaule A, ki zaseda sredino lestvice. KADETI IZIDI 19. KOLA Fortitudo - San Giovanni 1:3 San Marco - Costalunga 3:2 Zaule - Supercaffe 2:2 Rosandra - Libertas 1:0 Edera - Breg 4:2 Roianese - Chiarbola 2:4 Stock - Opicina 1:1 LESTVICA Libertas 28, San Giovanni 26, E-dera. Rosandra 24, Costalunga, San Marco 21, Sunercaffe 19, Opicina 18, Fortitudo 17, Chiarbola 16, Breg 15, Zaule 14. Stock 13, Edile Adriatica 12, Roianese 8. NARAŠČAJNIKI SKUPINA A IZIDI 16. KOLA Muggesana - Ca ve 2:1 Portuale - Primorec 2:0 Chiarbola - Campanelle 1:2 Esn. S. Giovanni - Domio 1:1 Zaule - Fortitudo 1:1 Stock - Roianese 1:4 LESTVICA Esp. §. Giovanni 27, Fortitudo 22, Domio 19, Portuale 18, Roianese 17, Cave, Campanelle 15, Primorec 12, Zaule. Stock 11, Muggesana' 10, Chiarbola 8. SKUPINA B IZIDI 15. KOLA Olimpia - San Vito 4:1 San Luigi - Don Bosco 2:3 Rosandra - Breg 0:2 CGS - Vesna 2:0 Montebello - Zarja 1:1 LESTVICA Giarizzole 29, Triestina 27, Fortitudo 25, Supercaffe 21, CGS, Portuale 20, Dmoio 13, Libertas 9, San Luigi 8, Roianese 7, Kras 6, San Andrea 5. CICIBANI SKUPINA A IZIDI 13. KOLA Inter S. Sergio - Muggesana A 2:3 Breg A - Portuale 1:2 Chiarbola - Domio prek. Soncini B - Ponziana B 8:1 Giarizzole - Camnanelle 2:0 Zaule B - Rosandra 0:1 LESTVICA Muggesana A 24, Giarizzole 22, Soncini B 21, Domio 17, Fortitudo A 16, Chiarbola A 14, Inter S. Sergio 12, Portuale 11, Campanelle in Rosandra 10. Breg A 5, Ponziana B 4, Zaule 0. SKUPINA B Sant'Andrea - Muggesana B 5:1 Breg B - CGS 0:8 Chiarbola B - Fulgor 2:2 Soncini A - Ponziana A 2:1 Esp. S. Giovanni - Opicina 3:0 Zaule A - Primorje 1:1 LESTVICA Soncini 25, Esp. S. Giovanni 23, SanCAndrea 21, CGS 18, Ponziana A 16, Fulgor 14, Zaule 13, Opicina, Muggesana B 10, Chiarbola B 8, Primorje 7, Fortitudo B 4, Breg B 1. V. Husu ZAČETNIKI SKUPINA A Costalunga - Primorje 1:0 Chiarbola A - Muggesana B 4:0 Soncini B - Sant'Andrea A 1:2 Giarizzole - San Vito 1:0 Supercaffe - Ponziana A 0:0 Fortitudo - Campanelle 1:2 CGS - Libertas 1:0 LESTVICA Ponziana A, Chiarbola A 21, Campanelle 20, CGS, Giarizzole 19, Fortitudo, SanFAndrea A 17, Libertas, Soncini B 16, San Vito, Costalunga 8, Primorje 7, Supercaffe 6, Muggesana B 1. SKUPINA B IZIDI 14. KOLA Rosandra - Portuale 0:5 Chiarbola B - Muggesana A 2:2 Soncini A - SanFAndrea B 5:0 Esp. S. Giovanni - S. Giovanni 8:0 Zaule - Ponziana B 1:3 Inter S. Sergio - San Luigi 2:1 Domio - Breg 1:0 LESTVICA Soncini A, Domio 24, Esp. S. Giovanni 28, Muggesana A 20, Chiarbola B, Portuale 15, San Luigi, Inter S. Sergio 12, Breg 11, Zaule, San Giovanni 8, San Andrea B 7, Ro-sandra 6, Ponziana B 5. BEZBOL Italijanskim igralkam softbala, ki bodo v kratkem nastopile na Kitajskem, je federacija najela za trenerja nekega kanadskega policaja. Če drugega ne, je na igrišču vsaj red. KOŠARKA «Zločin in kazen« Znana tržaška košarkarica Nidia Pausich, ki igra pri prvoligaški eki- MINIBASKET «Turnir Zini & Rosenwasser» Naši po predvidevanju Bor je osvojil 10., Polet 12., Sokol pa 15. mesto LESTVICA Giarizzole 26, CGS 23, Olimpia 19, San Vito 17, Zarja, Breg, Rosandra 14, Vesna 11, San Luigi, Don Bosco 8, Montebello 5. NAJMLAJŠI DEŽELNO PRVENSTVO IZIDI 16. KOLA Monfalcone - Manzanese 1:0 Donatello - Muggesana 3:1 Ronchi - Primorje 1:1 Triestina - Sangiorgina 4:1 San Giovanni - Chiarbola 1:1 LESTVICA Monfalcone 29, Triestina 23, Manzanese 19, Donatello 18, Chiarbola 15, Muggesana, Sangiorgina 