Poštnina plačana v gotovini. Leto XII., štev. 246 LjnblJana, sobota 24« oktobra 1931 __ krat. Cena 2 Din Lpravništvo; Ljubljana, Knafljeva ulica 5. - Teieton št 3122, 3123. 3124. 3125. 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Šelenburgova ul 3- - Tel 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. — Teieton št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št 2 — Teieton št 190. Računi pri pošt ček zavodih: Ljubljana št 11.842 Praha čislo 78 180 Wien št 105241 Naročnina znaša mesečno 25— D m, za inozemstvo 40.— Dm. Uredništvo: Ljubljana: Knatljeva ulica 5 Telefon št 3122. 3123 3124. 3125 tn 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13 Telefon št 2440 (po o oči 2582) Celje: Kocenova ul 8 Telet št 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifa Nadaljnje kandidature v dravski banovini Včeraj so bUe z malimi izjemami vložene pri okrajnih sodiščih že vse najavljene sreske kandidature PRVI SESTANEK LA VALA S HOOVROM Zedinjene države za upoštevanje francoskih varnostnih zahtev — Francija ne zahteva ničesar od Amerike, pač pa je pripravljena razpravljati o vseh mednarodnih vprašanjih Ljubljana, 23. oktobra. AA. Sreska sodišča v dravski banovini so danes potrdila še te-ie kandidature: . srez Maribor-levi breg: dr. Ljudevit Pivko, profesor v Mariboru; namestnik Janžekovič Ivan, posestnik v Košakih; srez Ljubijana-okolica: Jarc Evgen. profesor v pokoju v Ljubliani; namestnik Petrovčič, župan na Viču: srez Kamnik: dr. Potokar Ivan, odvetnik v Kamniku; namestnik Pančur Franc, posestnik v Zgornjih Tuhinjah; srez Črnomelj in Metlika: Lovšin Evgen, posestnik v Ljubljani; namestnik Šmalcelj Josip, trgovec in posesmik v Predgradu, občina Stari trg ob Kolpi; srez Krško: Majcen Ivan, mesar in posestnik v St. Janžu; namestnik Glo-bevnik Ivan, posestnik v Skocijanu; srez Krško: Vale Maks, trgovec in posestnik v St. Jerneju; namestnik Bučar Lavoslav, posestnik v Kostanjevici; srez Krško: Grebene Anton, posestnik v Brezju, občina Krško; namestnik Horvatič Martin, posestnik v Krški vasi; , srez Krško: Drmelj Alojz, posestnik in župan v Boštanju; namestnik Polanc Anton, mlinar in župan v Radečah: srez Litija: dr. Zoreč Vinko, odvetnik v Beogradu; namestnik Kovačič Anton, kmet in gostilničar v Selu, občina Bukovica. srez Novo mesto: Kline Anton, župan v Gornjem Polju; namestnik Matko Davorin, upokojenec v Novem mestu: srez Novo mesto: dr. Zupanič Niko, bivši minister v Ljubljani; namestnik Belovsky Klement, posestnik v Sveti Heleni, občina Mirna: srez Maribor-desni breg: dr. Vauhnik Miloš, odvetnik v Mariboru; namestnik Volk Matija, posestnik in župan v Pobrežju pri Mariboru: srez Celje: Piki Franc, posestnik in gostilničar v Gotovlju; namestnik Sre- botnjak Ivan, posestnik in veletrgovec z lesom v Sv. Petru v Savinjski dolini; srez Ptuj: Petovar Lovro, poštar v pokoju in posetnik v Ivanjkovcih; namestnik Šolar Franjo, posestnik v Zia-toličju; srez Ptuj: Vuk Štefan, župan in posestnik v Cirkovcih; namestnik Ceh Jožef, gostilničar in posestnik v Ločiču; srez Konjice: Gajšek Karol, notarski kandidat v Konjicah; namestnik dr. Mejak Ervin, odvetnik v Konjicah; srez Ljutomer - Radgona: Zemllič Jakob, posestnik in župan v Radencih: namestnik Skuhala Franc, posestnik in žunan v Križevcih: srez Slovenjgradec: dr. Vošnjak Bo-gumil, poslanik v pokoju v Beogradu; namestnik dr. Bratkovič Alojz, odvetnik v Slovenjgradcu; srez Šmarje - Rogatec: Zdolšek Anton, posestnik v Hotunju; namestnik Debelak Simon, posestnik v Kristan vrhu. srez Dravograd: inž. Pahernik Franc, posestnik v Vuhredu; namestnik Geršak Ivan, posestnik in župan v Črni; srez Dravograd: dr. Rapotec Vinko, odvetnik v Mariboru; namestnik Topo-lovec Anton, okrožni nadzornik kon-zumnega društva v Prevalju; # srez Murska Sobota: Hartner Ferdinand, posestnik v Murski Soboti; namestnik Kočar Matija, župan in posestnik v Skakovcih: srez Murska Sobota: Vezir Geza, posestnik in gostilničar v Martjancih; namestnik Hodošček Franc, posestnik v Venko vcih; srez Dolnja Lendava: Faflik Fran, župnik v Kance vcih; namestnik Ošlaj Jožef, občinski tajnik v Dolnji Lendavi; srez Dolnja Lendava: Hajdinjak Anton. posestnik v Odrancih; namestnik Križanič Nikolaj, župan in posestnik v Kotu; Vstaja proti Angležem na Cipru Pokret za združitev z Grajo- Izgredniki požgali guvernerjevo palačo v Nikoziji - V spopadih s policijo je bilo več oseb ranjenih, ena pa ubita London, 23. oktobra, d. Na otoku Cipru so zaradi nacionalistične agitacije za osvoboditev izpod angleškega gospodstva in združitev z < Grčijo izbruhnili nemiri. V Nikoziji so demonstranti zažgali guvernerjevo palačo, ki je pogorela. Policija je streljala na množico, pri čemer je brila ena oseba ubita, 12 hudo, mnogo pa lažje ranjenih. Tudi v Larnati je prišlo do spopadov. Ker se oblasti boje razširjenja nemirov, so danes odposlale iz Aleksandri je z letali vojaštvo na Ciper. Prav tako je bilo z Malte odposlanih proti Cipru več vojnih ladij. London, 23. oktobra, d. Guverner Cipra poroča, da je v sredo zvečer manifestirala v Nikoziji velika množica, kii je napadla policijo s kamenjem, nato pa zažgala gu= vernerjevo palačo. Policija je bila prisiljena streljati ter končno razgnala demonstrante z gumijevkami. Ranjenih je bilo več civilistov, pa tudi nekaj policistov. Sedaj je v glavnem mestu zopet mir. Na Cipru se že nekaj časa pojavlja pokret za ločitev te angleške kolonije od angleškega imperija ter združitev z Grčijo. Otok spada v angleški imperij od berlinske konference 1. 1878. Pariz, 23. oktobra. AA. Po poročilu Nikozije na otoku Cipru je množica prisilila posadke vojaških fcamijonov, ki so prevažali živila, da so zapustiti svoja vozila. Nato so izgredniki zažgali rezidenco po- krajinskega upravnika. Druga skuptina je skušala napasti državne urade. Policija jih je odbila Uporniki so medtem na drugih krajih zgradili barikade m streljali na re» darje, ki so naposled pregnali5 nasprotnik©. Kasneje so bili nerea1! tudi drugod potlačeni. Oblasti so povsod uvedle red in mir m obvladujejo položaj, tako da so nova n*»-jačanja nepotrebna Pariz, 23 oktobra, AA. Havas poroča Iz Kaira, da je upor na otoku Cipru nastal najprej v Limassolski luki v torek in da je upornike naščuva' škof v Larnaki. Upornike so vodiili tudi on: grški poslanci, kt so nedavno položili mandate v lokalnem Darjam en tu Prvi neredi so nastali v Nikoziji, glav« nem mestu otoka, kamor so prispele večje skupine Grkov iz Limassola. Množica Je priredila demonstracije, pri katerih je zahtevala združitev otoka z Grčijo in nato zažgala guvernerjevo palačo. Po §e nepotrjenih vesteh iz Nikozije 6o uporniki ope-tovano napadli policijo s kamenjem. London, 23. oktobra. AA. AdmiraPteta javlja, da je včeraj rušilec »Acaster« prispel v Paphos na ofoku Cipru, kjer so tz» bruhnllh' veliki nemiri. Davi 6e je pojavila pred mestom Lrmassolem križarka »Shrop-shire«. Prav tako sta prispe1« na otok Ciper rušilec »Acha+es« in križarka »London«. Davi je prispelo v Nikozi jo 7 angleških letal, ki so pripeljala 150 vojakov. Finančni ukrepi češkoslovaške Češkoslovaška vlada namerava uvesti nove omejitve v deviznem prometu ter omejiti tudi dviganje hranilnih vlog Praga, 23. oktobra, h. V proračunskem odboru poslanske zbornice se je danes po končani splošni debat; finančni minister Trapi obširno bavil s finančnim položajem Češkoslovaške glede na splošno svetovno finančno krizo V svojem govoru je poudarjal, da se mora češkoslovaška republika z lastnimi sredstvi in močmi upreti gospodarski krizi in zastaviti vse sile, da očuva tečaj krone. Doslej padec funta in ostale izpremebe na svetovnem denarnem trgu niso vplivale na češko krono, toda treba je poskrbeti v naprej, da se tudi v bodoče ohrani nelzpramenjen tečaj krone. Poleg najstrožje štednje v vsem državnem gospodarstvu bo vlada odredila tudi drage primerne ukrepe, da se zlasti prepreči iz-podfkopavanje domače valute na domačem denarnem trgu. Položaj bii 9e lahko čez noč poslabšal, če bi se dvignile hranilne vloge iz denarnih zavodov in zaeel shra« n jeva ti srebrn denar doma, kar se mora za vsako ceno preprečiti. V političnih krogih smatrajo, da bo vlada v najkrajšem času izdala naredbo, 6 katero bo omejeno dviganje denarja iz denarnih zavodov in verjetno je, da bodo odrejene tudi nove devizne omejitve. Aretacije nemških upornih mornarjev Hamburg, 23. oktobra AA. Policija je aretirala 120 mornarjev z ladij, ki so se te doni vrnile iz ruskih pristanišč. Proti mornariem je vložena ovadba zaradi upora. Podobne aretacije bodo izvršene tudi na drugih nemških ladiah, ki so se v ruskih pristaniščih priključile nedavni stavki. Aretirane mornarje bodo obsodili po kratkem postopku. Konferenca novčaničnih bank nasledstvenih držav Dunaj, 23. okt. s. Zastopniki novčaničnih bank nasledstvenih držav se bodo v kratkem sestali na konferenco o deviznem gospodarstvu, na kateri bodo skleoali za oži-votvorjeraje in ohranitev medsebojnega trgovskega prometa. Zahteve izvozničarjev naj bi se poravnavale z dolgovi uvodničarjev. Madžarska Narodna banika je že pristala na idejo clearinga. Washington, 23. oktobra, n. Francoskega ministrskega predsednika Lavala so snoči ob prihodu v \Vashington sprejeli na kolodvoru vsi višji uradniki ameriškega zunanjega urada s Stimsonom in poslanikom Edgeom na čelu. Laval je takoj ob prihodu sprejel novinarje in jim izrazil svoje zadovoljstvo zaradi sprejema. Dejal jim je, da je spoznal, da je Stimson, ki se je z njim peljal iz Ne\vyorka v VVashinston, še vedno istega mišljenja, kakoršnega je bil, ko sta se zadnjič sestala na poti iz Pariza v London. Prelepi sprejem pa je v njem le še poglobil nado, da bo zaključil svoje razgovore s Hoovrom uspešno. Popoldne ob 18. je bil Laval v Beli hiši, kjer so ga sprejeli Hoover, njegova soproga in več višjih uradnikov. Dve uri nato so v Beli hiši priredili velik d i ner na čast maršala Petaiina, ki je zastopal francosko vlado pri ameriških svečanostih v Yorktownu. Čeprav je veljal banket maršalu Petainu, so se vendar na njem v prvi vrsti zanimali za Lavala in namen njegovega poseta. Današnjega sestanka med Hoovrom in Lavalom sta se udeležila tudi dva tolmača. Po konferenci ostane Laval na kosilu pri Hoovru in bo tudi spal v Beli hiši. VVashington. 23. oktobra g. Predsednik Hoover je priredil snoči na čast ministrskemu predsedniku Lavalu diner v Beii hiši, ki se ga je udeležilo 85 častnih gostov, "med njimi državni tajnik Stimson, državni tajnik Mellon, maršal Petain, neonski poslanik v. Prittwitz, francoski .poslanik Claudel in drugi. Pogajanja med Hoovrom in Lavalom glede varnostnega pakta, za katerim stremi Francija, so .po neofici-jelnih informacijah prišla na mrtvo točko, ker predsednik Hoover noče razmotrivati o nobenem predlogu, ki bi ameriške Zedinjene države vezal, da bi jamčile v primeru bodoče vojne za zaščito Francije. Ministrski predsednik Laval je izrekel pred raizgovorom s Hooverjem še enkrat svojo izrecno željo, da se želi pogajati na popolnoma neoficijelni podlagi, zaradi česar k tem pogajanjem začasno tudi niso bili pritegnjeni nobeni zaupniki obeh vlad. Laval je naglašal, da ni prišel v "VVashington z naprej .premišljenim načrtom in tudi ne želi, da bi se o razgovorih vodil zapisnik. Francoski ministrski predsednik upa, dase bo dala z nepr'.«;ljeno izmenjavo misli o vseh problemih in težavah ustvariti atmosfera medsebojnega zaupanja. Njegovi obiski v Londonu in Berlinu kakor tudi sedanji v VVashingtonu so najboljši dokaz, da hoče biti Francija v tesnem sodelovanju z vsem svetom. Ministrski predsednik Laval je dopoldne položil venec na grob Neznanega vojaka Nato je opravil sooje oficijelne posete pri državnem tajniku Stimsonu, podpredsedniku Curti.su in predsedniku vrhovnega zveznega sodišča Hughesu. Opoldne je priredil francoski poslanik Claudel v poslaniškem poslovpju ofieljelen zajtrk. Po zajtrku je odšel ministrski predsednik Laval v Belo hišo, na zaupen razgovor s .predsednikom Hoovrom. Zvečer je Laval večerjal v ožjem krogu v Beli hiši, kjer bo tudi prenočil. Francoske zahteve Newyork, 23. okt. n. Po prihodu francoskega ministrskega predsednika Lavala v Nevvvork, je pričel ameriški tisk širiti razne vesti o razgovorih, ki ga čakajo v Wa-shingtonu. Listi so razglabljali o stališču, ki ga bosta Laval in Hoover zavzela napram poedinim vprašanjem, in tudi širili neresnične teze in teorije. Ko je pred svojim odhodom v Washington Laval sprejel novinarje, jim je ponovno kategorično in energično izjavil, da so vse te vesti neresnične. Ko ga je neki novinar vprašal, kaj želi Francija od Zodinjenih držav mu ja Laval odgovoril: »Nič, prav nič. Francija je pripravljena spoštovati interese vseh drugih sil, če se spoštujejo tudi njeni interesi.« Kasneje ga je neki novinar vprašal, če bodo na dnevnem redu razgovorov v Beli hiši res štiri vprašanja: učvrstitev Kelloggovega pakta, priprave za razorožitev, nova ureditev vojnih dolgov ter finančna in gospodarska stabilizacija, je Laval z nasmehom odgovoril: »Kako naj bo mogoče tako veliko število velrkih mednarodnih vnrašanj združiti v štiri glavne probleme? Francija je pripravljena bavifci se z vsemi problemi in pretresti vsa vprašanja, čeprav ni mogoče že sedaj napovedati, da se bodo v Beli hiši takoj in končooveljav-no rešila vsa ta vprašanja.« Direktor »Matina« Lausanne je v svojeun listu naglasil, da ie sedaj prvič po Laf*-vettu. kr> je orišel v Ameriko zastonnik Franci ie. ne da bi pri tem kaj zahteval od Zedinjenih dTŽav. Washin0lon. 23. okt. r. Med po+io 5zNew Yorka v Wasb;Ti<*ton je francoski ministrski predsednik Laval v železniškem vozu na postaji v Philadel-ofoiji snrejel novinarje in jim dal to-le iziavo: »Newvorški smre-jem mi potrjuie nado. d? bodo washmg-tonski razgovori koristili obema narodom? m gotovo tudi vsemu svetu. Kolikor t>o-znam predsednika Hoovra in kakor drugi sodijo o meni. mislim, da se ne motim, da bova predsednik Hoover in iaz z enako odkritosrčnostjo vsai -pretehtala vse -probleme, ki so «a dnevnem redu. £e jih nama že ne bo motfoče do kraja re3W.« Pariški t««k o snrejemu Lavala Pari«. 23. oktobra n. Na ves tisk tn vso javnost je napravil newvr>rški srpreiem ministrskega oredsednika Lavala velik vtis. Listi navdnSemo poročalo o sr>reie*nu ki je prekoračil vsako nrifakovanje. »Matl-nov« dorrfsnik orlpoveduie. kako ie ogromna množica ljudi vzklikala Lavalu po vsem dolgem Broadwayu. Culi so se posebno | vzkliki: »Power full France!« Ta vzklik karakterizira ves veličasten sprejem in pomeni priznanje francoske veličine. Laval je prišel v USA ne s kakšno zahtevo, marveč z namenom, da se sporazume z ameriškimi državniki o velikih mednarodnih vprašanjih. Prav takšen sprejem je bil v . VVashingtonu. Vse mesto je bilo na trgih in ulicah, ki vodijo od železniške postaje do palače poslanika Edgea, v kateri se je Laval nastanil. Lavalov sprejem v Ameriki je bil veličastnejši kakor siprejem Macdo-nalda, in bolj topel, kakor sprejem atlantskega zmagovalca Lindbergha, ki so ga ljudje sprejeli z divjim navdušenjem. Senatorja Routh in Dawis sta Lavala naprosila, naj bi se udeležil, preden se vrne v New York, sestanka parlamentarnega odbora za zunanjo politiko. Laval jima je ugodil. Pariz, 23. oktobra s. VVashingtonski dopisnik »Agence Economique et Financie-res* ugotavlja, da ni nobenih znakov, iz katerih bi se dalo sklepati, da se je znano stališče kongresa glede najvažnejših problemov, in sicer varnosti vojnih dolgov in razorožitve samo najmanj spremenilo. Zato bosta Laval in Hoover .prisiljena manevrirati, da se izogneta neusnehu svojih razgovorov, ki bi utegnili limeti resne posledice za VValstreet. Optimizem glede uspeha teh razgovorov je v Washingtonu vsekakor manjši kakor v Newyorku. Preokret stališča Zedinjenih držav Pariz, 23. oktobra. AA. Havasov poročevalec v VVashingtonu .poroča, da je v tamo-šmjih vladnih krogih v zadnjem času nastala sprememba in da je vlada Zedinjenih držav pripravljena upoštevati potrebe in želje, ki jih ima Francija zaradi svoje varno- sti. Zdi se. da bo zunanji minister Stimson sprejel načelo čini bližjega sodelovanja med Francijo in Zedi njenimi državami na področju mednarodnega miru. Razgovori med Hoovrom in Lavalom bodo v prisotnosti zunanjega ministra Stinisona :n dveh prevajalcev, takorekoč med štirimi očmi. Prvotno nameravana misel o sestavi mešane komisije iz francoskih in ameriških strokovnjakov ie bila odbita. Anglija Podaljšanje Hoovrovega moratorija ? Newyork. 