12, San Giovanni 9, Primorje 7, Ronchi 6. POKRAJINSKO PRVENSTVO SKUPINA B IZIDI 16. KOLA Kras - Roianese 1:0 Portuale - San Andrea 5:0 San Luigi - Triestina 0:6 Giarizzole - Domio 1:0 CGS - Fortitudo 1:2 Supercaffč - Libertas 4:1 Končal se je tretji turnir «Zini & Rosenwasšer» za igralce letnikov 1968 in mlajše. Tudi letos je ta prireditev povsem uspela, čeprav ni še znano, kje bo nagrajevanje s tekmo «all-star», v kateri bodo i-grali najboljši košarkarji tega turnirja. Letošnji prvak je (po predvidevanju) Don -josco A, ki je z lahkoto premagal vse ostale ekipe. Italijansko moštvo, ki lahko šteje na velikansko množico dečkov, je prikazalo zelo lepo igro tako v obrambi kot v napadu. Na drugem mestu pa je končala šola Visintini. Naši .redstavniki so bili: Bor, Polet in Sokol. V prvenstvu so igrali po predvidevanju. »Plavi* so se u-vrstili na četrto, poletovci na šesto mesto B skupine; Sr kol pa je bil tretji v C skupini. Končna lestvica 1. Don Bosco A, 2. Visintini, 3. Inter 1904, 4. DLF A, 5. SGT, 6. Saba, 7. CAMB A 8. Inter Milje A, 9. Servolana, 10. Bor, 11. Libertas, 12. Polet, 13. Don Bosco B, 14. DLF B, 15. Sokol, 16. Inter Milje B, 17. CAMB B. Borovci so končali na desetem mestu. Ražmovi varovanci so igrali poprečno. Pokazali so precej dobro »mož-moža* obrambo. Bolje so igrali, ko je oblekel Borov dres Fa-brizio Korošec, eden izmed najboljših minikošarkarjev v Trstu. Tudi mladi Marko Lokar je prikazal precej dobro igro; ostali so igrali poprečno in menimo, da se morajo še tehnično izboljšati. Polet je mogoče ekipa, ki je prikazala največjo borbenost in zagrizenost. Trojica Kerpan, Zajec in Persi je večkrat prikazala dobro igro v napadu. Openci bi bili lahko za mesto boljši, čeprav so z Li-bertasom igrali slabše kot z drugimi. Sokol se je uvrstil na 13. mesto. Terčonovi in Pupisovi varovanci so igrali precej dobro, čeprav so v ključnih tekmah — popustili. Za las jim je zbežala boljša uvrstitev. Izkazala sta se Terčon in Job SMUČANJE Bieller prvi Na včerajšnjem mednarodnem veleslalomu za EP nad Beljakom so dosegli take rezultate: 1. Bieller (It.) 2. Merelli (It.) 3. Riedlsberger (Av.) 4. Zurbriggen (Švi.) 5. Mally (It.) 6. Gstrein (Av.) 7. Carlotti (It.) 8. Lerchbaumer (Av ) 9. Napflin (Švi.) 10. Farmozzi Ut.) 2’47”61 2'48”26 2'48"27 2'48”51 2’48"71 2’48”80 2'49”05 2',9''23 2’49”26 2'49"68 ODBOJKA 3. ŽENSKA DIVIZIJA Olympia — Italcantieri 3:0 (16:14, 15:9, 15:6) OLYMPIA: Košič T„ Uršič L. in A., Primožič M., Flego M., Devetak C., Bertolini C. V Gorici ste se spoprijeli šesterki domače Oiympie in Italcantierija iz Tržiča. Že od vsega začetka je bilo razvidno, da nima Oiympia pred seboj enakovrednega tekmeca. Na igrišču pa ie vladala dokajšnja zmeda, kar je tudi razumljivo, saj so «plave» sprejele med seboj nove igralke, ki se niso še povsem prilagodile r.jvi ekipi. P. M. Zadetek Ali je sto lir lahko vrednih 125.000 lir? Je, to vedo pri Paolettiju. Med zadnjo prvoligaško odbojkarsko tekmo je namreč neki srboriti gledalec zalučal v sodnika stolirski kovanec s tako močjo, da je možakarju padla piščalka iz ust, on pa v nezavest. Kazen za točni zadetek je znašala točno 125.000 lir. pd UFO Schio, je med zadnjo tekmo glasno preklinjala, ker ji igra ni šla preveč izpod rok. Sodnik pa je menil, da tako besedišče ne sodi na igrišče ter jo je prijavil disciplinski komisiji. Dekle bo zdaj lahko dva tedna preklinjalo le na tribuni. OBVESTILA Športna šola sporoča, da danes zaradi zadržanosti profesorja odpade otroška telovadba na stadionu «1. maj* za osnovnošolce. Otroška telovadba za otroke vrtca pa bo na sporedu kot običajno (od 17. do 18. ure). # # * ŠD Mladina iz Križa priredi ob priliki 14. zimskih športnih iger aviobusni izlet na Zonco-lan. Na razpolago sta dva avtobusa. Prijave pri Stojanu, telefon 220-423. Vabljeni! « « « TPK Sirena prireja ob priliki zimskih športnih iger izlet na Zoncolan 16. t.m. Cena izleta 6.000 lir. Prijave sprejema Magda Pertot, tel. 412995 od 20. do 21. ure. Odhod izpred barkovljanskega porti-ča ob 6. uri. * • * ŠD Polet priredi v nedeljo, 16. marca, avtobusni izlet na Zoncolan in sicer ob 14. zimskošportnih igrah SPDT. Prijave za izlet in ude-ležlu) na tekmovanju sprejemata Andrej Križnič in trgovina čevljev Molalan na Oočinah, Pro-seška 18 (tel. 212136) do srede, 5. t.m. * • • SPDT - 14. zimske športne lqre bodo v nedeljo, 16. 3. 1980 na Zoncolanu. « « « TPK Sirena prireja ob priliki zimskih športnih iger izlet na Zoncolan, 16. t.m. Cena izleta 6.000 lir. Prijave sprejema Majda Pertot-Gerdol, tel. 417697. Odhod izpred barkovljanskega portiča ob 6. url. Kdor namerava tekmovati, naj pohiti, da bo pravočasno vpisan in prijavljen. « * « ŠD Sokol obvešča, da ,e urnik v naarežin-ski telovadnici naslednji: OTROŠKA TELOVADBA: ob sredah in četrtkih nalmlajši 15 45, starejši .5.45 16.30. MINIBASKET: ob sredah: naj-mlaiši 16.00 16.45; dečki 16.45 • 18.00; ob Ketkih: naimlajš' 15 00 « 15 45: dečki '5.45 17.00. ODBOJKA: ob torkih in petk'h: začetnice 15.00 '8.30 in naraščaj- nice 18.00 >9.30 * * + Planinski odsek pri ŠD Stana vabi člane in prpatelje na zimski vzpon na Snežmk, v nedeljo, 9. t.m. Zbiralce pri spomeniku v Bazovici, ob 7. uri zjutraj. « • « ŠD Mtadina Iz Križa obvešča, da je vsak torek od 20 30 dalie v prostorih bivšega otroškega vrtca Sole »Albert Sirk* rekreacijs-ia telovadba ze o-drasle. • * * NAMIZNOTENIŠKA SEKCIJA ŠZ BOR sprejema vpisnine za začetnike in izknšene igralce nh ponedeljkih In sobotah od 16 do 18. ure. uiiar ^ ‘ ~ Uredništvo upravo, oglasni oddelek TRST Ul Montecchl 6 P P 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 llnljei Podružnica Gorica. Drevored 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnino Mesečno 5.000 lir — vnaprej plačana celotna 38.000 lir. Letna naročnino za inozemstvo 53.000 lir. za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 4,50 din. ob nedeljah 5.00 din, za zasebnike mesečno 65,00, letno 650.00 din. za organizacije in podjetja mesečno 80,00. letno 800,00 din. PRIMORSKI DNEVNIK 2!ro račun 50101-603-45361 »ADITs DZS 61000 Llubljona Gradišče 10/11 nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr 1 st., viš 43 22.600 lir Finančni 800. legalni 700. osmrtnice 300. sozoi 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir ' Ob praznikih: povišek 20% IVA 14% Oglasi iz dežele Furiamie -n^ IrrniinA ea nnrftrnin nri nnlnCnfirTI nHHflIllU ali UDTOVi l7 VReh drilQi Za SFRJ Oglasi krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi v Italiji pri SPI. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 6 7. marca 1980 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaj in tiska m Trst član italijanske zveze časopisni*1 zalolnikov FIEG RAZLIČNA POČUTJA OB PROBLEMIH BLIŽNJEGA VZHODA IZRAELI škripcih GSSCARD NA OLIMPU Knesset zavrnil resolucijo varnostnega sveta OZN - «Franciji ves petrolej, ki ga potrebuje* TEL AVIV — Izraelski politični krogi so še vedno v središču pozornosti mednarodnega dogajanja na Bližnjem vzhodu. Giscardovo priznanje pravice do samoodločbe palestinskega naroda (v še večji meri) (obsodba izraelskega naseljevanja zasedenega arabskega ozemlja s strani varnostnega sveta OZN, za katero je »pomotoma* glasoval tudi Carterjev odposlanec, sta zadali Be-gipovi diplomaciji huda udarca. Izraelski premier je takoj po izidu glasovanja v OZN sklical izredno sejo parlamenta. Na njej je ostro kritiziral obsodbo, dejal je, da ima Izrael neodtujljivo pravico do naseljevanja zasednih ozemelj, znesel se je na Carterja, čeprav se je ameriški predsednik opravičil za »pomoto*. Prav takega mnenja je bil tu- Glscard d'Estaing di njegov notranjepolitični nasprotnik Shimon Peres. Vodja laburistične opozicije je obsodil resolucijo varnostnega sveta, v svojem govoru pa je tudi udaril po Beginovi upravi, ki naj bi «potiskala državo v brezizhodni položaj*. Argumentov za podkrepitev svojih tez mu ni manjkalo: Giscard in Carter sta mu pri tem v neki meri priskočila na pomoč! Ob koncu zasedanja je knesset (izraelski parlament) s 50 glasovi proti 37 sprejel Beginovo poročilo. D'Estaingovo priznanje pravice do samoodločbe palestinskega naroda je imelo medtem že dalekoseine posledice. Vprašanje samoodločbe Palestincev so si po znani francosko-kuvajtski skupni izjavi kar čez noč zastavile tudi števile zahodnoevropske države. Tako je na primer belgijski glasnik zunanjega ministra izjavil, da vidi tudi Belgija v priznanju pravic Palestincem enega od bistvenih principov za dosego miru na Bližnjem vzhodu. Luksemburg je včeraj uradno priznal palestinskemu narodu pravico do samoodločbe, vse kaže pa, da bo tudi Velika Britanija v kratkem priznala Organizacijo za osvoboditev Palestine PLO. Do priznanja naj bi prišlo že v ponedeljek med uradnim obiskom podtajnika za zunanje zadeve Douglasa Hurda v Kuvajtu. O tem vprašanju naj bi tudi razpravljala Evropska gospodarska skupnost na plenarnem zasedanju, ki se bo začelo prihodnji teden. Za obravnavo so se že izrekli belgijski liberalci. Francoski predsednik Giscard D’E-staing je medtem končal svojo «zma-goslovrto* turnejo po Arabskih emiratih. O njegovem obisku v Bližnjem vzhodu se je že mnogo pisalo, da je bil ta obisk «zmagoslaven» pa potrjuje sledeča izjava: «Arabski emirati so odločili, da bodo dobavili Franciji ves petrolej, ki ga potrebuje.* (šč) Požar na vlaku Benetke-Rim' RIM — Potniški vlak. ki vozi zjutraj na progi Benetke - Rim je včeraj v predoru SanCOreste. kakih 30 km pred končno postajo, zajel požar, ki ga je povzročil kratek stik. Ogenj se je z lokomotive razširil na prva dva vagona ter ogrozil kakih 1000 potnikov. Na srečo sta bila le dva laže ranjena (noseča ženska in starejši potnik). Požar so po približno pol ure pogasili rimski gasilci, promet pa je ponovno stekel normalno po treh urah. CATANZARO — Laboratorij za higieno in profilakso v Catanzaru so včeraj zaprli, ker je bil. . . nehigieničen. Ponoči je namreč skozi streho pricukljala vanj deževnica, ki je obilno poplavila vse prostore, tako da ni preostalo direktorju laboratorija nič drugega, kot da je odredil njegovo zaprtje. BRUXELLES — Dva metra in pol dolg piton se je včeraj zgubil v «Manhattan center* v belgijskem glavnem mestu. Vsi napori gasilcev, da