23. oktobra s. Ameriško stališče v vprašanju medzavezniških dolgov in reparacij je bilo pred prvim razgovorom med Lavalom in Hooverjem precizirano v tem smislu, da trenutno znižanje dolžnih zneskov ni izvedljivo, dočim bi se moglo razpravljati o možnosti podaljšanja moratorija za nadaljnja tri leta z izgledi na uspeh. Anglija zahteva ureditev vojnih dolgov VVashington, 23. oktobra, d. Kakor poi»-ča Reuterjev urad, so bile Zedinjene države po izjavah merodajnih krogov ui Francije obveščene, da pričakuje Anglijja «»<1 washingtonskih razgovorov končnoveljaven korak v ureditvi cojnih dolgov, od katere je odvisna v veliki meri svetovna gospodarska kriza. V angleških krogih ne prikrivajo, da pripisujejo pri rešitvi vprašanja vojnih dolgov znižanju dolgov ali pa njihovemu črtanju prednost pred drugimi ukrepi, kakor n. pr. podaljšanjem Hoovrovega moratorija. Domnevajo, da bo angleški poslanik v VVashingtonu sporočil zastopnikom Araen-ke in Francije mnenje angleške vlade, da bf zavlačevanje ukrepov za odstranitev krize imelo le neugodne posledice. Pred likvidacijo spora na Daljnem vzhodu Japonska je v načelu pristala na predlog Društva narodov in bo umaknila svoje čete, čim da Kitajska potrebne garancije London, 23. oktobra. AA Svet Društva narodov je včeraj po dopoldanski seji nadaljeval razipravo o mandžurskem sp xru. Ob tej priliki se je Briand razgovarj.il z japonskimi delegati. Na seji je Briand prečital resoluc'jo, ki našteva napore Društva narodov ia držav - podpisnic pariškega pakta za rešitev mandžurskega spora, mirovna zagotovila japonske in kitajske vlade in poro čilo japonske vlade, da nima v Mandžuriji osvajalnlh namenov. Resolucija poziva japonsko vlado, naj izodarsUo krizo, glasuje za svojo in vseh nesrečo! V znamenju verske strpnosti Beograd, 23. cktobra. Vsi beograjski .in tudi mnogi drugi listi so prinesli obširne izvlečke iz globokega, domovinske in elovečanske ljubezni prepojenega govora g. župnika Janka Barleta. V zvezi s tem govorom priobčuje »Vreme« daljši članek, v katerem pravi med drugim; Po govoru ministrov*' Srškiča in Kara-mehmedovič* na muslimanskem zboru v Sarajevu in po govoru katoliškega župnika Barleta v Kranju, v katerih je prišla do izraza medsebojna strpnost vseh glavnih ver v naši državi, dobiva volilna kampanja tako širck in splošen značaj, da je morda netočno uporabljati ta običajni izraz za povsem nov položaj. V prejšnji dobi je bi-i«i volilna borba pri nas in v drugih državah prepojena z duhom borbenosti, polna osebnih prepirov in konfliktov. To so bili časi, ko je kohezija nacionalne zajednice slabela in ko so se predstavniki nasprotujočih si skupin trudili brez ozira na sredstva, da razdele narod v najbolj sovražne tabo* re. N"a agitaciji niso apelirali toliko na upravičenost svojih interesov, kakor podpihovali najslabše instinkte mas. Takrat je zares država zaradi pretiravane ostrine osebnih in strankarskih sporov preživljala nekako bolestno psihozo, ki je čestokrat naličila na tajno in degradirano meščansko vojno. Narod je izšel iz te volilne mrzlice vselej oslabljen in potrebno je bilo mnogo časa, da sta se povrnili volja in zavest, ki sta neobhodno potrebni za razvoj in napredek. Zato bi bile v današnjih časih, ki zahtevajo, kakor od vseh narodov, tudi od Jugoslavije skrajni napor vseh sil in zmožnosti za obvladaije težkoč, volitve v staran duhu s ciljem strankarskega nadgla-sovanja in cepljenje narodnih 6i! velik korak nazaj. Da do tega ne pride, je dan sedanjim volitvam tak smisel in značaj, da služijo jačanju skupne narodne in držav* ne zavednosti. In tako danes volilna kampanja ne razdvaia več, temveč združuje vse sloje in stanove. Namesto, da 6e, kakor nekoč, zbirajo ljudje v različne skupine, ki so se medsebojno mrzile do krvi in smrti ter stale dvignjenih pesti druga proti drugi, danes ogromna večina naroda, prežeta bratske sloge in ljubezni proži drug drugemu roko. da se vsi združijo v veliko kolo narodne sloge. Volilni shodi in konference niso več šola mržnje in hujskanja drugega proti drugemu, nego so manifestacije narodne solidarnosti. Na njih se zbirajo ob 6kupni mizi nekdanji hudi politični nasprotniki, ki so zaradi višjih državnih in narodnih interesov pozabili na vse. kar je bilo, ter sledili primeru onega, ki je 6. januarja s spojim visokim pojmovanjem svoje odgovornosti pred zgodovino presekal ubijalski duh nesloge. Moč novega duha sloge in ljubezni je tako silna in neodoljiva, da gre preko vseh ovir in da je omogočila tudi mirno sožitje raznih veroizpovedi, ki jih omamo v Jugoslaviji. Režim šestega januarja }e s svojo pravicoljuhnostjo in enakim spoštovanjem vseh veroizpovedi dal vsem cerkvam take garancije, da je izginil ves strah pred hegemonijo ene cerkve nad dru« go. Vrhovni čuvar narodnega edinstva je posvetil vsem cerkvam in veram enako pozornost dn ustvaril s tem pri vseh verskih poglavarjih tako zaupanje, da je danes Jugoslavija morda edina država, kjer je v največji popolnosti zavladala verska strpnost. Dočim so poprej posamezne vere in cerkve, izkoriščane od raznih političnih strank, razdvajale, tvori/o danes le še eno ve^ več med Jugosloveni. To je morda najvažnejši moment v sedanj.' iugoslo-ve^ski duhovni evoluciji. Juigoslovenstvo, ki ima svoje koreni ie v realnih potrebah vseh državljanov, se dviga tako visoko v silno duhovno moč. Ze sedaj se lahko teče, da je izpolnjen ideal velikega jugoslovenskega apostola vladike Strossmayerja, ki je neumorno pridiga' slogo in bratstvo ver v Jugoslaviji. Anglija vrnila ameriški kredit Newyork, 23. okt d. Angleška banka je predčasno povrnila znesek 56.5 milijona dolarjev, kar predstavlja štiri petine dno 1. avgusta pri Federalni rezervni banki najetega ameriškega kredita v višini 125 milijonov dolarjev. Vest o tem povračilu jo v tukajšnjih bančnih krogih zbudila veliko presenečenje. Kakor znano, je bil kredit 125 milijonov dolarjev dovoljen za čas 90 dni v svrho ojačenja tečaja funta. Povračilo bi se zato moralo izvršiti šele prihodnji teden. Ukrep Angleške banke, ki se izraža v tedenskem izkazu Federalne rezervne banke v sorazmernem zmanjšanju zaloge deviz, je bil sprejet od nevvorških bank z največjim zadovoljstvom. Splošno poudarjajo, da so ta kredit smatrali že kot zastal in da niso pričakovali njegovega po. vračila ob zapadlem roku. Stalin odstopi? Varšava, 23. okt. d. Kljub demantijein objavljajo tukajšnji listi še vedno vest! o katastrofalnem finančnem položaju Rusije in o nameravani proglasitvi moratorija za ruska plačila v inozemstvu. V zvezi s tem se čimdalie več govori o skorajšnjem odstopu Stalina kot generalnega tajnika komunistične stranke, ker ga delajo odgovornega za sedanjo krizo zaradi njegove radikalne gospodarske politike. Molotov je skušal izkoristiti svojo veliko avtoriteto pri strokovnih organizacijah, da bi vzpostavil prejšnjo hegemonijo predsednika sveta ljudskih komisarjev, kakršna je bila za dobe Lenina, z izoliranjem Stalina. Zbor fašističnih veljakov v Napol ju Napolj, 23. oktobra, r. S salvo topov, parado vojnih ladij in v senci bajonetov na-poljskih miličnikov bodo fašistične oblasti sprejele Mussolinija, ki prispe s svoio jahto (bivšo avstrijsko voino ladio) jutri zjutrai v Napoli. Na trgu Plebiscita bo popoldne zbrn-fašističnih voditeljev iz vseh pokrajin, okrog 850 po številu. Mussolini bo ime! govor o programu fašističnega režima v prihodnjem — desetem fašističnem letu. ki se prične prihodnjo sredo ob obletnici fašističnega pohoda na Rim. Fašistični tisk prinaša že sedai cele kolone poročil in komentariev o tem zborovanju in mu pripisuje historičen pomeni Avtomobilska nesreča avstrijskega ministra Dunaj, 23. okt. n. Danes popoldne sta v III. okraju trčila neki avtotaksi in avtomobil ministra dr. Dollfussa, ki ga je spremljal bivši državni podtajnik Stockle. Avtotaksi je odletel na hodnik, ministrov avtomobil pa se je prevrnil. Minister dr. Dollfuss je bil hudo ranjen na glavi. Tudi Stockle je bil hudo ranjen. V avtomobilu sta se peljali dve gospe. Prva je ostala nepoškodovana, druga si je zlomila tilnik in je še v nezavesti. Raniena sta tudi oba šoferja. Policija je uvedla preiskavo, a še ni dognala, kdo je bil kriv nesreče. Litvinov odpotoval v Angoro __ Moskva, 23. oktobra d. Na povabilo turške vlade je včeraj ljudski komisar za zunanje zadeve Litvinov odpotoval v Ango-ro k napovedanemu oficielnemu posetu. Konec »vohunske aferecc na Bolgarskem Sofija, 21. oktobra. »Vohunska afera«, ki je nad leto dni razburjala bolgarsko javnost, se bliža svojemu koncu, ki .pa je popolnoma drugačen, kot so si ga predstavljali oni, ki so zasnovali to afero. Polkovnika Marinopolskega, o katerem danes že vsakdo ve, da se ni končal sam, temveč, da je bil umorjen v zaporu, seveda ni mogoče obuditi v življenje, zato pa je druga žrtev, poročnik Aleksijev, dosegel včeraj svojo popolno rehabilitacijo. Včeraj je namreč sofijsko sodišče izreklo razsodbo v tožbi bivšega vojnega ministra Bakardžijeva proti Aleksijevu zaradi njegovega odprtega pisma, v katerem je razkrinkal vso »vohunsko afero« in obdolžil bivšega vojnega ministra in več drugih višjih oficirjev, da so si izmislili to »vohunsko afero« v namenu, da bi tako mogli odstraniti polkovnika Marinopolskega, ki nikakor ni bil po godu neodgovornim terorističnim elementom VMRO, ki so .pod vlado »Demokratičeskega Sgovora« neomejeno gospodarili v državi in imeli svoje pokrovitelje v vseh panogah državne uprave. General Bakardžijev, ki se je čutil po izvajanjih Ale.ksijeva užaljenega, je vložil tožbo proti njemu. Včeraj popoldne pa je sodišče izreklo razsodbo, v kateri se ugotavlja, da poročnik Aleksijev ni bil udeležen v nikakršnem vohunstvu in potemtakem v njegovem odprtem pismu ni ne žalitev ne obrekovanja ter se zato oprošča krivde in kazni. Za razsodbo je, kakor je pač umljivo, vladalo kar največje zanimanje in še tembolj, ker se je izvedelo, da je državni pravdnik že tekom razprave umaknil tožbo zaradi obrekovanja in je tako šlo samo še za žalitev časti. Razsodba je tako izzvala kar najživalinejše komentarje, ker je bilo ž njo izrečeno jasno, da polkovnik Marinopolski in poročnik Aleksijev nikakor nista bila kriva vohunstva, da vohunstva sploh ni bilo, da je bila vsa ta stvar umetno pripravljena. Ta oprostilna razsod ba je pa še tem značitnejša, ker je svoječasno Malinov, tedanji minister pravde v vladi g. Lja.pčeva izjavil, da ima v rokah neizpodbitne dokaze o udeležbi Marinopolskega in Aleksi.jeva pri vohunstvu v prid neke tuje države, in sta isto trdila v svojih izjavah, podanih sofijskemu tisku, tudi tedanji vojni minister general Bakardžijev, in načelnik generalnega štaba Marinkov Na razpravi ipa so sedaj kot priče zaslišani vojaški strokovnjaki izpovedali in ugotovili, da vohunstva sploh ni bilo, da je bila vsa afera umetno pripravljena, da bi ž njo odpravili »neodgovornim činiteljem neljubega polkovnika Marinopolskega. Tako se je torej ta velikanska. »afera« končala s popolno rehabilitacijo polkovnika Marinopolskega in poročnika Aleksija, samo da je za .prvega prišla ta rehabilitacija šele več kot leto dni po njegovi nasilni smrti v vojaškem zaporu. Seveda pridejo sedaj na vrsto pravi krivci in proti polkovniku Zahovu, ki je poročnika Aleksije-va izročil rabljem VMRO. da so ga toliko časa mučili, da je priznal vse, kar so hoteli, da je namreč s polkovnikom Marinopolski m sodeloval v vohunstvu, je že uveden vojaški sodni prestopek. Vojni proku-rator, k; je imel v rokah predhodno preiskavo proti polkovniku Zahovu, je te dni vrnil spise vojaškemu sodišču, da se izpopolnijo z nekimi novimi zaslišanji, nakar bo predložil obtožnico. S to razpravo, Iti pride že v kratkem na dnevni red, bo menda »vohunska afera? končno likvidirana. Sledile bodo kvečjem še razprave o odškodninskih zahtevah poročnika Aleksija in rodbine umorjenega polkovnika Marino-polskoga. Priprave za Tyrševo proslavo Praga, 23. oktobra, h. Danes je bila seja predsedstva ČOS. Med drugim je bilo sklc-nieno, da se ob T.vrševi obletnici izda poseb- publikacija pod naslovom ">Tyrševe ideje J in Slovanstvoc, ki bo dala dokumentiran ' pregled razvoja Sokolstva cd prvih početkov pa do danes. Za to najpomembnejšo sokolsko publikacijo bodo dali svoje prispevke najodličnejši sodobni sokolski delavci. Knjiga bo vsebovala tudi statistični pregled sedanjega stanja slovanskega Sokolstva. Pravi vzroki draginje v prestolnici Številke govore — Stanje prodajalca in konzumenta Beograd, 23. oktobra. Konferenca beograjskega občinskega odbora in občinskega sveta (»suda«), ki se je bavila v zprašanjem draginje, je sklenila. da poseben odsek prouči to vprašanje in potem predloži svoje predloge mestnemu občinskemu odboru, ki bo razpravljal in sklepal o njih. Tako je torej beograjski občinski odbor prevzel nalogo, da stori, kar je v njegovi m "či, da se zajezi vse večie naraščanje draginje najvažnejših življenjskih potrebščin in se, kolikor le mogoče, ublaže njihove cene, ki so postale že naravnost nezmagljive prestolniškemu prebivalstvu. Mestni občinski odbor ne bo imel lahkega dela, ker je gradivo ogromno, in če bo hotel ustvariti res kaj izčitnega, se bo moral lotiti draginjskega vprašanja prav pri korenini, in vzrokih, ki leže v samem gospodarskem sestavu prestolničnega prebivalstva. Beograd nima bogve kako razvite industrije in tudi trgovina je v prestolnici bolj krajevnega kakor pa izvozneg1 ali prevoznega značaja. Število prebivalstva je v povojnem času rastlo skokoma, toda ta ogramni prirastek ni prinašal prestolnici gmotno krepkega novega živijo., temveč v glavnem le od svoje plače ali mezde živečega uredništva in delavstva. Vkljub temu pa je s številom prebivalstva ravno tako m še bolj skokoma rastlo število trgovin ln obrtnih delavnic, ki naj bi preskrbljevale prebivalstvo z vsakdanjimi življenjskimi potrebščinami. Dasi ni v tem pogledu točnih statističnih podatkov, ker trgovska in obrtniška zbornica vodita sarro statistiko o izdanih trgovskih in obrtnih dovoljenjih, se more vendar reči vsaj približno, da šte'e danes Beograd kakih 4500 trgovin, okoli 4200 obrtnih in kak h 500 drugovrstnih poslovalnic. Trgovin z živili bo kakih 1200, kavarn, gostiln in hotelov okoli 1100, buffe-tov okoli 500, m anu fakturni h in drugih podobnih trgovin okoli 350, pekam 350, mesnic 150, čevljarskih delavnic in prodajaln 250, krojaških 400 itd. Industrijskih podjetij, ki zalagajo s svojimi proizvodi domače prebivalstvo, je nekaj, dočim pa velikih trgovskih skladišč m in ravno tako tudi ne velikih obrtnih zadrug. Pri prehrani Beograd" prihajajo polz»»de!sk- zadruge le zelo malo pošfcev. 'onzumno za-družništvo je skoraj neznano. Vsa preskrba prebivalstva z življenjskimi potrebščinami se vrš; skoraj ključno s posr "ovanjem malega ir srednjega trgovca ter malega ;n srednjega obrtnika, ki so med s-boj v stilnem ijutem boj i za čim ug' ' °jše in pri-kladnejše poslovne nrostore, kar je eden glavnih vzrokov draginje. V Knez Mihailo-vi ulici se plačujejo prodajalnični prostori po 15, 20. 