bi ga izsledili, so bili zaman, domnevajo pa, da se je skril v ceveh ogrevalne naprave. Kača ni nevarna, le njeni ugrizi niso najbolj prijetni. Afganistanski gverilci na pohodu Skupina gverilcev se gornika po zasneženih predelih severovzhodnega Afganistana g«. lili! (Telefoto AP) NA INŠTITUTU ZA ZGODOVINO DELAVSKEGA GIBANJA V LJUBLJANI Predstavitev dveh italijanskih del na tematiko osvobodilnega gibanja Zbirka dokumentov o garibaldinskih enotah v Italiji in odporništvu v Furlaniji - Julijski krajini - Načrtujejo (Posebej za Primorski dnevnik) LJUBLJANA — Inštitut za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani in sekcija ža sodobno zgodovino Slovenskega zgodovinskega društva sta v teh dneh gostila ugledne zgodovi narje iz Italije, člane tamkajšnjih inštitutov za zgodovino italijanskega osvobodilnega gibanja. Osrednji dogodek srečanja je veljal predstavitvi dveh italijanskih zgodovinskih publikacij: Zbirki dokumentov o garibaldinskih brigadah v odporniškem gibanju v Italiji in Bibliografiji del o zgodovini narodnoosvobodilnega in odporniškega gibanja v Furlaniji. Julijski krajini. Prvo delo v treh obsežnih knjigah je pripravil nacionalni inštitut za zgodovino osvobodilnega gibanja v Italiji v Milanu sku- PO RAZGOVORIH MED CARTERJEM IN NEMŠKIM KANCLERJEM SCHMIDTOM Med ZDA in Zahodno Nemčijo dobri odnosi a tudi razlike v bistvenih vprašanjih Bonska vlada hoče še naprej voditi politiko popuščanja napetosti z \zhodom WASHINGTON — Ameriški pred-1 vprašanjih «ogromen», dodal pa je sednik Carter in zahodno-nemški kancler Schmidt sta po uradnih razgovorih v Beli hiši ugodno ocenila obojestranske odnose med ZDA in ZRN, istočasno pa sta potrdila, da so tudi po tem srečanju ostale «določene razlike* v gledanju na najpomembnejše probleme mednarodne politike. Carter je pokazal določeno razumevanje za ta «drugačna stališča* zahodno-nemškega kanclerja, poudaril pa je pri tem dejstvo, da je bonnska vlada v vseh dosedanjih kriznih situacijah vedno dala «po-polno podporo* Združenim državam Amerike. Da ne obstaja vedno in v vsakem vprašanju enotno stališče na liniji Washington - Bonn je Carter obrazložil s posebno vlogo, ki jo ima ZRN na čelu EGS, z nje no posebno zemljepisno lego in s problemom Berlina. Prav zaradi teh specifičnih vzrokov Carter sprejema možnost, da obstajajo »različni neposredni interesi* posameznih držav. Kancler Schmidt je s svoje strani potrdil, da je obseg soglasja med ZDA in ZRN v mednarodnih MMiMiiiimMiiiiiiHšiiiiiiiiiiHHiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiMiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiifiiiiiiiiiniiiitiiiiHiiiiiiiiiiia Umetno dihanje tudi za mačko Lynn Bradley, tehniška uslužbenka nekega kliničnega centra v Bostonu (ZDA) je z umetnim dihanjem usta - na usta rešila življenje svoji mački, ki je bila v nezavesti. Mački je namreč zaradi požara, ki je nastal v Bradieyjinevem stanovanju, zmanjkal kisik. Skupaj z njo je bilo še osem mačk, od katerih so štiri poginile. (Telefoto AP) še, da se od časa do časa pojavljajo »nianse v stališčih, včasih tudi razlike*. Osnovna tema razgovorov Carter - Schmidt je bilo usklajevanje stališč zahodno-evropskih držav glede bodoče strategije do Sovjetske zveze in pa možnost za rešitev afganistanske krize. Obveščeni krogi trde. da je Carter ostal pri svojih načelih — ki jih že marsikdo imenuje kot «ostri kurz* — da se do SZ še naprej vodi odločno politiko, tudi z gospodarskimi sankcijami. Kancler Schmidt pa meni, da mora zahodttoeVrčpska zveza' poiskati načine, da se s pogajanji s SZ doseže določeno popuščanje nape tosti v sedanji krizi, kar bi lahko vključevalo tudi umik sovjetskih čet iz Afganistana. V predhodnih razgovorih je kancler Schmidt že pojasnil svojim so govornikom v Washingtonu, da ima ZRN osemkrat obsežnejšo zunanjetrgovinsko izmenjavo s socialističnimi državami Evrope kot ZDA, poleg tega pa je politika popuščanja napetosti v odnosih z Vzhodom ena od osnovnih postavk vse zunanjepolitične usmeritve Zvezne repubiike Nemčije. Vsekakor je nemški kancler potrdil, da bo letos ZRN podvojila gospodarsko in vojaško pomoč Turčiji in Pakistanu. Glede bodoče strategije du Vzhoda pa je Carterju baje obrazložil, da bodo zahodnoevropske države težile predvsem k enotnosti, ki naj ustvari tako vzdušje, v katerem bo Moskva prisiljena priti do zaključka, da samo z umikom čet iz Afganistana lahko reši dobre mednarodne odnose. Za sedaj ni še znano, v kakšni meri je prišlo do neke srednje poti za ti dve različni gledanji na možnost reševanja afganistanske kri ze, vsekakor je dejstvo, da misli Carter nadaljevati s svojo ostro strategijo do SZ, bilo včeraj še enkrat potrjeno. Bela hiša je namreč sporočila, da je začela s priprava mi na «alternative poletne olimpijske igre* in da še naprej zbira zaveznike za bojkot OI v Moskvi. Schmidt je v pogovorih z ameriškim državnim tajnikom C.vrusom Vancem glede bojkota izjavil, da se ZRN ne misli prenagliti in bo zato počakala za odločitev do maja. Prvi vtis po teh pogovorili med najvišjimi predstavniki ZDA in ZRN je, da ni prišlo do poenotenja stališč v taki meri, kot bi lahko pričakovali in da se kancler Schmidt ni pridružil ameriški poli tiki »ostrega kurza*, kljub dejstvu, da močno obsoja sovjetsko intervencijo v Afganistanu. Uradni obisk nemškega kanclerja se je tako končal, včeraj in danes pa se mudi v New York, kjer bo v zasebni obliki obiskal vodeče o sebnosti ameriškega poslovnega življenja. (nf) EVANGELISTI OB VOLITVAH Bencinski boni namesto golaža? RIM — Podpore rimskih gradbenikov podjetnikov in drugih finančnih krogov demokrščanskim strujam, ki jih je priznal bivši minister za trgovinsko mornarico Evangelisti (in je bil prisiljen zaradi tega odstopiti) so baje zavzemale tudi prav zanimive oblike. Poslanca Forte (PSI) in Milani (PDUP) sta včeraj vložila interpelacijo na finančnega ministra, v kateri ga vprašujeta, če je res, da je Evangelisti med volilnimi kampanjami velikodušno delil pristašem bencinske bone. Poslanca hočeta vedeti, če so jih petrolejske družbe «podarile* bivšemu ministru, ali če jih je od njih odkupil. V obeh primerih zahtevata ustrezno preiskavo finančnih straž. paj z Inštitutom Antonio Gramsci v Rimu (založnik FeltrineUi), drugo pa deželni Inštitut za zgodovino o-svobodilnega gibanja v Furlaniji-Julijski krajini v Trstu- Predsednik Nacionalnega inštituta za zgodovino osvobodilnega gibanja v Milanu prof. Guido Quazza, profesor zgodovine in predstojnik filozofske fakultete univerze v Turinu, je v uvodnih besedah orisal zgodovino in delovanje zgodovinskega inštituta po letu 1949. Inštitut združuje že 34 pokrajinskih in deželnih inštitutov po vsej državi, v svojem tridesetletnem delovanju pa je imel več razvojnih faz. Od prvotnega zbiranja dokumentov o italijanskem odporništvu z velikim