25 in celo 30 tisoč mesečno in ni ga Beogradu niti v najrevnejši uToi poslovnega prostorčka, ki bi e stal mesečno vsaj tisoč ali dva tisoč dinariev. In ker trgovec in obrtnik zvaljujeta fo draginjo, š znatno povečano, r konzumenta, je razumljivo, zakaj ~"ra Beograjčan n. pr. blago za obleko, ki bi mu bili nrava cena 120 Din, plačevat? po 150 ;n zakaj stane jed v gostilni 15 D:n namesto 12. Toda to še ni vse. Beograjski trgovec in obrtnik le v zelo redkih Drimerih dela s svojim lastnim kapitalom. Večino si ga je iroosodil iz denarnega zavoda, ki v obrestni meri skoraj ne nožna meje. Posojila po *9 ali 12 odstotkov so v 3cogradu redke izjeme in so denarni zavodi, pri katerih se obrestna mera. če se sešteje vse. dviga o^ 20 in celo 25 odstotkov, kar ima svoj vznl: pač v primitivnosti beograjskega denami&tvr in njegovi nezadostni organizaciji. na svoji smrtni postelji obveščen o uspehu svojega dela. Ottu in Dallyiu se ie posrečilo pretekli torek povsem nenadoma dokazati, da je bil od Edisona naznačeni način izdelovanja umetnega gumija iz tako zvane trave »Zlatega ovsa« (Trisetum), ki raste v Ameriki, čisto značilen. Iz soka te rastline sta z drugimi sestavinami sestavila trdno gmoto, ki se ie praktično izkazala kot primerno nadomestilo za gumi. Vest o nenadnem uspehu ie bila po tisočih poizkusih v zadnjih 12 letih takoj sporočena telefonično Edisonovj soprogi. Edison sam je bi! že preslab, da bi mogel čuti poročiio o svoiem zadnjem velikem uspehu, zaradi česar mu je zdravnik sporočil vest s trkn-niem Morseyevih znakov na žilo. Edison je bi! že pred svoio boleznijo trdno prepričan, da ie njegova iznajdba pred končnim zaključkom poslednjega dela. Zato so mu morali asistenti vsak dan poročati ob bolniški postelji o poteku del v laboratoriju. Henry Ford in Firestone, predsednik tru-sta za pnevmatiko istega imena, sta se zelo navdušeno izrazila o iznajdbi sintetičnega gumija. Po njunem prepričanju ie pričakovati v kratkem praktičnega izkoriščanja velike iznajdbe. Zagoneten zločin v okolici Beograda Beograd, 23. oktobra, p. V selu Ripanj pri Beogradu je bil v pretekli noči izvršen zagoneten umor. Tamošnji seljak Ilija "Lukič je zvečer posetil svojega brata in ostal pozno v noč pri njem. Okrog 11. ponoči sta sedela ob mizi blizu okna, ko ie s ceste skozi okno nenadoma počil strel in Ilija Lukič se je zgrudil smrtno zadet. Storilec je brez sledu izginil. Tudi policijska preiskava ni mogla odkriti nobenih sledov, pokojni je bil splošno priljubljen in nihče ne ve, da bi bil imel kake osebne sovražnike, kar bi dopuščalo domnevo, da gre morda za krvno osveto. Pomanjkanje vode v Beogradu Beograd, 23. oktobra p Beograd je bil dva dni skoro popolnoma brez vode. šele danes je vodovodna uprava odstranila ne-dostatke, ki so se pojavili pri filtriranju vode, tako da je bil dotok vode v večernih urah zopet normalen. Tatovi na delu v Zasrebu Zagreb, 23. okt. n. V pretekli noči so vlomili neznanci v manufakturno trgovino na Maksimirski cesti št. 49. Ukradli so tvrdki za 15.000 Din blaga. V trgovini so se tudi preoblekli, si nadeli nove svilene srajce, stare pa pustili na mizi. Smrten padec pleskarja Zagreb, 23. okt. n. Danes okrog 17. ure je padel s četrtega nadstropja še nedograjene palače Srbske banke v Tkalčičevi ulici pleskar Josip Maruševac, star 40 let. Delal je pri nekem oknu. Videli so ga, ko je imel v rokah še čopič in lonec za barvo, pa se je nenadoma zazibal in treščil na tla. Nesrečnež se je na tleh razbil. Umor dveh delavcev v Kotoru Kotor, 23. okt. n. V pretekli noči so neznani razbojniki ubili delavca Dušana Cvetičiča iz Julijske Krajine in Miroslava ' Tonija iz Kamnika v njunem stanovanju, ko sta Se spala. Umorili so ju z noži. Vzrok zločina ni znan. Policija še ni iz- ■ sledila krivcev. j Iz seje ljubljanskega magistratnega gremija Ljubljana, 23. oktobra. Pod predsedstvom župana dr. Puca je bila nocoj seja magistratnega gremija. Načelnik mestnega ekonomata, nadsvetnik Jančigaj je poročal, da poteče letos pogodba z najemnikom hotela »Tivoli«, g. Dolničarjem ml., ki je lani namesto očeta vstopil v pogodbeno razmerje z mestno občino. Sklenjeno je bilo, da se dosedanjemu najemniku podaljša pod dosedanjimi pogoji pogodba za dobo 3 let; mestna občina pa je pripravljena skleniti pogodbo tudi za 5 let, ako bo najemnik pripravljen izvršiti primerne investicije. Tvrdka Siemens je predlagala mestni občini, naj sklene ž njo varnostno pogodbo glede vzdrževanja telefonske centrale na magistratu. Siemens ponuja mestni občini, da ji v primeru poškodbe ali uničenja telefonskih naprav vzpostavi vse v prejšnje stanje, zato pa mora občina plačevati družbi za dobo 5 let po 6000 Din četrtletne vzdrževalnine za naprave. Ker se vrednost celotne naprave ceni na okrog 490.000 Din, zahtevek družbe Siemens ni pretiran in je bila varnostna pogodba v bistvu odobrena. Pri stanovanjskih hišicah za Bežigradom in v Koleziji je treba napraviti kovinaste obloge. Dela so bila oddana najnižjemu ponudniku, tvrdki Golob za okrog 5000 Din. Zastopnik gradbenega urada je poročal o nujnih kanalizacijskih delih. Najpotrebnejše je, da ,se izpelje kanalizacija na Gallusovem nabrežju in ž njo prepreči zadnji vir smradu ob Ljubljanici. Za ta dela je na razpolago po letošnjem proračunu še 240.000 Din. Ker so dela proračunana na Din 590.000, se bo presežek kril iz proračuna za 1. 1932. — Gremij je v principu odobril tudi nadaljnji kanalizacijski program, ki določa izpeljavo kanala proti šiški do Gorenjskega kolodvora in od Sv. Krištofa do konca artiljerijske vojašnice. Pravni referent gradbenega urada, mestni svetnik dr. Kodre je nadalje poročal o številnih prošnjah za stavbna in uporabna dovoljenja. Ugotovilo se je, da je bilo Josipu Verliču podeljeno stavbno dovoljenje za hišo na Masarykovi cesti brezpogojno in ne s klavzulo, ki je pomotoma zašla v zapisnik seje. Stavbna dovoljenja so prejeli: Dčdek Marija za hišo na Lepo-dvorski ulici, ing. Jos. Dčdek za ograjo v Lepodvorski ulici, šaler Franc za hišo v Tobačni ulici, Medič-Zankl za zgradbo skladišča v Jenkovi ulici, ako predloži načrte, ki bodo predvidevali stavbo v stavo-ni črti, — šarabon Andrej za ograjo na Zaloški cesti, Guzelj Marija za prizldeK steklene verande ob Cesti na Rožnik, Služkinjski dom« za prezidavo podstrešja v Križevniški ulici, ki ga preuredi v stanovanjske svrhe, ako brezplačno odstopi občini svet za cesto v podaljšku Gosposke ulice, — A. Rojina & Komp. za prizidek, nazidek in remizo v Slomškovi odnosno Čopovi ulici, Rozman Ivan za avto-garažo v Streliški ulici, Velkavrh Anton za adaptacijo hiše v Knezovi ulici. Hus Ana za enonadstropno hišo v Hajdrihovi ulici Hans Ilona za vilo v Ažbetovi ulici, Novak Mara za hišo v Kolezijski ulici, Fojkar Joško za vilo na Privozu. Prošnja ge. Mi-kich-Bernatovic, ki hoče adaptirati streho hiše na Mestnem trgu, se izroči spomeniškemu uradu v presojo. V principu je bil odobren predlog g. obč. svetnika Urbasa, da se odpre za promet Čopova ulica proti mestni elektrarni. Uporabna dovoljenja so prejeli: Brecelj-nik Ivan za podstrešno stanovanje v Veliki čolnarski ulici, Japelj Anton za hišo na Poti na Rakovo jelšo, Kalaš Bohuslav za hišo v Lampetovi ulici, Anžič Franc za mesarski lokal v Hradeckega vasi, Doli-nar Marija in Ivanka za hišo v Beljaški ulici, Snoj Franja in Terezija za hišo v Staničevi ulici, Pavlin Ivan za leseno hišo v Gerbičevi ulici, Jurman Marija Luiza za provizorno poslopje na Dunajski cesti, »Ljudski dom« za adaptacijo v Streliški ulici, Tomažin Andrej za hišo na Ižanski cesti, Zupan Marica za zgradbo v škrab-čevi ulici, Maurer Marija za prizidek in garaže na Jegličevi cesti, Megušar Josip za hišo na Dolenjski cesti, dr. Henrik Ste-ska za vilo v Idrijski ulici, Tome Josip za hišo v Gorupovi ulici (v principu). — Delikatesna trgovina Janeš na Aleksandrovi cesti sme uporabljati svetlobno reklamo v smislu predloženih načrtov. Nov italijanski preko-oceanski polet Rim. 23. oktobra. M. Meseca novembra bo vršil drugi italijanski prekooceanski polet. Tokrat bo sodelovalo 25 bidroavijonov enakega tipa, kakor so bila letala, s katerimi so italijanski letale; prvič krenili preko Oceana. Ekspedicijo bo tudi tokrat vodil minister za letalstvo general Balbo. Na vsakem letalu bo po en pilot, mehanik in radio-telegrafist. Poleta se smejo udeležiti samo neporočeni. Boksar Carnera aretiran v Parizu Milan, 23. oktobra d. »L' Ambrosiano« poroča, da so v Parizu aretirali italijanskega boksarja Primo Carnero, ki se je vrnil iz Zedinjenih držav v Evropo. Carnera je pred leti postal francoski državljan. Lani so ga pozvali, naj odsluži vojaški rok pri 158. polku v Strassbourgu. Carnera se pozivu ni odzval in so ga zato proglasili za dezerterja. Boksarja se odpeljali v zapore Sante. Hmeljski trg žatec, 23. oktobra h. Na hmeljskem trgu je bilo danes le malo kupčij. Cene so se gibale od 230 do 400 Kč. Tendenca mirna. VrAvnanetrsi n^n^rj Dunajska vremenska napoved za soboto: Toplejše, večinoma oblačno in ponekod deževno vreme — predvsem v južnih Aloah. Zagrebška vremenska napoved za danes: Precei oblačno, spočetka toolo nato nekoliko boli hladno.. — Situacija včerajšnjega dne: Nestalno na severovzhodu in vzhodu. V teh delih Evrope je barometerski pritisk nekoliko višji. Naša država je na meji pod-ročia tegn sistema in zato je vreme pri nas oblačno in spremenljivo. '/Zanesljivo m brez bolečin pomaga .7 Burgii obli i za kurja očesa m o bn scance. Celjsko ljudsko, vseučilišče in sarajevska Prosveta Celje, 23. oktobra Poseben užitek čaka Celjane, ki zvesto obiskujejo velezanimiva in aktualna predavanja tukajšnjega Ljudskega vseučilišča, pri letošnjem drugem predavanju v ponedeljek 26. t. m. zvečer ob 20. na meščanski šoli v Vodnikovi ulici. Spričo dejstva, da je razširilo srb3ko kulturno društvo »Prosveta« v Sarajevu svoje nesebično in bratsko delovanje na vse pokrajine naše države, je celjsko Ljudsko vseučilišče po svojem predsedniku vL sv. g. Emilijami Li-leku zaprosilo glavni odbor »Prosvete«, da bi poslal v Celje kakega predavatelja, ki naj bi Celjane seznanil s slavno in junaško zgodovino društva. Glavni odbor se je ljubeznivo odzval in poslal v Celje svojega predsednika g. dr. Savo Ljubibratiča, referenta eparhijskega upravnega sveta v Sarajevu, in glavnega tajnika g. Vasilija Grdjiča, inšpektorja v prosvetnem ministrstvu ter nekdanjega urednika »Srpske Reči«. Njuno predavanje nosi naslov »O delovanju in organizaciji srbskega kulturnega društva »Prosveta« v Sarajevu«. »Prosveta« je bila ustanovljena 1. 1902. in šteje v svojem obstoju veliko število junaških narodnih mučenikov, med katerimi stojita na odličnem mestu oba predavatelja, ki se bosta predstavila Celjanom v ponedeljek zvečer. G. Vasilij Grdjič je bil med svetovno vojno v znanem banjaluškem veleiz-dajalskem procesu (od 3. novembra 1915 do 22. aprila 1916) s 15 tovariši obsojen zaradi nacionalnega delovanja v »Prosve- ti« na smrt na vešalih s posebno določbo, da mora prisostvovati usmrtitvi vseh svojih tovarišev in kot največji izdajalec šele zadnji stopiti pod vešala. Na intervencijo španskega kralja pri cesarju Karlu pa so bili vsi obsojenci koncem i. 1916. pomilo-ščeni. Proti g. dr Ljubibratiču in 30 tovarišem pa se je pričel 1. 1917. enak^veleiz-dajniški proces v Sarajevu, vendar je bil g. Ljubibratič z ozirom na omenjeno cesarjevo rešitev oproščen, dasi so mu že poprej grozili z vešali. Predavanje bedo spremljale zelo zanimive skioptične slike. Vstopnine ni. Ob tej priliki bosta izročeni predsedniku vi. sv. g. Lileku diplomi častnega članstva celjskega Ljudskega vseučilišča in sarajevske »Prosvete«. Naša narodna in moralna dolžnost je, da obiščemo predavanje v ponedeljek zvečer v čim večjem številu! Smrtna nesreča železničarja Na rajhenburški postaji je vagon povozil mladega družinskega očeta Rajhenburg, 23. oktobra. Danes dopoldne ob 9. s,e je na rajhenburški postaji primerila smrtna nesreča, katere žrtev je železničar Ivan Zelič, star 30 let, ocenjen in oče 2 otrok, starih 6 in 8 let. Zelič je bil doma iz Laškega, dodeljen pa na službovanje skupini v Zidanem mostu. Ko je danes dopoldne pri rudniški nakladalni ci, nekaj dalie od rajhenburške po« staje, imal opravka pri premikanju vagonov, ki jiih je spajal, in je hotel ravno šz-skočiti, se je vagon premaknil in je Zelič zadel ob en j z glavo. Udarec ga je omamil in 6e je Zelič zgrudil ravno na tir. Kolo mu je šlo preko desne strani prsnega koša, katerega mu je /drobi1© in je bil nesrečnik na mestu mrtev. Sicer so se mnogo trudili okrog njega, toda pnnoči ni več bi-lo in so ga slednjič prer-iljali v rajhen-burško mrtvašnico, odkoder bo jutri prepeljan v 6voj domači kraj Laško. Vse prebivalstvo je ta tragična novica navdala z globokim sočutjem. Pretresljiv je bil prizor, ko se je ob 13.40 iz Lahkega pripeljala uboga žena in našla ljubljenega moža mrtvega. Huda nesreča z razstrelivom v Gorici Eksplozija piriia zahtevala mlado človeško življenje — Vsa družina hudo ranjena Gorica, 23. oktobra V Gorici se je v torek zvečer dogodila strašna nesreča. Eksplodirala je vreča pi-rita. Mlad uradnik iz čmartnega pri Koj-skem je bil ubit, tri člane broječa družina pa hudo ranjena. Nesreča se je pripetila okrog 20.30 v ulici Don Bosca pred hišo št. 43. V tej hiši stanuje Dell' Angelo, podjetnik pri italijanskih cestnih delih. Dell' Angelo je v zadnjem času iskal na skrivaj razstreliva. Njegov nameščenec 28-letni Pintar je res nekje našel ljudi, ki so prodajali stare granate, ki so jih našli bogve kje na deželi. Pintar je granate pokupil in jih izpraznil. V torek zvečer je zbral vso na-kupljeno količino pirita in drugih razstreliv in jo stresel v vrečo, ki jo je s kolesom pripeljal k svojemu gospodarju. Kolo z vrečo je prislonil k hiši in hotel vstopiti. Tedaj se je kolo prevrnilo in vreča je za- radi pritiska pri padcu eksplodirala. Nesrečnega Pintarja je raztrgalo in vrglo 10 metrov daleč vstran. Vnela se mu je tudi obleka in kmalu nato je zaradi ran in opeklin izdihnil. Eksplozija je porušila glavna vrata in pročelje hiše ter strla vse šipe daleč naokoli. Drobci kamenja, ki so prodrli skozi okna v hišo, so težko ranili 19-letno Komavlijevo Marijo, njenega 23-let-nega brata Pavla in 60-letno mater Ano. Ljudje v Gorici so spočetka mislili, da je nastala eksplozija v kakšni bližnji vojašnici ali smodnišnici, kmalu pa se je raznesla vest o težki nesreči. Pred hišo se je zbrala ogromna množica, med katero so šele kordoni vojaštva napravili red, da je mogla sodnijska komisija dognati učinke in vzroke nesreče. Podjetnik Dell' Angelo je bil aretiran, ranjenci pa so bili prepeljani v bolnišnico. Mlada razbojnika prijeta na Koroškem Po mnogih vlomih in tatvinah v naših krajih sta pobegnila čez mejo LJubljana, 23. oktobra. Po ljubljanski okolici sta že dalje časa rogovilila drzna vlomilca 23-letni Peter Strniša in komaj 20-letni Silvester Ferčnik, prvi doma vz Most, dragi iz Ljubljane. Mlada svedrovca sta bila vse poletje na poslu in se noč za nočjo vtihotapljala v tuja stanovanja, obiskovala podstrešja, plenila jedilne shrambe, kradla obleko in drugo. Tako sita izvršila v Mostah tudi večjo tatvino zlatarne m dragocenosti. Policija in orožništvo se je zaman trudilo, da spravi premetena ptička na varno. V okolici Ljubljane sta imela več prijateljev, pri katerih sta našla zatočišče. Ko sta pa čutila, da bosta končno vendarle morala pasti v roke pravici, sta sklenila, da se umakneta čez mejo. Pretolkla sta še navzlic raznim nevarnostim čez vso Gorenjsko in prešla, najbrže ponoči, preko Karavank na Koroško. Tam sta pričela svojo karijero znova. Oba begunca sta bila oborožena do zob, z nožmi in repetirnimi pištolami. Podnevi sta se držala najraje v šumi, ponoči pa sta prihajala k hišam iin izmpala več posestnikov. Začela sta kar od kraja pri Po-drožčici, nakar sta se no javila v vaseh ob Vri>skem jezeru. Ljudje pred nasilnima vlomilcema niso imeli miru. Kimahi je v vsem okraju nastala govorica o dveh drznih in podjetnih roparjih, ki sta streljala za vsako malenkost in se vedla pri svojih podvigih skrajno nasilno. Ljudje so se ju bali in so jima v raznih primerih kar prostovoljno dajali razno blago. Avstrijski orožniki so oba lopova neumorno zasledovali, a sta se jim do!go časa prav tako spretno izmikala, kakor duma. V zadnjem času sta se preselila v okolico Velikovca, kjer sta izvršila več velikih tatvin in vlomov. Tu pa ju je slednjič (vendarle zalotila usoda. Ko sta se pred ne« ikaj dnevi mudila v neposredni okolici Velikovca, so ju opazili ljudje, ki so nemu-dmoa pozvali orožnike. Ti so naoosled (ukrotili samo Petra Stnršo, Ferčniku pa se je posrečilo uiti. A r. egov beg je bil le kratkotrajen in so orožniki že naslednji dan izsledili fanta, ki se ;e skrival v neki vasi. Uklenili so ga in g i spravili za Strnišo. Zaenkrat se nahajata nba v zaporih v Celovcu. O njuni aretaciji je bila davi obveščena ljubljanska policijska uprava, k* bo ukrenila vse potrebno, da bosta vlomilca, kakor hitro odsedita kazen v Avstriji, izročena našim oblastvom. Aretiranca sta skušala kriminalistom v Avstriji najprvo natveziti bajko, da sta ju^^oveiska vojaška begunca, a se jc njuna laž kmalu razkrinkala. Izpred malega senata Ljubljana, 23. oktobra. Prod sodnike malega senata je stopila trdih korakov Bločanka Albina, oskrbnica nekega posestva v Nemški vasi. Poloti je imela konflikt z izvršilnim organom okrajnega sodišča v Ložu, ko jo ;e bil prišel za-rubit zaradi neke terjatve. Nabrulila ga je, da tnu ne pusti nič zarubiti in naj le gre.od koder je prišel. Ko so pozneje hoteli zarobljene stvari prodati na jflvni dražbi, je pograbfa motiko in mahnila proti Francetu Novaku, dalje je z brezovo »metlo zbila orožniku čepico z glave. Obsojena je na dva meseca strogega zapora. Albina je po sodbi rezko pobarala: »Ali je zdaj končano?