poudarkom na pričevanjih borcev osvobodilnega gibanja ter na dokumentih o tistem času, ki so jih dobili v ZDA, Veliki Britaniji, Nemčiji in arhivih o fašistični Italiji, dalje o sodelovanju z odporniškimi gibanji v drugih državah in naposled o bolj specifičnih socioloških in antropoloških raziska. Vah v povezavi z globalno italijansko politiko in njeno družbo. Glavni urednik zbirke 765 dokumentov o garibaldinskih brigadah Claudio Pavone, predsednik Nacionalnega inštituta za zgodovino o-svobodilnega gibanja v Rimu in profesor zgodovine na univerzi v Piši, je orisal ganezo dela, zlasti arhivske vire in dokumente doma in v tujini, ki so jih upoštevali ter kriterije za njihovo uporabo. Omenimo naj. da je bilo med 1090 enotami italijanskega odporniškega gibanja kar 575 garibaldinskih. Med dokumenti, kot je t> razpravi omenil dr. Tone Ferenc, je kar 47 takih, ki govore tudi o stikih in odnosih med italijanskimi in jugoslovanskimi partizani. Bibliografijo del o osvobodilnem gibanju v Furlaniji - Julijski krajini je predstavil Teodor Sala, profesor zgodovine na filozofski fakulteti v Trstu. Sala je tudi specialist za problematiko italijanske okupacije v Jugoslaviji. Delo predstavlja kar 3215 bibliografskih enot. Bibliografija del o NOB ,rt skupno trojezično izdaj0 Inštitut za zgodovino deto«^? gibanja v Ljubljani veže z 1 z tuti v Trstu, Milanu, Vidro« nekaterimi drugimi ifalijfl«? inštituti za osvobodilno 9ij}an,e,t. dolga leta tesno in uspešMf, lovanje. To se ne razvija; k0.1 ' ■ ravnateljica Ijubl)«^ poudarila ga inštituta dr. Milica Kocin ■. hinz, samo v obliki izmenjavi rature, gradiva, informacij, šenj itd., ampak tudi z a: .(l. udeležbo raziskovalcev na znan* L ni h posvetih, na seminarjih m klusih predavanj ter z obja njem raziskovalnih rezultatov iskovanj it strokovnih reripn- _ lijanske inštitucije si prizadevajo^ pularizirati naše zgodovinske iskave zlasti s področja Pr,mr\tt in Istre. Razvoj tega obrne] ^ področja je predmet raziskav ^ venskih, tržaških furlanskin hrvaških zgodovinarjev. Zato J priložnostnega kot je poudarila dr. ‘ r ca Kacin - Wohinz. dozorel ‘r^(. mnogih letih lovanja, tek za načrtovanje skupni iskav o narodnoosvobodilnem 9 nju na tem stičnem in narodno šanem ozemlju. vjf- Inštituti v Ljubljani, mu, na Reki in v Rovinju, zase že proučujejo to Pr0 jr ko, načrtujejo skupno kVojezu dajo nekaterih publikacij o W jt vini tistega območja, kier,.r“, ju stikala gibanja za osvobodi*®^, kjer se je v skupnih bojih J1 ^ i(, jalo sodelovanje med narodu ^ temelj za današnje pnJat % meddržavne odnose. cr MARIJAN ZLOBE1 NEW YORK - Na sedežu ^ v New Yorku se je včeraj . fi konferenca o pomorskem kateri bodo v prihodnjih W ^ predstavniki 163 držav sestav ^ končno verzijo sporazuma 0 tovnih morjih. Od leta 19<3 ^ nes so se v glavnem spora/ ^ o pasu teritorialnih voda .L, ob-in o gospodarskem pasu, ki segal 200 milj. iiiiiimiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiniiiMiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiniiHtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiHMiiiniMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiuiiiifHiiimiiMiiiiu MARSOVCI BODO JUTRI PRISTALI V BRAZILIJI... CAO PAOLO — 'Marsovci bodo prispeli z vesoljsko ladjo v Brazilijo*. Tako je pred dnevi sporočilo i.sebje inštituta Sociedad lnterpln-netaria iz Rio de Janeira, ki preu Huje na bolj ali manj znanstveni