«... »Končano!« je odvrnil predsednik, nakar jo je Bločanka dolgih in naglih korakov popihala iz sodne dvo- rane. . Trrje mladi Dalmatinov Ive. Maite m Vekoslav so poleti na neki kolesarski veselici v Mostah izzivali, fantom - plesalcem so podstavljali noge, plesalke pa so ščipali. Na pomoč poklicani stražnik Josip Zoreč jih je hotel odstraniti, 4 "d* ti so se mu uradi. Pobesneli so in začeli divjati. Vekoslav je šel celo z nožem nad stražnika. Z veliko težavo so spravili dalmatin- ske junake v zapore. Pred malim senatom so danes prejeli plačilo: Ivan 3 mesece, Mate 1 mesec in Vekoslav 2 meseca stro. gega zapora. Vlak ga je odbil na meji Ljubljana, 23. oktobra. Iz Postojne je včeraj pribežal - Jugoslavijo 191etni mizarski pomočnik Stanko Fi-lipčič. Utihotapil se je bil v vlak v Postojni in je malo pred postajo na Rakeku zopet skrčil iz vlaka. Pri tem pa je padel tako nesrečno, d? je zadel baš v žico ob železniški zatvornici. ki ga je vrgla nazaj, nakar so ga kolesa pograbila za nogo in mu porezala prste na obeh nogah. Ponesrečenca so spravili ij idje v bližnjo hišo, kjer >o mu nudili prvo pomoč, nakar so ga na zdravniško odredbo pripeljali popoldne v Ljubljano in ga oddali v splošno bolnico. " V bolnico so pripeljali še d* žrtvi nesreč. 66-letna posestnica Alojzija Permo-zerjeva iz Cerknice je padla z "«za in dobila težje notran;e r>oš!-odbe. — Silva Mev-Ijanova, 21ebna hčerkica posestnika iz šte-panje vasi, pa se je dop^dne polila po roki z vrelim močnikom in dobila hude po- ' Skodbe. srečavali večkrat pred aretacijo in vsi odločno zatrjujejo, da se ni niti malo sumljivo obnašal in da gotovo na vedel, da ga policija išče. Zelo sumljivo pa sta se v dneh »Ločina obnašala dva druga. Prvi je bil v petek v hotelu »Srpski kralj« navedel je najprej napačno ime, pozneje pa se je vpisal kot dijak Živojin Krstič iz Kosira. Prenočišča pa se v hotelu ni poslužil in je nenadoma zopet izginil. Zasledujejo ga sedaj s tiralico. Neki kondukter cestne železnice pa je opisal sum';ivega moškega, očividno Rusa, ki se je sam vozil v tedaj slučajno praznem vozu cestne železnice ter voznika večkrat viprašal, če je v mestu kaj novega. Ko je tujec izstopil, je kondukter opazil, da je "imel na suknji krvave madeže. Te izpovedi pa so najnovejšega datuma in poizvedbe še niso mogle izslediti strašnega zločinca, ki je svoji žrtvi iz ušes iztrgal uhane, prstanec pa odrezal, da se Je polastil tesnega prstana. Ta zločin je najstrašnejši, kar se jih je tekom zadnjih dogodilo v Novem Sadu. Tragična smrt prekmurskega rojaka v Ameriki Murska Sobota, 23. oktobra. Novi Sad, 23. oktobra. Kakor smo te dni že kratko poročali, je bil izvršen v Novem Sadu roparski umor, katerega žrtev je 70-letna vdova Rozalija Jonas. Starka si je deloma s svojimi prihranki, deloma pa s posojili zgradila malo hišo, od katere je dajala poprej po I sobo vedno v majam, ker pa je imela z najemniki slabe izkušnje, je oddajala že dalje časa sem samo prenočišča, katera Ja potnikom sa.ma ponujala na kolodvoru. Starka je bila samotarka in je tudi večkrat kam odpotovala v okolico. Njen mož je že pred leti postal žrtev neke nesieče, sina edinca so ubili ropajoči vojaki, ko se je kot rezervni čaatmik ob polomu vračal domov s fronte. Tudi starko samo so že tekom zadnjih let dvakrat napadli neznani zločinci, ker se je govorilo, da ima doma spravljenega nrecej denarja. V nedeljo zmtraj je neka soseda, ki se ji je čudno zdelo, da starke že par dni ni na spregled, alarmirala policijo. Hišo so našli zaprto, ko pa je neka soseda pogledala skozi kuhinjsko okno, se ji je nudil strašen pri- Pri utrujenosti, razdraženosti, tesnobnosti, nespanju, srčnih nadlogah, tesnobi v prsih, poživi naravna »Franz Josefova« grenčica trajno obtok krvi v trebuhu in učinkuje pomirjevalno na njeno valovanje. Profesorji za bolezni prebavil izjavljajo, da se »Franz Josefova« voda pri pojavih, ki imajo svoj izvor v zastruplje-nju želodčnega črevesnega kanala, obnese kot izborno odvajalno sredstvo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah, Sreski kandidati v dravski banovini zor. Po tleh so bile razmetane okrvavlle-ne odeje, izpod njih pa je molela roka. Ko so vdrli v hišo, so takoj ugotovili, da je tu neznan morilec opravil strašno delo. Starka je imela razbito glavo in mnogo ran z nožem. V sobi je bilo vse razmetano. Na kuhinjskih tleh je ležala čajna skodelica s koščkom ciirone, iz česar se sklepa, da je starka ravno pripravljala čaj, ko so jo zadeli smrtni udarci in da je morilec gotovo nekdo, ki je bil pri njej ▼ hiši in od katerega ni pričakovala, da jo bo napadel. Na tleh so našli tudi težko kladivo, ovito z izvodom lista »Vreme« od 13. t. m. Policija je začela svojo preiskavo v prav-cu, da ugotovi, kdo je v zadnjem času prenočeval pri vdovi. Sosedje so najprej označili kot obiskovalca nekega starega moža, ki je nosil rumeno ročno torbo. Tako torbo so našli tudi v hiši. Ta mož je bil pri vdovi baje tudi v petek popoldne. Vdovo samo pa so zadnjič videli v petek zvečer na kolodvoru, kjer se je ob 22. vračala domov. Najbližja soseda pa se je okrog polnoči zbudila in slišala, da so se vrata starkine hiše zaloputnila z vso silo. Iz tega se sklepa, da je bil roiparsl umor izvršen že v petek okrog polnoči Po opisih zadnjih obiskovalcev umorjene vdove so aretirali trgovskega pomočnika Josipa Rakariča, ki je bil v zadnjen čaji agent pri neki trgovini z drvami in ie|preifnii teden enkrat tudi dovi ponujal drva. Rakario za petek in soboto sicer ne more podati pravega alibija, trdi samo. da je bil ravno tedaj brez stalnega bi-ališča in da je par noči pil po raznih gostilnah v mestu in okolici. So pa tudi izjave, ki Rakariča močno razbremenjujejo. Uslužbenci tvrdke, za katero je prodajal les, so ga Drago Štrucelj 60-letnik V najožjem krogu svoje družine praznuje danes 60-letnico svojega rojstva g. Dragotin Štrucelj, honorarni konzul Portugalske in šef znanega carinsko-odnremniške-ga podjetja v Ljubljani. Splošno spoštovanemu in mnogo preizkušenemu možu naš« iskrene čestitke! ! » ' j Minister dr. Albert Kramer kandidira v mestu Ljubljani, ki tvori samostojen volilni okraj. Dr. Kramer je bil ljubljanski poslanec že tudi v stari Narodni skupščini pred 6. januarjem 1929. — Namestnik je g. Ivan Tavčar, tajnik Delavske zbornice v Ljubljani. Minister Ivan Pucelj kandidira v kočevskem srezu, kamor spadajo tudi Velike Lašče, rojstni in domači kraj g. ministra. Predlog za njegovo kandidaturo je podpisalo nad 2200 volilcev, med njimi devet župnikov s kočevskim dekanom in kanonikom Ferdinandom Er-kerjem na čelu Namestnik g. Puclja je dr. Hans Arko, znani voditelj kočevskih Nemcev, ki bodo enako kakor Nemci v vseh drugih pokrajinah Jugoslavije polnoštevilno šli na volišče. Slovo protojereja Dimitrija Jankoviča Drevi bo z družino po 11 letih pastirovanja zapustil Ljubljano Ljubljana, 23. oktobra. To soboto zvečer ob 19.53 zapusti pravoslavni svečenik protojerej g. Dimitrije Sv. Jankovič Ljubljano, v kateri je deloval ce-Hh 11 let in si pridobil vsesplošne simpatije. Saj pa ga tudi dičijo vrline, ki morajo osvojiti vsakogar. Kot svečenik je tole ran. 'ten do skrajnosti, dobrega srca in radodarne roke za vsakega, ki je kdajkoli potrkal na njegova vrata. Ves svoj prosti čas je posvečal narodni prosveti, zato je gospod prota znan med našimi ljudmi tudi daleč izven Ljubljane. Najlepši spomenik njegovega dela pa bo nova pravoslavna cerkev v Ljubljani, za katero je vložil obilo truda in žrtev. S protojetrejem Jankovičem odide tudi njegova družina. Njegova ljubezniva gospa m otroci so sodelovali v vseh nacionalnih ljubljanskih društvih. O njegovem domu se je v Ljubljani s ponosom reklo, da je pra. vi svečeniški dom nacionalnega duha. In ravno vse te vrline njega in njegove spoštovane družine so našle pot globoko v srca vseh. G. protojereju Janko vi ču in njegovi družini želimo ob slovesu mnogo sreče v bodočnosti, prepričani pa smo, da jo bodo pota še mnogokrat dovedla v naše kraje. In vsi nam bodo vselej od srca dobrodošli. — Kako lepe spomine odnaša g. protojerej Jankovič iz Ljubljane, pričuje naslednje njegovo pismo: V SLOVO IN ZAHVALO. Ker mii ni bilo mogoče ob odhodu iz bele Ljubljane posloviti se osebno od številnih mojih vernikov, prijateljev in znan« cev, se tem potom poslavljam od njih. Ko sem pred 11 leti prišel v Ljubljano kot vojaški duhovnik, sem si v " samem začetku svojega službovanja pridobil tako širok krog iskrenih in odkritih prijateljev brez ozira na njih versko prepričanje, da sem bil presenečen. Vsi ti prijatelji so me ves čas mojega težkega službovanja podpirali, kar mi je znatno olajšalo službovanje v prelepi Sloveniji. Vsem, ki so me v času mojega službovanja kakorkoli podpirali, kakor tudi vsem onim, ki so na mojo prošnjo darovali za novo pravoslavno cerkev v Ljubljani, se na tem mestu iskreno in toplo zahvaljujem Iz Slovenije odhajam težkega srca. ker sem za njo čutil bratsko ljubav. Božja volja zahteva, da se od Slovenije poslovim. Zapuščam pa jo v zavesti, da sem 6vojo službo vršil v splošno zadovoljstvo Bogu, kralju in narodu v korist Lepo Slovenijo ohranim dio konca svojiih dni v najlepšem spomiinoi, kakor ohranim v trajnem spominu vse svoje odkrite in iskrene prijatelje. V svojem in v imenu 6voje družine se poslavljam od vseh in klicem: Zdravstvu j-te vsi, ki ostanete v prelepi Sloveniji, ohranite tudli naprej mir in bratsko 6logo, v ljubezni .in složnem delu nadaljujte delo Božje, jaz pa bom zato pošiljal svoje molitve k Bogu. Vdani vas protojerej Dimitrije Sv. Jankovič, višji vojni duhovnik v. p. Iz Amerike poročajo o žalosti", smrti prekmurskega Tojaka, po rodu iz Cankove. Mladi Rojko Anton je šel v Ameriko iskat srečo kakor tisoči drugih. Nastanil se je s svojo družino v Bethlennu. Dobil je delo v tvornici in je zaslužil, da je z družino precej dobro izhajal. Službeno razmerje se mu je stalno boljšalo, toda ko prišel v tovarno novi delovodja, so se začeli za Rojka slabi časi. Na vsak način je hotel novi delovodja iz neznanega razloga Rojka snraviti iz tovarne. Rojko je vsv to nekaj časa mirno prenašal, ko pa je videl, da bo moral iz službe, je obupal, posebno še -o*« ker je vedel, da spričo splošne krize ne bo dobil nikjer novega dela. Ko ga neki večer dolgo ni bilo domov, je žena izipraše-ala po nJem. a ni izvedela ničesar. Šla je to javit tudi na policijo. Drugo jutro pa so našli nesrečnega rojaka mrtvega. Ubogi delavec, maičenik, si je vzel življenje in je zapustil ženo z dvema otrokoma. Elitni Kino Matica Največje muzikalno filmsko veledelo te sezone je prekrasna pttul Ct&rcetiamova opereta nepozabnih šlagerjev IDifitmitja in ni en fiu$ar Friedl Schuster Michael Bohnen Svetislav Petrovič Erast Verebes Greti Theimer Občinstvo je navdušeno, ko slu-ša čarobne melodije ter se sijajno zabava ob izbornih dovti-pih Jancsija Predstave ob 4., V+8. in 9.% uri zvečer * Največja kriminalna uganka v Novem Sadu Ves teden se že trudi policija, da bi razkrinkala roparski umor stare vdove -— Zasledovanje dveh sumljivcev Domače vesti ♦ Kraljev dar. Njeg. VeL kralj Aleksan der Je sarajevskemu narodnemu gledal šiču za desetletnico poklonil krasen zastor Jubilejna predstava bo dre posnelo meso na nogi do kosti, poleg tega pa je dobila tudi hude notranje poškodbe V bolnici so ponesrečen ko dvakrat operirali. vendar Je ostal trud zdravnikov zaman. Smrt jo je rešila trpljenja. u— Izredna rodovitnost. Gostilničar m trgovec Anton Gale v Grosuuljah je pridelal na svoji njivi 2 voza orjaške rep« Posamezni sadeži tehtajo po 4 do 5 kg h še nekaj čez Ne pomnijo tako izredn^gs pridelka te vrste niti najstarejši sosedje. Primer te izredne rodovitnosti je na ogler v izložbi našega oglasnega oddelka u— Regulacijska dela v Malem grabnu. Zaradi betoniranja obrežnih zidov Grada-ščloe so morala regulacijska dela v Malem grabnu dalje časa počivati Zdaj pa so prenehali z deli na Gradaščlcl ln so sp zopet spravili na urejanje Malega grabna Vzdolž struge od novega mosta ob Opek ar ski cesti so zbetonirali že okrog 50 m obrežnega zidov j a, bregova nad zidom pa so obložili s kamnom. Dalje proti Ljubljanici ne bo potreben betonski zid in bodo zadostovale zelene stene, prenletene z vrbovjem. Struga je doslej uravnana že v dolžini kakih 500 m. u— Sam se je javil. Na policijski upravi se je prijavil včeraj 27-letni Alfonz Pau-šner, pristojen v Krtino pri Domžalah in zahteval, da ga vtaknejo v luknjo. Na policiji so bili Paušnerja prav veseli, saj 90 ga že do'go časa zaman iskali zaradi raznih sleparij, ki jih je izvršil v Ljubljani zasledovala pa so ga tudi varnostna oblastva iz Sombora, kjer je Paušner zagrešil več poneverb. Iskani grešnik se Je pripeljal v Ljubljano iz Avstrije, odkoder so ga poslali s prisilnim potnim listom n— Dolga roka povsod. Z verande mizarja ln posestnika Franceta Vagnerja v Tomšičevi ulici 7 je nekdo ukradel pred snočniim sivo karirano suknjo s kožuho vinastim ovratnikom, v kateri so bile tud' rokavice. Suknja je bila vredna okrog 500 Din. — Z dvorišča posestnlce Tererije Anžičeve v Hradeckega vasi 27 Je tat odnesel, ker nI našel ničesar primernega 5 m dolgo lestev. — v drvarnico Jožeta Grašeka v Mariborski ulici 21 Je predvčerajšnjim ponoči vlomil tat, od ori nezakle njene kovčege in pobral za 600 Din mošk" In ženske obleke. u— Prepodena vlomilca. Stražnik zavo da za straženje ln zaklepanje, g. Anton škerlj, je v četrtek okrog 22.30 opazil na vrtu učiteljišča na Resljevi cesti dva neznana moška, ki sta si dala pravkar opravka pri vratih vrtne ute, v kateri se nahaja razno orodje. Stražnik je oba zapazi, skozi živo mejo, nakar je s pomočjo p! ščalke poklical na pomoč policista. Lopova pa sta bila baš s tem opozorjena na nevarnost; preskočila sta ograjo v Ko- Peker in Studencev, vendar pa poslopja o!-so več mogli rešiti. Pogorelo je do tal skupad z gospodarskimi zgradbami. Nasta a škoda je cenjena na 60.000 Din ln je z zavarovalnino le malo krita a— Posekano drevo na avtomobilu. Tukajšnjemu trgovcu J. T. se je dogodila te dni na cesti v Dravski dolini nenavadna avtomobilska nesreča. Na nekem ovinku je zgr-melo na njegov osebni avtomobil težko drevo, ki so ga posekali nad cesto. Avto je prevozil nato še skoraj 20 metrov in se nato močno poškodovan ustavil. Najbolj je poškodovan hladilnik, dočim ie |astn:k. ki ie sam šofiral, ostal k sreči nepoškodovan. a— Nesreča. Pri tirnici Ježek isluž-beni 24-letnl delavec Fran Kranjc Je pa-iel v-Vj-a' ponoldne pri rielu iz višine • m globoko ln si zlomil desno nogo - Na Teznein je padel včeraj donoldnp z aekega drevesn 35-letal delavec Janoš FeVete in si zlom.l rebra. Oba so prepeljali v tUka šn.io stilošno bolnioo a— življenje nima pomena, je vedno govoril zadnji "čas 26-letni Ivan Kranjc 'z Plinarniške ulice št 19 in Je pred temorn zapustil domače, ki sumijo da je najbrž izvršil samomor, ker so poizvedovanja ra njim ostala brezuspešna a— Kinematografske predstave. Grajsk' kino od 24. t. m. dalje »Rop Mone Lize« Union kino od danes dalje nemška opereta »Vdotva- zaročenka«. Državna razredna loterija ŽREBANJE L razreda XXIII. kola 19* in 20. novembra 1931« 7 premij! 50.000 dobitkov! Cena srečki: Iz Cella l/2 sreCke Din 100*- Makso Detiček pri Abrahamu. Danes slavi 50-letnico roistva obče znani in priljubljeni g Maks Detiček. knjisovodja Celiske posojilnice Kdo bi mislil, da je dobričina Maks dosegel Abrahama, ko je še vedno tako mladosten! Rodil se je v Gornlem gradu kot sin blagopokojnesa notarja. znanega narodnjaka g. Jura Dptič-ka Svetlemu zeledu svojega očeta je sledil sin s pravim navdušenjem Premnoge narodne in druge javne prireditve v preteklosti so potekle s pomočjo krepke Ma-kine desnice. Zlasti Narodni dom ne bi bil včasi mogel nog.rešati vrlega Sokola ln na cijonallsta Make. Bil Je izvrsten aranžer, povsod uvaževan in iskan. Zelena bratovščina ne pozna zvestejšega brata in prijatelja In že od 1898 se je udejstvoval v Sokolu nele kot administrator, temveč je bil tudi izboren telovadec V vzorni celjski vrsti je sodeloval z usrtehom pred vojno na velikih zletih v Zagrebu i,n Ljubljani. Njegova zasluga je, da Ima baš Celjski dom vzorno uregen arhiv, h katere mu Je tudi Maks sam mnogo prispeval Dalje časa Je bil blagajnik Celjske sokolske žuoe, pozneje tudi matrikar in načel nik jezdnega odseka Ob prevratu je bi brat Maka med prvimi borci, ki so pohi teli z orožjem v roki reševat drasre koro ške brate. Organiziral je posebno Celjsko sokolsko legijo in ji poveljeval na vsem njenem potu in v bojih na Koroškem Za dobro vodstvo in junaštvo je prejel od te danjega divizijonarja v Ljubljani posebno pohvalo. Dragemu Maki iskreno želimo z neštetimi njegovimi prijatelji i,n znanci še mnogo srečnih let! Strogo solidna, točna in diskretna postrežba! Opozarjamo, da ne prodajamo srečk po agentih, preprodajalcih ali po raznih trafikah, temveč le neposredno, in to v naših prostorih. 12830 Bankovno komanditno društvo A. R * I N I DRUG, ILICA 15. menskega ulici in zbežala proti Vidovdan Jt7 ,Zanimiv° «<*olsko predavanje. V ski cesti. Priklicali stražnik ln škerP ?• 7 "»seden« . _ wm ln o»eri, dvoran tn-kniSnlo s^i« | Tvočni kino Ideal I Danes ob 4*« pol 6., pol 8. in 9« uri čarobna nepozabna Ziegfeldova opereta: v nemškem jeziku! JOHN BOLES, BEBE DANIELS Divna muzika, krasno petje razkošen balet! Vfotnonclfn nororiln Meteorološkega zavoda v Ljubljani Številke za označbo kraja pomenijo: 1. Ca« opazovanja. 2 stanje barometra. 3 temperatura 4 relativna vlaga v %. 5 smer ld Brzina vetra. 6 oblačnost 1_10. 7 vrsta padavin 8 padavine v mm — Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo druge najnižjo 23. oktobra. Ljubljana 7, 763.7, 4.6, 92, tiho, 10, dež, 2 6 Maribor 7, 761.7, 3.3, 94, tiho, 10, _, _ Zagreb 7, 759.2, 6.2, 86, tiho, 10, —0.2 Beograd 7, 764.8, 6.0, 78, SE6, 9, —, _ Sarajevo 7, 765.0, 6.8, 83, El, 10, —, _ Skoplje 7, 768.6, 7.1, 90, tiho, 10, —, 0.2 Kumbor 7, nečltlj. 15.0, 94, tiho, 10, —, 20 8 Split 7, 7G2.7, 15.6, 84, SE6, 10, —.0 4 Rab 7, 762.3, 12.9, 69, SE8, 10, —, — Temperatura: Ljubljana 8.2, 4.2; Maribor 9.4, 1.5; Zagreb 11.8, 5.0; Beograd 11.2, 3.1; Sarajevo 7.5, 4.2; Skoplje 12.4. 5.9: Split 12.6, Sonlce vzhaja ob 6.25, zahaja ob 17.3. Luna vzhaja ob 15.55, zahaja ob 3.5. razvija in napravi slike Drogerija Kane, L jubl jana — Maribor 3 Iz Liublfane u— Narodno strokovna zveza poziva svoje članstvo, da se udeleži pogreba ustanovnega člana Franca Simončiča ki se bo vršil 24. t. m. ob 16. uri iz državne bolnice. NSZ se udeleži pogreba s praporom. n— Poziv železničarjem! Oblastni odbor UJNŽB Ljubljana sporoča žalostno vest, da je preminil 22, t. m. v deželni bolnici njegov večletni član ln odbornik Franc Simončič. Pogreb bo danes ob 16. iz mrtvašnice deželne bolnice Pozi vamo članstvo, da se pogreba v čim večjem številu udeleži. u— Zveza bojevnikov Ljubljana-Moete vabi vse člane in svojce v svetovni vojni padlih vojakov k maši zadušnlci, ki jo bo opravil bivši vojni kurat g. Bonač v nedeljo 25. t. m. ob 8.30 uri v Karmeličanski cerkvi na Selu. u— Danes in jutri »Atlantik« film v Matici. ZKD predvaja danes in jutri v Elitnem kinu Matici eno največjih in najgeni-jalnejših E. A. Dunontovih veledel — film »Atlantik«, ki nam z grozno realistlko predočuje eno največjih pomorskih katastrof — potop prekooceanskega veleparni-ka »Titanica«. V filmu nastopajo veličine nemškega filma v glavnih vlogah, tako Fritz Kortner, Franc Lederer in drusi. _ Predstava danes oh 14., jutri pa ob 11 — Cene nizke. Vsakdo naj si to krasno delo ogleda. u— Sadni sejem In sadna razstava v paviljonu »G« na Ljubljanskem velesejmu bo otvorjena v nedelio dne 25. t. m ob 10 dopoldne. V ponedeljek 26. In torek 27 t m. bo razstava odprta od 8. zjutraj do 5 popoldne. Razstava In sejem se zakMučita 27. t. m. Kdor se hoče založiti z dobrim m zdravim zimskim sadjem, naj si ogleda to pri red.l te v. u— Prosvetno društvo »Tabor«. Na akademiji 21. novembra ob priliki 25-let niče smrti S. Gregorčiča v dvorani ho e'a Uniona. se bodo izvajala samo pesnikova dela Glavne točke bo izvajal društven', pevski zbe-, sodelovali pa bodo tu ?i sod sti. rec't»torji in orkester. Pevski zbor bo podal tudi Sattnerievo :0 nevihti, s sorem-loevanjem orkestra. Rojake, prijatelje '1 vso našo javnost omozariamo že sedaj na prireditev, katere čisti doi/ok to name njen revnim emigrantom. u—- čevljarska zadruga v Ljubljani naznanja Interesentom, da se bo vršila po-magalska preizkušnja v začetku novembra. Priiave se snrejemalo najkasneje io 31. oktobra v zadružni pisarni. Hrenova ulica 4. u— Vojni Invalidi in vdove. Dospel je premog od mestnega načelstva Oni, ki ga žele kupiti, naj pridejo v društveno pisarno, Sv. Petra vojašnico, med uradnimi urami od 9. do 2. popoldne. Seboj naj prf-neso legitimacijo in vreče. u— Darovi za stradajoče v Beli Krajini. Pisarna RK v Wolfovi nlief Je prejela pl-smo: »Prosim, sprejmite skromni znesek 30 Din za nomočl potrebne v Beli Krajini Staroumokolenec.« — G. A K. te Llubljane za Belo Krasno 200 Din. Iskrena bva'a plemenitima neimenovanima dobrotnlko- , mal sta ju nekaj časa zasledovala, vendar brez uspeha. u— S. O. Preporod. Danes zvečer bo v Trgovskem domu Preporodova redna plesna vaja pod vodstvom g. Jenka Začetek ob pol 8. Točnost! u_ Maturanti tehn. sred. šole Imajo danes svojo redno plesno vajo pod vodstvom plesnega mojstra g. Jenka in s sodelovanjem Sonny jazza. Pričetek za začetnike ob 17.30, dvorana sred, tehn. šole. u— Plesni večer — perfekclja je vsako soboto ob pol 9. zvečer v Kazini pod strokovnim vodstvom mojstra Jenka. Sonny- boy jazz. članarina 15 Din. študentke 10 Din. Iz Maribora a— Primorci In Korošci, ki so kupili posestva v Jugoslaviji in plačali prenosno tak so, se opozarjajo, da je po zakonu z dne 12. avgusta 1931 zadnji termin za povrnitev teh prenosnih taks dne 24. t m. Zaradi tega naj vsi še tekom današnjega dne, eventuelno tudi po pošti vlože tozadevne prošnje na one davčne uprave, pri katerih so bile takse plačane. Prošnje so kolkuiejo s 5 Din. Prilo- dvoran' tukajšnje meščanske šole star j sta Celjske sokolske žune br. Jože Smer* nik o Sokolstvu in naoijonalizmu Zel Je mnogo odobravanja. Prihodnji četrtek 29 t. m ob pol 21. bo istotam predvajal b' Kramar film o poteku letošnjega žunnega sokolskeea zleta v Celju. — Agilno Sokolsko društvo v štorah je moralo svojo veliko za jutri nanovedano tombolo za rad ' rerazprodanih srečk preložiti. Tombola 01 bo vršila v nedeljo 15. novembra Istotam ln ob istem času. e_ Iz delovanja Matičarjev. V ponede Ijek se je vršil občni zbor celjsko Glasbene Matice. Iz tajniškega poročila je razvidno, da je Matica kljub velikim oviram izvršila vsestransko obširno in plodonos-no delo. V prirejanju koncertov se je morala precej omejiti, dasiravno je izrazilo več priznanih umetnikov željo, nastopiti tudi pred celjskim občinstvom. Zarad' velikih režijskih stroškov in običajnega sla bega koncertnega obiska mnogim ni bilo mogoče zagotoviti odgovarjajočega hono rarja. Vršile pa so se naslednje prireditve: XI. glasbena matineja 26. aprila t 1. s sodelovanjem ge. Sancinove, gdč Mezetove ln gg Karla in Dušana Saneina ter 4 velik«1 produkcije gojencev Matice dne 20., žiti je treba kupne pogodbe Tn opcije 'od- I maja,h 1 7 mues,tne™ ?!eda" „„,.„ nritrri;i0 „ J,- f- * opcije, oa- 1 1,Š£U Zadnaa prireditev je bila 18. okto nosno potrdila o državljanstvu. Ako nimajo bra t. 1. v Celjskem domu, kjer je z veli- prilog pri rokah, naj vlože samo prošnje, priloge pa dostavijo naknadno. a— lz gledališča. »Zemlja smehljaja« romantična opereta, Je že trikrat 10 po sinjega kotička napolnila gledališče m se bo ponovila danes za ab. C. — Zanlmi va premijera bo 27. t. m. »Konec poti« vojna t'rama redke dramatične moči Re-žira V^do Skrbinšek, kulisarija in gard* robi iz Nar. gledališča v Ljubljani. — Prva nedeljska popoldanska predstava bo jutri ob 15. napeta drama »Mayerling« ob ?a se bo ponovila »Slaba vest«, zabavna kmečka komedija s petiem a— Preložitev predstave. Sokolsko društvo pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah obvešča, da se igra »Skopuh« preloži od 25. t m. na 15. november. a— Lovčeva sreča. Veliko belo čapljo je ustrelil nekovski mojster pri Sv. Lenartu Ad-- "f Dimnik. a— Borba kmeta z divjim mrjascem V Spodnji Veljki Je hotel posestnik Ivan Kavran s kolom pregnati s svoje njive velikega divjega mrjasca, ker se nI zaveda' da je nevarna zver. Pri tem jo Je skupi' tako, da so ga morali težko ranjenega pre peljati r tukajšnjo bolnico. Mrdasec, ki se kola nJ ustrašil, se Je zagnal z vso silo v Kavrana ln ga v besni borbi oklal po rokah Ln nogah. a— Požar upepelii v1nl8arlJo. V četrtek »večer je nastal v nekema gozdu pri Brester nid ogenj, ki ga Je veter zanesel tudi na slamnato streho v bližini stoječe viničarije dr. Maleka, v kateri Je s svojo družino stanoval vlničar Anton Svetek Na pomoč »o prihiteli gasilci Iz Maribora. Kamnfce Styria«. Prejšnjega dne je izginilo celjskemu stavbeniku Karlu Je-zerniku iz veže hiše v Prešernovi ulici, kjer ima stavbenik svojo pisarno, kote znamke »Opel«. Za predrznimi »koledarju poizveduje noiicija. e— Mestni kino bo predvajal drevi ob pol 21. premijero zvočnega pustolovskega filma »On ali jaz«. V glavni vlogi Har-ry Piel. Predigra zvočna enodejanita. Iz Kranja r— Glavni oddelek linančne kontrole v Kranju se bo preselil danes v svoje nove poslovne prostore in bo uradoval 26. t. m v hiši gdč. Roossove, to je nasproti hotela Stana pošta ali Jelen. Z Jesenic s— Sokolsko predavanje. V sredo je predaval v stranski dvorani Sokolskega doma starešina brat dr Obersnel o svetovni gospodarski- krizi in o njenem vplivu na jugoslovenefco gospodarstvo. Predavatelj jo s svojim temeljitim in izčrpn;m predavanjem objasndl vzroke te hude gospodarske krize, ki je objela ves svet in žel za izvajanja odobravanje številnih poslušacev. 1» Tfhoveli t— Volilni sestanki. Danes bo priredil sestanek volilcev kandidat za srez laški g. prof. Pavlič Lojze v Fortejevi restavraciji ob 3., v Počivavškovi gostilni pa ccb 5. uri. V nedeljo bo volilni shod v Sokol-6fcem domu ob 16- kjer pojasnita pomen volitev minister g Pucelj in sreski kandidat profesor g. Pavlič. . Iz Hrastnika b— Volilna shoda. Danes ob 9. dopoldne bo v gostilni pri g. Dolinšku javen volilni shod, na katerem bo govoril g. Rudolf Juvan. Prav tako bo v nedeljo v istem času in v istem lcfcalu shod g. Juvana. h— Volilni sestanek. V nedeljo 25. t ra. bo priredili sreski kandidat profesor gospod Pavlič Lojze javni 6hoa pri g. Alojziju Logarju ob 11. h— Kino Narodni dom predvaja danes dn jutri zanimiv film »Denar, denar, denar!« Iz Radeč rd— Radeče in divna romantična okoli« ci v — fHmu. Zadnje dneve se je mudil v Radečah operater Prosvjetnega filma Beograd, da napravi nekaj zanimivih filmskih posnetkov iz Radeč in okolice. Filmal je mesto v najrazličnejših motivih, samostan, Žebnik, papirnico bratov Pjatnik, panoramo Lisce in Kuma ter nekaj romantičnih motivov 6 Save. Operaterju je bilo delo zelo olajšano, ker mu je stal z avtomobilem na razpo'ago župan g. Anton Polanc. rd— Agilni dramatsk; odsek Sokola se prav pridno pripravlja na »StLlmondskega župana«. Vidi sc, da je režiser izbral prav dobre moči za to noviteto, kateri že sedaj posvečajo napredni Radečam vso pozornost in zanimanje. — Pomotoma 6e je v zadnjem naš-m poročilu vrinila zamen iava imen režiserja »Dobrega vojaka Šveika«, katerega je naštud'ral in režirta! marijivi naš mlajši kulturni delavec br. lože Pohar in ne, kakor je bilo napisano, br. Rogo Trepečn^k. rd— H^astniški rudarji 90 s svojim koncertom, ki so ga pT-redil i pret fc'o nedeljo v dvorani hotela »Jadnan«. kljub težkim današnjim časom, gmotno dobro uspeli. rd— Volilno gibanie vzbuja dosti zanimanja tudi pr.i nas. Posebno pazno se med vsemi slofi zasledujejo poro Sila v listih o sreskih kandidaturah. rd— Kino Jadran bo imel v nedeljo spored, kakršnega Radečanj š-? niso videli. Treba si je ogledati le izložbeno okno kina na hotelu Jadran — in se potem odložiti. Danes ob 4n pol 8. in 9. mi: Velesenzaclja! TEMPO WUlIam Halnes, Anlte Pag« Cene Din 4 in 6 pri vseh predstavah! Naznanilo preselitve! Cenjenemu občinstvu vljudno nazrmjam, da sem se preselil z Dunajske ceste 37, na Miklošičevo cesto palača »GRAFIKA«. Ker sem v stanu, da cenj. v moderno urejenem lokalu nudim najpestrejso izbiro, se za obilen obisk niiporočam. 12852 FERDO KOBALD, modna trgovina, LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA CESTA Pisalni in adicijski stroji Continental so najboljši. Ivan Legat, Ljubljana, Prešernova -- Maribor, Vetrinjska Iz Tržiča č— Nedeljske prireditve. V nedeljo popoldne ponovi sokolski oder Shakespearje* vo » Komedijo zmešnjav« V Lomu zaigrajo tamošnji diletantje burko »Stari greh«, vrle Kolašice pa postrežejo zvečer v Glo-bočnikovem hotelu s čajem in drugimi dobrotami. Iz Krškega kr— Strog kontumac v srezu. Zaradi ponavljajočih se primerov pasje stekline je za ves krški 6rez odrejen poostren pasji kontumac in imajo biti vsiipsi priklenjeni, priprti in opremljeni z nagobčniki. V Interesu vseh posestnikov psov je, da se striktno ravnajo po ukazih, ker se bo le na ta način dosegel smoter in tako čim prej omilila pasja zapora kr— Pogrešanec. Neznano kam je odšel posestnik Lipar Franc iz Potovca pri Rad-ni. Bil je srednje, močne postave, debele glave, širokega čela in rjavih oči. Sumi se, da je odšel za delom ni pa izključena tudi nesreča ali samomor. kr— Ukradeno kolo. Ob priliki Lukeže-vetsa se Vna v Krškem je bilo ukradeno g. Hinku Zakšku, pekovskemu mojstru iz Leskovca, malo rabljeno, črno pleskamo kolo. fe Novega mesta n— Za božičnico. Požrtvovalne Kolašice prirede v nedeljo 25 t. m. običajni dan krizantem in bo izkupiček služil za božič* oico najrevnejšim otrokom n_ Slavnostna otvoritev prenovljene dvorane in kino podjetja »Kino Dom« bo danes ob 20. v Sokolskem domu. Predvaja se poleg slavnostnega programa zvočni film »Pesmi je konec«. Ponovitev istega programa bo jutri v nedeljo s predstavami ob 16., 18. in 20. Iz Šoštanja g_ Godbeni odsek Sokola, ki je otvoril letošnjo sezono 3. t. m. z uspelim koncertom, stopi že drugič pred javnost. DrugI nastop bo v nedeljo 25. t. m. ob 15. v Sokolskem domu. Koncert je zamišljen kot ljudski s prav pestrim programom. Orkester, ki ga sestavlja 14 godbenikov pod vodstvom bančnega ravnatelja g. Koritz-kega, si je z dosedanjimi produkcijami že močno priljubil. Pridite! š— Nevarno potepinko so spravili pod ključ naši orožniki. 