način zapletena vesoljska vprašanja; odtlej je zajela Brazuijo pravcata «vesoljska mrzlica» O prihodu se je začelo govoriti sirom po državi, o njem se vsakodnevno razpisujejo sredstva javnega obveščanja; brazilsko javno mnenje se je praktično razbilo na dva tabora' na tiste, ki ver jamejo v prihod, in tiste, ki menijo, da je vsa stvar le gola izmišljotina. Rešitev tega za Brazilce sedaj i najpomembnejšega* vprašanja bo znana že jutri. Sociedad lnterpla-netaria je namreč točno predvide la čas in kraj. kjer naj bi pristala ladjica z vesoljskimi bitji. Marsov- ci naj bi stopili na brazilska tla že jutri ob 8.20 po srednjeevropskem času, pristali pa naj bi nedaleč od kraja Casemiro de Abre.i, majhni vasici, ki je oddaljena le 16P kilometrov od Ria. Prebivalci Casemira se že nekaj časa vneto pripravljajo, da bi nc najlepši način sprejeli aaljne goste. župan Celio Sarzedas je takoj potem, ko je izvedel za nev sakdanji prihod, odredil gradnjo steze, da bi vesoljska ladijca srečno pristala. Blizu ene od 'fazend* buldožerji že končujejo z delom, področje pa bodo še ogradili, da ne bi prišlo do nevšečnosti. V Ca semiru se namreč že zbira na tisoče radovednežev, ki nočejo zamuditi «velikega trenutka». Na ce stah, ki vodijo v vas. se počasi po mikajo dolge kolone avtomobilov, avtobusov in vozov. Župan Sarze das je zato odločil, da bodo dovolili vstop v ograjeno področje le predstavnikom oblasti in novinarjem. Ostali bodo videli «pristanek» le od daleč. Ko so vprašali župana, ali je presenečen nad dejstvom, da bodo iz brali Marsovci prav njegovo vas za pristanek, je takole odgovoril. 'Ne, nisem presenečen, saj srno že lani opazili nad našim področjem leteči predmet. Očitne so si izven-zemeljska bitja tedaj ogledala in izbrala prostor, na katerem bodo jutri pristala.» Sociedad Interplanetarki je sporočila še nekatere podrobnosti o pristanku. Domnevajo namreč, da bodo Marsovci (ki naj bi sicer prihajali z Jupitra) pripeljali s seboj tudi štiri Zemljane. To naj bi bili člani posadke helikopterja brazilske vojske, ki so skrivnostno izgi- nili pred štirimi leti. 19. avgusta 1976, med iskanjem brazilske podmornice v Atlantskem oceanu. Kraja nesreče in trupel niso nikoli našli, zato se je med Brazilci razširila domneva, da so jih ugrabili Marsovci. 'Vdove» vseh štirih letalcev so kar osem mesecev iskale morebitne sledi za svojimi možmi; pri tem so zaprosile za pomoč tudi parapsihologe, mediume, ča rovnike, a vsa njihova prizadevanja so bila zaman. Le sestri enega od pogrešanih je neki čarovnik napovedal, da je moški še živ, »da je padel na čer v dolgi (emi* in *da si je pri tem zlomil levo nogo*. Skrivnostno izginotje štirih letalcev in prihod Marsovcev naj bi bila torej tesno povezana. Vpraša nje je le, če jih bodo Marsovci jutri res pripeljali v seboj v Bra zdijo.,, (šč) Tako pravi Ennio Amadori, delegirani svetovalec podjetja Morini e Bossi, ki zastopa stroje in merilne naprave. Pri podjetju Morini e Bossi se pogosto poslužujejo telefona za medkrajevne pogovore, da so v tesnejših stikih s svojimi zastopniki v tujini in s klienti v Italiji. Tako prihranijo bencin, potovanja in trud. Da pa bo tako podjetje, kot je Morini e Bossi še naprej prihranilo denar po zaslugi telefona, so potrebne investicije in dosledno delo. Skupno se moramo zavzeti, da se telefonska mreža okrepi in modernizira. Kajti sodobnejšo telefonsko službo potrebujemo vsi.