3re za 44-letno Ano Mačkovo, doma iz Dramelj pri Celju,, ki se je že dali časa klatila po šoštanjski okolici. Prerokovala je labkovernikom iz kvart in pod raznimi pretvezami izvabljala denar od ljudi. Neki Rozi Pocajtovi se je za izkazano gostoljubje zahvalila s tem, da ji je ukradla obleke za približno 800 Din in izginila. Pokradeno blago je prodajala v št. Vidu, kar je prišlo orožnikoma na uho. Postali so pozorni na tujo žensko in ko so se dokazi zgostili, so jo 21. t. m. aretirali v Razboru. Iz Ptuja j— Kino bo predvajal v soboto ob 20. in v nedeljo ob pol 16., pol 19. in pol 21. nemi film »Cena na glavo«. j— Javen volilni shod se bo vršil drevi ob 20. v mestna posvetovalnici otujskega magistrata. Med drugimi bo poročal tudi g, Lovro Petovar o današnjih političnih in gospodarskih razmerah in o volitvah v narodno skupščino. Vabljeni so vsi zavedni Jugosloveni, da se polnost eviln o udeleže shoda. Giede na ta shod bo drevi izostalo predavanje profesorja g. Žgeča, ki naj bi se vršilo pod okriljem jugoslovenskih akademikov v Narodnem domu. Kdaj se bo to predavanje vršilo, bo pravočasno' jav-ljeno. Iz Prekmssrfa pm— Novi zvonovi evangeličanskega svetišča. V nedeljo 25. t. m. bodo v Dolnji Lendavi potegnili v stolp evangeličani svoje zvonove. Blagoslovitev zvonov bo ob 14. Pričakuje, da bo ta dan prišlo v Dolnjo Lendavo mnogo evangeličanskih vernikov. pm— Ogenj. V Nemčavcih je pri Lončarjevih zgorela oslica slame. Le neumornim 'gasilcem se je zahvaliti, da se ni ogenj razširil. pm— Smrt pod vozom. V Turnišču so Hanborovi z mlatilnico mlatili proso. Ko so končali, so na en voz naložili slamo, na drugega, ki so ga privezali za prvega, pa proso. Na ovinku se je zadnji voz prevrnil dn pod voz je prišla 6-letna deklica, ki je stopala zraven voza. Ponesrečenka je dobila tako hude poškodbe, da je kmalu izdihnila . Iz življenja m dežel* ŠT. VID NAD LJUBLJANO. Prosvetni odsak Sokola je pričel zopet delovati. V novi dvorani gostilne »Kratky« v Št. Vidu si je postavil nov gledališki oder. V nedeljo 25. t. m. ob pol 20. bo že otvoritvena predstava z ljudsko igro »Desetim bratom«. Zanimanje za to predstavo je zelo veliko in upati je, da bo tudi dvorana poJ« na. Prosvetni odsek ima letos na svojem programu še naslednie igre: »Kajn«, »Prisega ob polnoči«, »Oče« »Razvaline življenja« in seveda bo tudi pobaral našo Romanovo Manico za novo ljudsko igro, katero sedaj piše, a še ne izda naslova. V proslavo uedinjenja priredi Sokol telovadno akademijo s pestrimi točkami. KOROŠKA BELA—JAVORNIK. Naš Sokol je priredil v nedeljo zvečer na svojem odru sijajno burko iz kmetskega življenja »Trije vaški svetniki«. Režijo je vo-dH brat Accetto. ki je dokazal, da je 6voji nalogi kos. Igralci so podali svoje vloge prav dobro in izzvali zaslužene ovaoije občinstva, ki je docela napolnilo sokolsko dvorano. Igra se ponovi v nedeljo 25. t. m. ob 15. Glavno vlogo šimna Porenta bo igral g. Ivan Cesai. o'an Narodnega gledališča v Ljubliani Obč;nstvu se s tem gostovanjem obeta užitka polno popoldne. — Župan občine Koroške Bele g. Martin Noč je podal zaradi bolezni ostavko na mesto župana G. Noč. ki je b;l več let na čelu naše ve'ke občine, j: storil v procvit občinp in njenega prebivalstva. G. ban je na njegovo mesto imenoval g. Franca Erlaka. posestnika na Javorniku; moža, loi tudl; uživa 6plošno spoštovanje obe?! rov. VIŠNJA GORA." Naša državna cest*. Svoje čase kras Slovenije in radost vseh vozačev, je v zadnjih dveh fetih izgubila mnogo svojega dobrega glasu. Kakor pa vidimo, se hoče cesta počasi k zopet spra- 1 viti v nekdanje stanje. Predvsem je treba , pohvalno omeniti izboljšanje in dvig zunanje stranice pri vseh ostrejših ovimcih Seveda vpije še mans.ka' po remeduri, a žal ni denarja — V izložbenem oknu hiše št. 40 je razstavil njen lastnik g. Zagorc Ivan krasen eksemplar cvetače, ki jo je pridelal sam na svojem vrtu. Z razpetimi fcsti obsega rastlina v premeru nad 1 m, jedro samo pa ima nad 20 cm. ZIDANI MOST. V nedeljo ob 20. priredi sreski kandidat profesor g. Pavlič Lojze volilni sestanek v hotelu g. Juvan-čiča. KRŠKO- OB SAVI V soboto in nedeljo bo v Krškem misijonska razstava, kakor so jo meli zadnji čas v Kranju "kofjii Lo» ki, Jesenicah Povsod ie razstava vzbudila zanimanje vseh s'ojev Upamo, da bodo pozorni nanjo tud' krški meščani in okoličani. Ne zamudite ugodne prilike in si oglejte iz Kitajske, Afrike. Iniije in od drugod doposlane predmete od naših iu?o-slovenskih pionirjev kolonistov, naših do- mačih misijonarjev! Razstavo bo nadzoroval in pojasnjeval tainik misijonske pisarne v Ljubljani literat g. Plestenjak. Vstopnine ne bo, sprejemali pa se bodo prosto-vo'5ii prispevki v misijonske namene. LAŠKO. V hotelu g. Tropa v Laškem bo drevi ob H 21. sestanek volil-cev, v nedeljo pa ob 8. zjutraj javni shod pred cerkvijo. VRANSKO. Tukajšnja podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva priredi v nedeljo 25 t. m. na Vranskem sadni ogled. Razstavljene bodo vse tukajšnje vrste sadja, povrtn^ne, kunci in drugo. Zaključek bo ? torek ob 3. popo'dne in se bo ob tej priliki razstav^eno sadje prodajalo. Pridete gledat prvo sadno razstavo na Vranskem. SV ANDRAŽ V SLOVENSKIH GORI* OAH. V nedeljo bosta vo'ilna shoda pri Sv. Andražu v Slovenskih goricah in v Juršincih. Na shodih bo poročal g. Lovro Petovar iz Ivanjkovcev. Pred normalizacijo naših kreditnih razmer Naši odločni napori, ki smo jiih pokazali alli 660 milijonov Din je zlasti v naših go* spodarskih krogih napravilo najboljši \ u&. Naše efektne borze so na vest o posojilu tako reagirale in v dveh dneh so o os močili vsi državni papirji, zlasti dolarski. 8 odst. Blairovo posojilo, ki se je v K;sže nasproti lastni državi in njenemu gospodarstva vsaj ono zaupanje, ki ga je pokazalo inozemstvo. Opravičevanja mora bit' konec. Vsak, kdo- H nadalje v kakršnemkoli namenu begal ljudstvo z ziloono -z-mišljenimi vestmi, naj se pokliče na strog odgovor. Hvala Bogu, naša javnost se tudii v zadnjih tednih ni pus ila v večji meri zbegati in je navzlic dogodkom ki 60 pr^.resli ves 6vet, ohranila mirno kri, razsodnost in zaupanje. Sedaj ko je kraljevska vlada srečno rešila zadnjo etapo v akciji za nor« malizacijo našli.h finančnih in kreditnih razmer se bodo gotovo pomirili tudi oni omahljive! ki so .zbežali še preden je nastopila kakršnakoli nevarnost. Obesil zbor Kran!*ke industrijske družbe Ljubljana, 22. oktobra. Danes se je vršil v prostorih Kreditnega zavoda v Ljubliani 62, redni občni zbor Kranjske industrijske družbe, na katerem je bilo od 90.000 delnic zastopanih 76.350. Iz letnega poročila za 19°>0./3l. je razvidno, da so bile tvornice navzlic hudi depresiji še precej zadovoljivo zaposlene, akoravno njih kapaciteta ni bila izkoriščena. V preteklem poslovnem letu je bila pod silo razmer izvedena redukcija, vendar je bilo mogoče, da so bili ostali delavci in nameščenci vse leto zaposleni, na ta način, da se je delavstvo, v kolikor ni bilo potrebno za redno obratovanje, pritegnilo k investicijskim delom. Investicijska dela so se nadaljevala po določenem programu. Novo poslovno leto, v katerem se nahajamo, ne obeta dobrega. Povsod je gospodarski položaj neugoden. Javno, kakor tudi zasebno gospodarstvo mora zaradi tega studiti. Da se morejo izvesti nove investicije 'n da se odplača del dolga, ie občni zbor sklenil, da se glavnica, ki znaša sedaj 13.5 milijona Din in ki ni bila od 1. 1912. dalje povišana. kliub temu. da smo preživeli v počet-kn preteklega desetletta hude devalvacije, poviša od 13.5 na 45 milijonov Din. Upravnj odbor ima odločati o tem, ali se izvede povišanje kapitala v eni emisiji ali v več emisijah. Občnemu zboru ie bil na razpolago čisti dobiček v znesku 4689.130 Din. Od tega se je porabilo za 5% divid^ndo 675 0°0 Din ter za investicijski sklad 3500.000 Din. Divi-denda, določena na 5 %>, 9e izplačuje od 2. januarja 1932. dalja Iz letnega poročila posnemamo nadalje, da se je bilančna vsota (na dan 30. junija 1931) povečala na 124.1 milijona Din (lani 74.4, predlanskim 69.4 milijona Din) To povečanje bilančne vsote ie posledica velikih investicij za modernizacijo in racionalizacijo obratov. Račun «tavh se je dvienil na 14.5 milijona Din (10.4. 9.9), račnn strojev tn obratovalnih naprav na 238 milnona Dtn (8.9, 5.8). račun nedovršenih stavb pa na 20.1 miliiona Din (0.9. —). Bilančna vrednost vseh trarnih investicij (posestvo, stavbe, stroji in obratovalne naprave) se je po- večala od 19.2 milijona Din v letu 1929. odnosno 23.8 milijona Din v 1. 19:>0. na 62.8 milijona Din v letošnjem letu. V dveh letih je bilo torej investiranih preko 40 milijonov Din. Sklad za investicije, ki je bil ustanovljen pred dvema letoma, se je z letošnjo dotacijo od 3.5 milijona Din povečal na 9.5 milijona Din. Račun dobička ln izgube kaže že ugodne ■posledice z velikimi žrtvami izvršene raci-jonalizacije na poslovni uspeh. Navzlic povečanim izdatkom za davke in doklade, kt so dos.egli 4.4 milijona in navzlic visokim odpisom (2.4 milijona Din), je čisti dobiček dosegel vsoto 4.84 milijona Din, nasproti 4.69 milijona Din v 1. 1929./30. Naš izvoz v septembru Generalna direkcija carin je objavila statistične podatke o našem izvozu v letošnjem septembru. V tem mescu smo izvozili 293.475 ton (lani v septembru 375.356 ton) v vrednosti 430.6 milijona Din nasproti 559.4 milijona Dim v lanskem septembru. Po količini je torej naš izvoz nasproti pret. letu nazadoval za 21.8 %, po vrednosti pa za 23 %. Čeprav je bil v avgustu naš izvoz po vrednosti precej večji (znašal je 584 milijonov Din), vendar je treba upoštevati, da je sep-temberski izvoz po vrednosti pravilneje ocenjen kakor v avgustu. Za avgust je naša izvozna statistika zaznamovala med drugim izvoz 11.833 vagonov ipšenice v izkazani vrednosti 232.2 milijona Din. Stot izvožene pšenice je torej računan skoro po 200 Din, ] torej po ceni, ki ie bila za 100% višja od ' dejanskega izkupička pri izvozu. Zaradi te nepravilne ocenitve je bil naš izvoz v avgustu za skoro 120 milijonov Din previsoko ocenjen. Take napake pri ocenjevanju izvoza, ki lahko končni rezultat spremenijo kar za preko 100 milijonov Din, se v naši statistiki zunanje trgovine ne smejo ponavljati, sicer izgubi statistika zunanje trgovine vsako vrednost za presojo trgovinske ali plačilne bilance. Če pa se vrine taka pomota, ki je gotovo v zvezi z uvedbo izvoznga monopola, jo j treba naknadno korigirati,- da n« bomo te napake vlekli s seboj do konca leta. V septemberski statistiki je cenitev vrednosti izvoza pšenice izvršena že na pra-vilnejši podlagi, to je na podlagi povprečne cene pri izvozu od ilo Din, ki pa je morda tudi še nekoliko previsoka. Glavni predmeti našega Izvoza v septem-rbu so bili: pšenica (53.7 milijona Din), koruza (2.0), sveže sadje (54.1,), hmelj (6.6), konj (3.S), goveda (21.9), svinje (27.8), drobnica (14.2), perutnina (10 5), sveže meso (13.8), jajca (18.7), drva (5.5), gradbeni 1«» (60.8), železniški pragovi (3.2), cement (13 6), bakar (25.2), rude (17.3). Gibanje našega izvoza v prvih treh letošnjih četrtletjih v primeri z lanskim izvozom je bilo naslednje (v milijonih Din): 1931. 1930. Razlika I. četrtletje 1159.0 1696.0 — 537.0 II. „ 1156.7 1666.4 — 509.7 julij 351.3 513.9 _ 126.6 avgust 5^4 4 569.2 -f 15.2 september 430.6 559.4 — 128.7 januar - septem. 36*2.0 5004.9 —1322.9 prvih treh četrtletjih t. L je dosegel naš izvoz vrednost 3682 milijonov Din in je torej zaostal za lanskim izvozom za preko 1300 milijonov ali 26 %>, kar odgovarja splošnemu nazadovanju svetovne trgovine v letošnjem letu. = Otvoritev velike sadne razstave na ljubljanskem velesejmu bo v nedelio, 25. t. m. ob 10. dopoldne. Ta razstava, ki bo s sadnim sejmom trajala do vključno 27. t. m., ne bo važna le za prodajalce in kupce sadja, temveč za vse, ki se zanimajo za pridobivanje sadja. Seiem bo imel namreč tudi poučen namen. Tukaj bo vsakdo lahko spoznal vse naše sadne vrste, ki imajo svetoven sloves. Vse bo opremljeno z natančnimi točnimi imeni. Vsakdo se bo lahko poučil, kako se sadje za prodajo opremi in vloži. Na sejmu bodo razstavljeni tudi stroji za razbiranje sadja, za zapiranje sadnih zaboiev itd. = Popolna koncentracija italijanskih pre-komorskih paroplovnili družb. Te dni so se vršila v Rimu važna pogajanja v prometnem ministrstvu zaradi popolne-koncentracije italijanskih iprekomorskih paroplovnih družb z državno pomočjo, odnosno subven-ciio. Načrt, ki ima namen izločiti medsebojno konkurenco družb v j>o?ledu prometne službe na posameznih prekomorskih linijah in združiti vsa inozemska zastopstva, je tik pred realizacijo. Pogodbe z družbami bodo podpisane že v novembru in bo enotno vodstvo v prekomorskem nrometu pričelo delovati že v početku 'prihodnjega leta. Ustanovi se- posebna ^oldinska družba »Atlan-tica delle Flotte Riimite«. ki bo prevzela vso prekomorsko mornarico družb Naviga-zione Generale Tfeliana (kapitnb600 mililo nov lir) in LloTd Sabando (250 mil i ionov lir) ter vse pripadajoča upravna poslopja s pristaniškimi napravami, toda brez ladjedelnic.. Nova družba bo nadalje prevzela od Banke Commerciale Italiana in od družbe Lloyd Sabando skoro vse delnice družbe Co-sirlich (glavnica 400 mili ionov lir). Posredno pa bodo s koncentracijo teh treh velikih družb prevzete tndi maniše družbe, ki so večinska last velikih družb, namreč Societa Italiana di Servisi (Sitmar). LloTd Triesti-no in Mraritima Ttaliana. taVn da bo vseh 6 paroplovnih družb, ki vzdržujejo promet i Ameriko in z Chijentom ter Azijo, pod entm krovom. Delniška glavnica nove družbe bo znašala 740 milijonov lir, obligacijska glavnica pa 450 milijonov. = Sprememba mednarodnih predpisov glede predmetov, ki se pogojno sprejemajo na prevoz. »Službene novime« od 21. t m. objavljajo na podlagi čl. 60 mednarodne konvencije o prevozu blaga na železnicah nove predpise o predmetih, ki se pogojno sprejemajo na prevoz. Nova priloga L stopi z veljavnostjo od 1. julija t. L na mesto stare. = Pravilnik o uvozu in tranzitu krompirja, o katerem smo že poročali, je objavljen v »Službenih novinah« od 21. t m. in je ta dan stopil tudi v veljavo. Borze 23. oktobra. Na ljubljanski borzi so tudi danes ostati tečaji deviz v glavnem nespremenjeni. Devize Amsterdam, Bruselj in London so za malenkost popustile. Med efekti je prišlo do prometa v Ljubljanski kreditni po 115 in v Vevčah po 115. Na zagrebškem efektnem tržišgu so se danes pod ugodnim utisom najetja posojila v Franciji ponovno dvignili vsi državni papirji. Voina škoda se je okrepila od 273—278 na 284 — 288 brez prometa. Čvrsta tendenca je bila zlasti v dolarskih papirjih in so bili zabeleženi zaključki v 8°/o Blairovem posojilu po 65 in v 70/o po 57.50 — 58. Na beograjski borzi pa so bili tečaji dolarskih papirjev še za nekaj točk- višji. Od ostalih državnih papirjev je bil še promet v agrarnih obveznicah po 31 in 36. Na tržišču bančnih vrednot so bili zabeleženi zaključki v Praštedioni po 957.50, v Zemaljski po 110, v Jugobanki po 67 in v Katolički po 33. Med industrijskimi vrednotami pa je prišlo do prometa v Vevčah po 115, v Šečerani Osijek po 160, v Slaveksu po 20 ln v Dubrovačka po, 240. Devize. Ljubljana. Amsterdam 2268.28 — 2275.12, Bruselj 782.64 — 785.—. Curih 1098.45 -1101.75, London 216 82 — 224.32, Newyork 5592.33 — 5609.33. Ne\v7ork kabel 5603.33 do 5620.33, Pariz 220.62 — 221.28. Pra^a 165.86 — 166.36. Trst 289.90 — 295.90. Zagreb. Amsterdam 2268.28 — 2275.12 Bruselj 782.64 — 785. London 216.82—217.64, Milan 28990 — 290.80, Ne\vy0rk kabel 5603.33 — 5620.33. NevvTork ček 5592.33 do 5609.33. Pariz 220.62 - 221.28. Praga 165.88 do 166 36, Curih 1098 45 — 1101.75. Curih. Beograd 9.05. Pariz 20.0825, London 20, NevVork 510.25, Bruselj 71.30. Milan 26.625, Madrid 45.50, Amsterdam 206.35, Berlin 118.75, Stockholm. 119. Oslo 112.50, Kobenhavn 112.50, Sofija 3.70, Praga 15.10, Varšava 57.20, Budimpešta 90.025, Bukarešta 3.05. Efekti. Ljubljana. 8% Blair 61 bi., 7% Blair 54 bi.. Celjska 150 den., Ljublj. kreditna 115 zaklj., Kreditni zavod 195 den., Vevče 115 zakii.. Ruše 125 den. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma in kasa 284 — 288, za decembe-292 — 298. investicijsko 64 — 69, agrarne 32 — 36. 6°/o begluške 45 — 45.50, 8% Blair 64 — 69. 1% Blair 57 — 58, 7°/o Drž. hipot. banka 65 — 75: bančne vrednote: Prašte-diona 957.5 — 960, Union 100 bi., Jugo 67 do 68, Ljubljanska kreditna 115 den., Kato-lička 33 — 34, Zemaljska 110 — 112; industrijske vrednote: Gutmann 110 — 120, Sla-veks 20 — 25, Slavonija 200 bi., Drava 185 den., Šeaerana, Osiiek 160 — 170, Vevče 115 — 120, Drava 240 — 250, Jadranska 400 bi.. Trbovlje 200 — 215. Beograd. Vojna škoda 280, 282, 283, 283.5 zaklj., investicijsko 67.75 bi., 4°/« agrarne 38 bi.. 6% begluške 43. 43.5 zaklj., 8°/o Blair 69, 66.5 zaklj., 7°/o Blair 62 den., 7% Drž. hipotek, banka 62.75, 62.5 zaklj., Narodna banka 5000, 5100 zaklj. Blagovna tržišča HMELJ + Žalec, 23. oktobra. Dva kupca sta pokupila nekaj partij po 6 do 7 Din za kg. LES + Ljubljanska borza (23. t. m.) Tendenca nespremenjeno slaba. Zaključkov ni bilo. Povpraševanje je za 1000 m3 testonov (5% širokih, 9/10")', za bukove neobrobljene plohe (naravne, fiksna dolžina 2.25 m ali od 2 m navzgor, I., II., od 16 cm širine navzgor, 10 m3 28 mm, 35 m3 38 mm, 5 m3 78 mm in 5 m3 98 mm), nadalje za 1 vagon obrobljene bukovine (naravne. I., II., od 2 m navzgor, 38 mm deb., od 16 cm šir. navzgor), za ne-obrobl jeno bnkovino (parjeno, I., II., od 3 m navzgor, deb. 50. 70, 80 mm), za naravno neobrobljeno bukovino (zračno, suho, I., II., III., od 3 m navzgor, monte, v raznih debelinah), za 1 vagon bukovih neobroblienfh naravnih plohov (I., II., III.. monte. 38 mm deb.. od 18 cm širine navzgor, dolžina 2.20 ali 4.40 m), nadalje za ielove kratice (18. 19 ali 20 mm deb.), za 1 dopijon tramov (21/26 in 24/29 cm, v dolžini 11, 12, 13 in 14 m), za bukovino (neobrobljeno, naravno, I., II., od 3 m dolžine navzgor, od 16 cm širine navzgor, deb. 50. 70, 80 in 90 mm, dolžina 15% od 2.50 — 2.90 m). SITO ' + Novosadska blagovna borza (23. L m.) Tendenca nespremenjena. Promet 22 vag. Oves: sremski, slavonski 130 — 132.5. Ječmen: baški. sremski. 63/64 kg 120 — 125.. Koruza: baška stara 99 — 101; gornjeba-ška 95 — 97.5; iužnobanaška, slavonska 90 do 92.5: sremska. Indjiia 99 — 101: sremska šid 101 — 103; baška nova umetno sušena 78 — 80; sremska nova sušena 79 do 81: banaška nova sušena 71 — 73. Moka: baška, banatska i»0« in >00« 355 — 375: »2« 335 — ^55: >5« 300 — 310; >00« 355 _ 375: >2« 335 — 365: . >5« 300 — 310; >6* 250 — 265: >7« 190 — 205: >8« 130 — 140. Otrobi; 88 — 95. FišoI: baški U7*nčni 195 — 200. + Fndimpeštanska terminska borza (23. t. m.) Tendenca za rž prijazna, sicer mirna. Pšenica: za december 10.60 — 10.62, za marc 11 69 — 11.71: ri: za december 11.15 do 11.22. za marc 12/25 —' 12.80; koruza: za maj 13.10 - 1315. ŽIVINA 4- Na mariborski svinjski sejem so v pet^k '23. t. m.) pripel i ali 391 svinj. Cefle so bile naslednje: mali prašiči 5 do 6 ted- nov stari 40 do 70 Din, 7 do 9 tednov stari 80 do 100 Din. 3 do 4 mesece stari 150 do 250 Din, 5 do 7 mesecev stari 300 do 400 Din, 8 do 10 mesecev stari 450 do 500 Din in leto dni stari 550 do 650 Din; 1 kg žive teže 6 do 7 Din. 1 kg mrtve teže 9 do 11 Din. Prodanih je bilo 151 prašičev. + Na živinski sejem v Ptuja (20. t. m.) je bilo prignanih 265 krav, 135 telic, 167 volov in juncev. 36 bikov in 66 konj. Za kg žive teže so bile naslednje cene: krave 1 do 5.50, biki 3—5 Din. Prodanih je bilo 274 do 5.80, bikj 3—5 Din. Prodanih je bilo 274 glav govedine. — Na svinjski sejem 21. t. m. pa je bilo pripeljanih 73 prascev in 240 svinj. Prodanih je bilo 80 svinj. Cena pra-scem je bila po 50 — 170 Din. Prolinki so •se prodajali po 6—7, pitane svinje po 7—8 in plemenske svinje po 5—6.50 Din za kg žive teže. Kriza v Primorju V tržaškem mestnem gospodarstvu le stal pravi kaos. Nove poslovne preureditve in izločitve izpremkr ijo neprestano tok dohodkov in izdatkov. Nova užitnina ne dosega stare, ki je dajala 35 milijonov dohodkov. Proračuni se sestavljajo po predpisu z ravnovesjem, v resnici pa ima tržaška občina vsako leto težke primanjkljaje. Vlada je obljubila pomoč, pa kar da, je vse premalo. Sedaj se pripravlja pokrajinska in občinska finančna reform? NTa tržaškem magistratu se ji upirajo. Izračunali so, da bodo po novem pokrajinskem proračunu znašali izdatki okrog 10 milijonov, dohodki pa samo 8,200.000. Diferenca v breme občine znaša 1,800.000 lir, ki bi se dala pokriti le z novimi davščinami. Pa kaj naj se še obdavči in kdo bo plačeval še večje davščine, ko so že sedanje neznosne? Med istrskimi kmeti — Milanska dražba Umanitaria otvarja ibili v poklon tudi šopke cvetja. Večjo vlogo je imel nadalje viišii evnuh na Sou-Hongovem dvoru, ki je našel v H a r a s t o v i č i ul trakom ion ega, nekoliko nrekabaretnega interpretanta, tako da je publika imela več kot dovolj prilike za smeh. Ostale manjše vloge so bile dobro zasedene. Tako je Rasber«er igral grofa Lichtenfelsa, Dragutinovičeva ekscelenco Hardegg, G o r i n e k generala, F u r i a n Sou-Hongovega ujca tanga, Na-krst kitajskega poslaniškega tajnika.^ Vsi so z dobro igro pomagali k zaokroženju celote, takisto najmanjše vloge, ki so b:le v rokah Tovornika, Križajeve, Gorinškove in Černetove. Posebno hvalo pa zasluži Trbuhovič kot režiser; njegovo delo je bilo skozinskoz očitno. Prav tako je tudi kaipHnL. Hercog poskrbel za hvalevredno izvedbo muzikal-nega dela in uspešno zadrževal preglasnost orkestra. Zadivile so nas scenerije II. in III. dejanja, ki so vredne vsakega večjega odra. Tudi koreografski prizori, ideirani po Harastoviču, so bili primerni ambijentu. Prevod, ki ga je napravil upravnik gledališča Dr. B renči č, je zvenel prav dobro. Le naslov bi se skoraj lepše glasil: »Dežela smehljaja«, ne Zemlja smehljaja (nemško: Das Land des Lachelns), ali pa morda tudi Dežela solnca. Skratka: Uprizoritev te operete je jako lepa. Nekateri odlični Gradčani, ki so se mudili pri premieri, so kar zastrmeli in so izjavili, da v Gradcu ta opereta ni bila na taki višini, ne v muzikalnern niti v igralskem oziru. a tudi režija in scenerija pre. kašajo graško redakcijo. To bodi bodrilo za nadaljnje delovanje, zlasti, odkar je naše gledališče dokazalo, da se ob splošni dobri volji in trudu dosežejo lepi uspehi, ki so brez pretiravanja vredni tudi večjega okoliša kot je naš. Občinstvo je do sedaj vsakokrat napolnilo gledališče do zadnjega kotička. * Koncert orkestra kraljeve garde. Z istim programom kakor v Ljubljani se je da.n potem, v soboto, dne 17. oktobra, predstavil orkester kral j zeve garde tudi Mariborčanom, in sicer v veliki unionski dvorani. Mi, ki tukaj redkokdaj silišimo orkestralne koncerte, smo z napetostjo "akali la kon cert. V resnici se je publika odzvala v precejšnjem številu, dasi bi se bila lahko prikazala v še večjem, kajti tako zlepa nimamo prilike slišati kolosalne Wagnerjeve predigre k »Mojstrom-pevcem« ali Saint-Saenovega »Mrtvaškega plesa« ali pa zanimive saiite Casse-noisette Čajkovskega, še manj pa Soendsenovo simfonijo D, ki je bila celo za Ljubljano nova. Kaj pa naj rečem šele o domačih orkestralnih delih, ki jih malo ali morda siploh ne poznamo? Že dejstvo, da sta bila na programu dva ugledna domača (komponista. Jakov Gotovac z »Dubravko« in Binioki z uverturo »Ekvi-nokcij«, bi bilo moralo zbuditi večje zanimanje s strani občinstva, kajti pcgoj vsa-kega napredka je, da spoštujemo in cenimo svoja dela. O izvedbi posameznih del ne bom poročal, ker ne bi imel kaj dodati k temu. kai so časopisi že prinesli ob priliki ljubljanskega koncerta. Toliko moram poudariti, da je naše občinstvo pokazalo veliko navdušenje in ni štedilo z aplavzi kapelniku, polkovniku Franjiu Pokornemu im vsemu ansamblu. U. M. Arthur Scknitzler Z Arthurjem Schnitzlerjem, ki je preminul dne 21. t. m. na Dunaju, je umrl dramatski pisec, ki je imel precej uspeha tudi na naših odrih. Njegovo dramatsko delo je obsežno. Že l. 1893. so na Dunaju uprizorili Schnitzler jevo »Pravljico«, še prej pa je spisal za tiste čase smelo dramatsko delo »Anatol«, ki je opozorilo nanj literarne krcge, dasi igre niso smeli uprizoriti. Schnitzlerjev drzni seksualizem se je po svojstveni barvi avtorjevega sloga in po psihološkem ozadju, ki ga naturalisti niso imeli, razlikoval od drugih produktov tega kova. Velik uspeh je imelo »Ljubimkanje«, ki sta ga dala v slovenščini ljubljansko in mariborsko gledališče. Nadalje je spisal vrsto enodejank, izmed katerih smo še nedavno videli pri nas »Zelenega kakzduja«. potem drami »Beatričina tančica« in »Samotna pot«, komedijo »Med-igra«, tragikomedijo staranja »Daljna dežela«, zdravniško igro »Profesor Bernhar-di«, izmed novejših pa omenjamo »Komedijo zapeljevanja«. Ciklus erotičnih enodejank »Kolo« je posebno prispeval k njegovemu pisateljskemu slovesu. Kot pripovednik je spisal dolgo vrsto povesti, novel in črtic, ki se po večini ba-vijo z erotičnim življenjem in opisujejo dunajsko »boljšo družbo«: ob zatonu cesarske dobe, razneženo, nasičeno, deka-dentno plast, ki vidi v spolnosti, alkoholu in drugih mamilih višeh »užitka« in v njem nadomestilo za zmisel življenja. Značilno je, da sta baš v dunajskem ozračju zrasla dva zelo izrazita erotika: Freud in Schnitzler. Oba sta bila zdravnika in materialista po svojem svetovnem in življenjskem nazoru. Schnitzlerju se zlasti pozna njegov zdravniški študij. Če je Tolstoi očital Če-hovu, da mu je kot pisatelju-umetniku medicina škodovala, kaj naj rečemo o Schnitzlerju? Izbor Schnitzlerjevih najboljših novel je nedavno izšel v ceneni izdaji pri Fischerju z naslovom »Traum und Schicksal«. Lepa pozornost zagrebških igralcev. Jutri bodo zagrebški igralci in igralke priredili matineio v korist svoji težko oboleli tovarišici Tonki Savičevi. Tino Pattiera, slavni pevec ni ^slovenskega porekla, bo prihodke dni gostoval v praškem Narodnem dioadlu. Srednjeveška srbska umetnost. V založbi Slovanskega instituta v Pragi je prof. dr. N. Okunjev izdal tretji zvezek dela »Mo-numenta artis serbicae«. Tu so reproducira- ne slike bizantinskega značaja iz 13. m 14. stoletja, kakor so se obvarovale v starih srbskih samostanih. Tri učne knji * za italijanščino. Knjigama Stoka v Trstu je založila drugo izdajo Ferda Kleinmayerja Italijansko-slo-venskega in slovensko-italiiaaskega žejnega slovarja, ki obsega na 328 straneh približno 42.000 slov. in italij. izrazov. Primeren je posebno za učečo se mladmo, trgovske kroge in potnike. — V četrti izdaji je izšla Ferda Kleinmav^rja »Priročna slovnica italijanskega jezika«. Knjiga obsega 248 strani. Dejstvo, da je izšla že v četrti izdaji, lovori že samo za njo. V isti izdaji je izšla Ferda Kleinmaverja »Grammatica della lingua slovena«. To je že tretji natisk te praktično uporabne knjige. —-Navedene kniige se dobivajo tudi pri Tiskovni zadrugi v Liubliani. Mussolinijeva napoleonska 4-zma »Cam-po di Maggio« se bo vprizorila v januarju ob istem času v Parizu. Londonu in \Vei-marju. Združitev dunajskih gledališč. Avstrijska vlada namerava združiti dunajsko Opero z Burgtheatrom in dati skupnemu gledališču za polovico manjšo subvencijo. VI. mednarodni gledališki kongres bo prihodnje leto v Rimu. Konkurz ameriškega gledališkega kom cerna. Največji gledališki koncem Zedinje-nih* držav ameriških, imenovan »Shubeat Theater Korporation«, je napovedal konkurz. Pasiva znašajo okrog 20 milijonov dolarjev. Organizacija knjižničarjev v Jugoslaviji. Nedavno se je osnovalo »Društvo jugoslovenskih bibliotekara«, ki šteje sedaj že okrog 100 članov iz vseh delov Jugoslavije. Začasni odbor društva tvorijo: Svetozar Malic (Beograd), predsednik; gdč. Milica Voj-novič (Beograd), tajnica; dr. Josip Badalič (Zagreb), dr. Joža Glonar in dr. Avgust Pir-jevec (Ljubljana) kot odbornika. Društvo ima v načrtu ustanovitev strokovne knjižničarske šole, izdajanje strokovnega časopisa, sodelovanje na knjižničarskih kongresih ▼ inozemstvu in vzdrževanje vezi s sličnimi tujimi društvi. Dalje namerava ustanoviti osrednji urad za setavo skupnega kataloga vseh knjigarn v Jugoslaviji in centralni institut za celotno jugoslovensko bibliografijo. Prihodnji mesec bo v Zagrebu že prvi kon-g-?s jugoslovenskih knjižničarjev, na katerem bo beseda o skupni jugoslovenske bibliografiji, o obveznih izvodih za_ knjižnice in o reorganizaciji državnih knjižnic. (Pa »Vremenu«.) Flamska književnost Iz zagrebške kronike »t'> f,Rešetarov zbornik" V založbi dubrovniške knjigarne »Jadran« je izšel zajeten, skoraj 500 strani obsegajoč »Rešetarov zbornik« s podnaslovom: »Iz dubrovačke prošlostl«. Zbornik je prav za prav drugi letnik dubrovniške-ga znanstvenega časopisa »Dubrovmik« :n predstavlja knjigo visoke znanstvene vrednosti. Prof. MIlan Rešetar je nedavno slavil 70-letnico plodovitega življenja. Spisal je dolgo vrsto zgodovinskih, jezikoslovnih in knjlževno-zgodovinskih razprav. Med drugim je opremil Njegošev »Gorski Vijenac« z odličnim uvodom, objavil vrsto študij o starih dalmatinskih, zlasti dubrovniških pesnikih in priredil njih izdaje. S svojimi spisi je zavzel v jugoslovenski znanosti ugledno in trajno mesto. V počastitev njegove 70 letnice se ie sestavil poseben redakcijski odbor za Re-šetarjev jubilejni zbornik. V ta odbor so vstopali: profesor beograjske univerze ;lr. V. čorovič, profesorja zagrebške univerze dr. M. Deanovič in dr. F. Fancev, dalje ljubljanski vseučlliški profesor dr. Fr. Kidrič, profesor skopske filozofske fakultete dr. P. Kolendič. prof. dir. Nagy in ravnatelj zagrebške Vseuč. knjižnice dr. M. Tentor. Zbornik, ki je sedaj izšel v lep-i in dostojni obliki, je ves posvečen preteklosti zgodovinsko in kulturno najzanimivejšega jugoslovanskega mesta Dubrovnika, ki se mu z vnemo posveča tudi prof. Milan Rešetar. Med sotrudnik.i, ki so počastili jubilej prof. Rešetarja s prispevkom za Zbornik. so tudi nekateri ugledni inozemci, med njimi sedanji rumunski ministrski (predsednik, znani zgodovinar prof. Nikolaj Jorga, dalje profesor vseučilišča v Jasijn IRarbulascu, turinskl učenjak M. Bartoli, vseuč. prof. v Grenoblu H. Berarida, prof. Bertoni iz Rima, prof. Ilčinski iz Moskve, docent Malecki iz Krakova, prof. Mazzoni •iiz Firenze, moskovski prof. Speranski, prof. Vaillant i z Pariza in drugi. Naravno je, da so obilno zastopani tudi jugoslovenski znanstveniki. Omenjamo samo ljubljanske po vrsti njihovih prispevkov: prof. M. Kos piše o listinah bana Stevana Kontromanica za Dubrovnik, prof. B. Saria o teži najstarejših dubrov niških dinarjev, prof. N. Radojčie o prvi zgodovini Dubrovnika v neki svetovn. zgodovini, prof. Kidrič o dubrovniški književnosti v knjižnici slovenskega mecena Zoisa, prof. Aleksander Stojlčevič o Din-sku Ranjini in narodnem pesništvu. Poleg teh so še prispevali Slovenci: prof. dr. Hauptmann in prof. dr. Ilešič z zagrebške univerze, prof. dr. Murko s praške in kustos sarajevskega muzeja čremošnik. Knjiga »Rešetarov zbornik« je prav kakor nedavno Izišl.i šišičev zbornik lep primer, kako se najboljše slavijo obletnice znamenitih mož; ne s paradami in s praznimi besedami, temveč z delom trajne in obče vrednosti. Zagreb, 21. oktobra. Vse kaže, da je koncertom pri nas vsaj za letos odklenkalo. Čeprav je sezona že v polnem toku, še vedno nismo imeli pravih koncertov. Goslač Milstein, ki naj bi jih otvoril, ni mogel niti nastopiti. Koncerti počasi izumirajo... V opereti smo imeli debut mlade zagrebške pevke Blanke Gross, ki je pevske študije pričela v Zagrebu, a dovršila na Dunaju, nakar je takoj dobila angažman v Igla vi. Pred odhodom na svoje prvo mesto se je bila predstavila tudi zagrebškemu občinstvu in precej pokazala mnego sigurnosti in nadarjenosti. Nadejati se je, da se bo razvila v uporabno silo. Blamka Gross ima koloraturni sopran. V operi so vprizorili novo naštudirane-ga Verdijevega »Otela«. To delo je Verdi spisal kot 741etni starec in pomeni hkrati s prejšnjo »Aido« in zadnjo opero »Falstaf« (delu 80 letnega Verdija) novo epoho v njegovem stvarjanju. Verdi se je dal vplivati po Wagnerju; odpovedal se je izrazitim stereotipnim arijam, spremljavo v orkestru je izdelal bolj samostojno, harmon-ske elemente pa izrabil svobodneje ter povezal dramatsko dejanje v nepretrgano celoto. Vzlic temu pa mu je ostala njegova genialna melodična linija in vprav strmimo, kako je ta večni mladenič komponiral v svojih poznih letih! »Otelo« je bil pri nas izveden izredno skladno. Dirigiral ga je Milan Sachs, ki je vtisnil predstavi svoj umetniški pečat. Oaikester, zbor in solisti so dali zaokroženo celoto, ki ni nikjer kazala pomanjkljivosti. Res je, da bi pri izvajalcih mogli najti tudi močnejše umetniške osebnosti (pravi Otelo mora imeti v sebi ognja — naš je bil samo svetlonosec; naš Cassio ni bil oni, ki bi nanj Otelo lahko bil ljubosumen ...). Toda če vzame- mo delo v celoti, kot »Gesamtkumst\verk« (Wagner), moramo izreči samo priznanje temu lepemu, dovršeno izenačenemu umetnostnemu dejanju. V drami pripravljajo novosti. Med prvimi pride na oder komad Marcela Pagnola »Marije«. Igra se odigrava v Marseilleu v nekem mornariškem baru. Tu je Pagnol prav kakor v svojem znanem Topazu (»Velika abeceda«) orisal nekoliko tipov z vso ostrino, ki prekipeva od bujnega življenja. Potlej pride na vrsto mladi srbski dramatik Ramko Mladenovič s svojim paradoksom v treh dejanjih »Strah od vednosti«. Dejanje se odigrava v Beogradu. Mladenovič je bivši tajnik beograjskega gledališča in je torej imel dovol jprilike, da do dobrega spozna gledališko življenje. Glavna junakinja njegovega komada Koka se je poročila z bogatim starcem in ima ob strani ljubimca. Njen mož je poučen o tem, da, njemu je to celo prav in jo nagovarja, da mu ne bodi zvesta. Da bi bil paradoks še večji, ji da pismeno pogodbo, ki jo pooblašča k nezvestobi... do smrti! Nadalje je naše gledališče pričelo študirati najnovejši komad Petra Preradoviča ml. »Razum i jemo li se?« V igri je podan sprijem dveh rodov: predvojnega in povojnega. Vautelova komedija »Naš župnik pri bogatih« je dobila nadaljevanje v drugem komadu: »Naš župnik pri revrnih«. V tej 'igri se nadaljujejo neodoljive komične pu-istolovščine prikupnega župnika Pelegrina. iKomedija pride takisto kmalu na vrsto. V operi pripravljajo slavnostno praznovanje 100 letnice Ivana pl. Zajca. Ob tej priliki bo vprizorjen novo naštudirani_ »Ban Leget«. Zatem se vrsti Mozartova »Čarobna piščalka«, ki bo po dolgem času novo ■naštudirana in inscepirana. Žiga Hirschler. Tendenca in ideja V »Glasniku Jugoslov. profes. društva« izhaja že nekaj časa anketa o vprašanju pouka književnosti na srednji šoli. V sep-temlberski številki se je oglasil tudi naš sotrudnik, g. prof. dr. Maks Robič, ki v dobro argumentiranem sestavku zastopa mnenje. da poleg pouka književnosti kot doživljanja in sojenja književnosti spada v I srednjo šolo tudi literarna zgodovina in teorija. G. dr. Robič se pri tem dotika tudi vprašanja tendence in ideje v pesniških spisih in pravi med drugim: Neko tendenco ima pač vsako pesniško delo, kajti pisati brez tendence je tudi tendenca, vendar pa tendenca ne sme zavajati v enostransko nepravičnost. Delo, ki ne obravnava nobenega globljega problema, je plitvo. Zlasti naturalistični in realistični spisi so" vedno v nevarnosti, da so površni in zapisani usodi, da trenutno sicer zelo močno dejstvujejo, vendar pa kmalu izgubijo svojo učinkovitost, namreč brž ko je problem rešen. Kdo se še na pr. danes razburja zaradi kake »mešalijance«, ki je predmet Schillerievih »Roparjev« in neštetih drugih leposlovnih del starejše dobe?! Ista usoda preti pretežnemu delu današnje Ali bi se čitatelju zahotelo kratkega izleta v malo, skoraj neznano književnost, ki je nastala šele v novejšem času? — ITameev ne poznamo ali jih poznamo premalo; odkar pa žive med njimi celo naši ljudje, ne bo odveč, ako jim posvetimo trenutek pozornosti. v Na našem književnem trgu dobiš Co-6terjev krasni roman »Til Ulenspiegel in Lam Dobrin«, — flamsko sveto pismo, kakor ga imenujejo nekateri. To delo je bilo napisano v francoščini, prav kakor vsi spisi dveh velikih Flamcev Maeterlincka in Verhaerena, ki sta imela nekoliko vpliva celo na našo književnost. Šele v lanskem založniškem letu smo dobili direkten prevod iz f.lamščine, Timmermansovega »Župnika iz cvetočega vinograda«, nekoliko osladno povest s katoliško tendenco, ki pa ima več vprav bleščečih 6trani. Če prištejemo še ta ali oni krajši, po vsej verjetnosti posredni prevod in kakšno beležko, je to vse, kar imamo pri nas iz flamske književnosti in o Flamcih. Imena Guido Gezelle, Karel van de Woestijne. Cyml Buvsee, Toussaint van Boelaere, Teirlinck, Jan van Nvlen, Ernest Glaes, Stijn Streu* vel9 nam zvene tako tuje kot bi Flamcem zvenela imena naših pisateljev. No, Stijna Streuvelsa, roman »Hlapec Jan«, ki ga je izdala v srbohrvaščini beograjska zalozba »Nolit«, je s svojo kmečko slikovitostjo in silo učinkoval v našem književnem svetu nekako tako kot n. pr. pri Nemcih Cankarjev »Hlapec Jernfej«. Morda je v tem več kot slučajna nalika: sorodnost usode, obema narodoma skupna zraščenost z domačo zemljo, socialni problem kmeta in malega človeka. In v nemali meri: iskanje lastnega bistva. . . . . . Brošura »La Flandre LUteraire«, ki jo je ■letos izdal f krnski PEN klub, nas prijetno vodi po Parnasu tega naroda, ki naseljuje dobršen kos Belgije. Predvsem nas nje pisec R. Herrman seznanja z nekaterimi splošnimi pojmi o svoji domovini: Novo belgijsko državo so 1. 1830. ustanovili valonski in bruseljski življi, ki jim je materinski jezik francošcuna; flamski del dežele je takrat imel neznaten gospodarski pomen, zaradi tega pa ni prišel do besed. V teku 19. stoletja in zlasti še v našem stoletju se je gospodarska premoč premaknila v'flamski del, kjer bohotno procvitata industrija in rudarstvo. Po zadnjem štetju 1. 1920. je v Belgiji govorilo samo francoščino 2,850.825 prebivalcev in samo flamščino 3,185.100 oseb; vrhu tega so našteli 966.813 dvojezičnih m 33.862 takih, ki poleg francoščine in flamščine govore še nemško: poslednji dve skupini pa tvorijo pretežno Flamci. L. 1930. se je ena izmed dveh državnih univerz, namreč um; verza v. Gandu, flamizirala, med tem ko je razcepitev katoliškega vseučilišča v Lou-vainu v francoski in f.lamski del vprašanje bližnjih dni. Tako napreduje nacionalistični proces v Belgiji. _ _ Flanvci imajo isti književni jezik kot Holandei in doslej je njih krajiievnost veljala za det holandske književnosti. Pred vojno Flamci niso imeli na svojih tleh skoraj nikakih literarnih ali znanstvenih za- socialno pobarvane beletristike, kajti prej ali slej bo rešeno tudi socialno vprašanje, to je vprašanje proletariata in vsa ta literatura bo postala neaktualna. So pa še večni življenjski problemi človeštva, ki ne iz- f gubijo nikdar svoje važnosti. Taki p.roble- j j^žb. Vodilni pisatelji so izdajali svoje mi so na pr. človek in priroda, človek in božanstvo, svoboda in gospostvo, poedinec in družbene tvorbe, družbene tvorbe med seboj, moški in ženska, stara in mlada generacija, volja in moč (sposobnost), resnica in zmota, nagnenje (strast) in dolžnost, krivda in kazen. Vsa ta in še mnoga vprašanja so življenjska viprašanja, rešiti jih mora na svoj način in zase vsak poedinec, vsak narod in vsaka doba, obče-veljavne rešitve pa nimajo. Vsi aktualni problemi so samo posebni liki teh življenjskih vprašanj. Če jih pesnik (pisatelj*) ne gleda sub specie aetemi, je njegovo delo plitvo in njegov učinek kratkotrajen___« Vse v »Kulturnem pregledu« navedene kniige in časopisi se naročalo pri »Tiskovni andmei« v Luihliani - sti. Drugi genialni pesnik je Karel van de Woestijne (1878—1929), ki je obvladoval flamsko poezijo skoraj do 1. 1915. Kakor Gezelle, zastopa tudi ta pesnik katoliško smer; ker pa je bil po aaravi bolj temen in težak, ima njegova poezija precej mračnih tonov. To je "pesnik boja med čutnostjo in težnjo po očiščuioči duhovnosti; v vsem njegovem delu s2 nenehoma borita telesnost 'in duševnost, strasti in odpoved, resničnost in sen; ta izraziti dualizem najbolj označuje poezijo Karla van de \Voe-6tijna. Novi literarni preporod v Flandriji je dobil svoje središče, ko je 1. 1893. pričel® izhajati revija »Van Nu en Straks« (Das nes in jutri), ki jo je napovedal že poet Pol de Mont in katero je duhovno vodil Avgust Vermevlan. Najmočnejši umetrrk te skupine je Čvriel Buvsse (roj. 1. 1S59), v čigar romanih in novelah se je prvič v vsej izrazitosti in odločnosti razodela duša flamskega ljudstva — a ne v prazn;h deklamacijah. marveč v osebah iz mesa in krvi. Njegovih romanov je mnogo; izmed njih omenjamo »-Najmočnejšo pravico«, »Življenje Rozeke Van Dalen«. «Poletje«, »Sramotni steber« in novelistična zbirka »Iz življenja« kažeta njegov pripovedni talent v polnem razmahu. V to skupino se nadalje uvršča že v uvodnem odstavku omenjeni avtor romana »Hlapec Jan« Stijn Stieuvels (roj. I 1871). ki z živimi barvami in na lirični podlagi slika življenje flan-drskih kmetov. Izmed drugih dobrih pripovednikov je treba omeniti še Toussainta van Boelacrea, ki mu je že prvi roman »Igra kmečke ljubezni« (Landelijk Minne-spel) prinesel sloves izbornega stilista, kar so poznejši spisi samo potrdili. Posebno mesto zavzema Verme- ienov edini roman »Blodni Žid« (De Wanielende Jood), dalje dela Hermana Teirlincka (1879), zlasti »Gospod Serjanszoon, orator didactus«; ta pisatelj je prvi dal flamski književnosti roman iz meščanskega življenja »Pijanče-va opica« (Het Ivoren Aapje) in po svetovni vojni vrsto v modernem duhu spi« sanih dramatskih del. Izmed mlajših pesnikov in pripovednikov so najbolj na gla-u Jan van Nylen (roj. 1. I884), tankočuten lirik, pisec zbir< »Obličje zemlje« in »F-iiiks«. dalje nostal-gično-sanjavi Firmm van Hecke (1884), August van Cauwelaert, prozaist NVillem EIschot, ki v svojih romanih opisuje zaznamovane ljudi, slaboumne in _ zločince, plodoviti pripovednik Paul Kenis (1885), Timmermans (1886) in Ernest Claes (1S85). V novejšem času predstavljajo flamsko književnost Wies Moens, pesnik vsečlove-ške ljubezni, ki ima vpliv načelo plejadc holandekih in flamskih poetov, dalje nadarjeni ekspresionist Paul van Ostayen (1896—1928),' dočim je sedaj najbolj dovršen flamski poet, vsaj po mnenju pisca navedenega pogleda, Richard Minne, pesnik socialnih potresov današnjega časa in glasnik proletarskega sloja svojega naroda. Izmed najnovejših pripovednikov sta dala značilna dela Gerard \Valschap (1898) in Maurice Roclants (1895). Prvega roman »Adelaide« je zgodba mlade katoliške že; ne, ki se bori s svojo 6ladostrastno naturo in podleže, med tem ko Roclants v romanu »Želja in odpoved« ^idi rešitev notranje drame strasti v samozatajevanju. v odpovedi. Lode Zielensa roman »Teživa kri« (Het Duistere Bloed) je prvi flamski roman, ki povsem odkrito obravnava seksualni problem, kar je v tej bigotni deželi z nje katoliško pobarvano književnostjo dokaj smelo dejanje. To so nekateri drobc-. ki kažejo sodobno književnost v deželi Tila Ulenspiegla in vesele, poltne Rubensove umetnosti, v deželi širokih" ravnin z mnogimi barvnimi knjige pri holandekih založnikih, kar jim je odpiralo širši čitateljski krog. Sedaj so se razmere že precej predrugačile; danes gredo čez mejo na Nizozemsko v Flandriji natisnjena literarna dela. Od 1. 1919. do 1. 1930. je flamska knjiga napredovala za 17 odst. celotne knjižne produkcije v Belgiji. Preidimo k izvirni literaturi v flamskem jeziku. Obnovo flamske narodne književnosti označujeta imeni dveh genialnih pesnikov, ki imata nekoliko vpliva tudi na da« naSnjo kniiževno pokolenje: Guido Ge- ----- ------- _ _eiie (1830—1899) ie bil poet flandrskih kontrasti. Tu poleg modernih industrijskih ravnic in razkošne svetlobe, ki iih obliva. " — ^ ™ Njegova -poezija je polna ljubezni do Westflandrske dežele, ki ima več ljubkosti in francoskega duha kot katerikoli belgii-ski predel, ki nožna angleški humor in se v svoiem narečiu precej približuje angleščini. ki na je vzlic temu najbolj avtentična flamska pokrajina. Zavestno se upira slehernemu potvarjanju svoje samofc&tno- stvaritev še žive tihe vaške idile; tu se skupen jez'k Holandcev in Flamcev v ostri obrambi lastne samobitnosti odbija od gladke, elegantne, duhovite francoščine, sloneče na stari, trdni klasični podlagi, kakor je nima mlada, še nezavreta flamska literatura, to ogledalo vedno bolj se oblikujoče narodne samobitnosti. B—O, 5. •■■--^•.»-I jf-|'|iajfr. ŠAH Urejuje dr. Milan Vidmar Aljehin igra zelo podjetno. Lasker in on se nikdar nista brigala za nevarnosti. Oba svetovna prvaka sta zaničevala tako imenovano dunajsko šolo, ki je imela princip, vedno in povsod paziti na možnost remija. Učila je, da je vsak napad prepovedan. ki daje iz rok remis. Zdi se mi, da ima Aljehin prav. Ko se je zadnjič po blejskem turnirju mudil v Ljubljani, mi je zelo prigovarjal, da naj se odločim za podjetni sistem. »Kaj se Vam more pripetiti«, je rekel. »Da boste v nevarnosti. Zgubili pa ne boste, ker ste močnejši od večine nasprotnikov. Saj ne igrate z bogom, ki vse vidi, temveč z ljudmi, ki greše.« Prepričal me je. Prihodnjič bom igral z ljudmi. Zapustil bom znanstveno igro in oprijel se bom praktičnega boja. Domiš-ljujem si, da tak boj šahiste tudi najbolj zanima. Lepši je, ker je človeški. Publika ne ljubi teorije in znanosti. Publika gleda rada strast, napake, pogum, zapletljaje, živo igro. To vse mi je stalo jasno pred očmi, ko sem te dni študiral blejsko partijo Aljehin— Maroczy. Lepa je. Nad vse zanimiva, živa, zdrava, strastna. Pa sem se odločil, da jo pokažem tudi našim šahistom kot primer noobjektivne, neznanstvene, pa razburljive, umetniške igre. Prav gotovo bo ugajala. Saj zagrabi tudi izkušenega mojstra, ki ji vidi na dno, ki ve, koliko razburjenja je ob turnirski mizi povzročevala. Beli: dr. A. Aljehin črni: G. Maroczy Damski gambit. Igran v triindvajsetem kolu blejskega turnirja. 1. d2—d4 d7—d5 2. Sgl—f3 Aljehin dobro ve, da bi Maroczy igral tudi predrzni Albinov gambit 2.....e7— eo, če bi takoj igral damski gambit z 2. c2—c4. Ta gambit ni čisto korekten, je pa nevaren. Prvič v igri se tu kaže subjektivna nota. 2..........SgS—f6 3. c2—c4 e7—e6 4. Lcl-—go Sb8—d7 7. e2—e3 .... Beli zadržuje skakača na bi, ker ne mara Pillsburyjeve obrambe. 5..........h7—h6 Ta poteza ni vedno dobra. Maroczy brani damski gambit vedno nekam nervozno. Tudi tu. 6. Lg5—h4 Lf8—e7 7. Sbl—c3 .... S svojo šesto potezo se je črni že odrekel Pillsburvjevi obrambi. Zato beli sedaj mirno lahko razvije skakača. 7..... 0—0 8. Tal—c j. c7—c6 9. Lfl—d3 a7—a6 Sedaj je že jasno, da je bila peta poteza črnega preuranjeua. črni ne more več igrati Capablancovega »razbremenilnega sistema« z 9. d5Xc4. 10. Ld3Xd4, Sf6—d5. Lovec bi se namreč mirno umaknil na g3. Dokler stoji na go se mora zamenjati na e7, kar izdatno razbremenjuje črno igro. 10. 0—0 d5Xc4 11. Ld3Xc4 c6—c5 Zopet nervozna poteza. Pravilno je bilo 11.....b7—bo in potem šele c6—c5. 12. a2—«4! , s . » Preprečuje f)7—b5. 12..........Dd8—a5 13. Ddl—e2 c5Xd4 Maroczy je mož stare šole. Rad bi izoliral belega kmeta na d4 in potem osredotočil nanj napad. 14. e3Xd4 .... Zopet subjektivna igra. Aljehin ve, da mora zmagati v napadu, ali pa propasti v obnimbi kmeta na d4. Pa se ne boji. 14..........Sd7—b6 15. Lc4—d3 Lc8—d7 Črni se ne upa vzeti kmeta na a4. 16. Sf3—e5 .... Grozi 17. Lh4Xf6, Le7Xf6, 18. De2—e4, g7—g6, 19. Se5Xg6. 1 6..........Tf8—d8 Parira grožnjo. Kralj ima sedaj polje 18. 17. f2—f4 .... Aljehin se za kmeta na a4 sploh ne briga. Igrati hoče f4—f5 s silnim napadom. Ma-roczy se seveda zaveda slabosti kraljevega krila, pa krije kar se da. 1 7..........Ld7—e8 18. Se5—g4! .... Tudi za drugega kmeta na d4 se beli ne briga. Raztrgal bi rad nasprotnikovo kraljevo krilo. 1 8..........Td8Xd4 Napačno bi bilo 18.....Sf6Xg4, 19. Lh4 X e7, Td8—d7, 20. Le5—c5! Sg4—f6, 21. b2—b4 in beli dobi damo. 19. Lh4Xf6 Le7Xf6 20. Sg4Xf6-f g7Xf6 21. Sc3—e4 Ta8—d8 ? Tu bi bil črni pač moral igrati f6—f5. Preveč si obeta od napada na lovca. Prav ima Aljehin. Njegovi nasprotniki so ljudje, ne bogovi. 22. Se4Xf8+ Kg8—f8 Krije na lovca na e8 tako, da je lovec na d 3 zopet napaden. 23. Sf6—h7-f- Kf8—e7 Prenevarno bi bilo 23.....Kf8—g7, 24. De2—g4-K Kg7—h8, 25. Dg4—h4. 24. f4—f5! .... Sedaj ima Aljehin tudi že objektivno prav. Napad je v polnem teku. 2 4..........Td8—d6 Seveda ne 24. ... . Td4Xd3 zaradi 25. f5—f6-f. 25. b2—b4!! .... Aljehin žrtvuje tretjega kmeta. Zakaj? Polje e5 bi rad osvojil svoji dami. 2 5..........Da5Xb4 Če vzame trdnjava dobi bela dama čas za De2—e3. 26. De2—e5 .... Grozi mat z De5—f6+ in Sh7—f8+' 2 6..........Sb6—d7 27. De5—h8!! .... Grozi zopet mat. To pot pa črni ne najde več obrambe. 2 7..........Td4Xd3? Flaubertov Salambo v prevodu A. Debeljaka je mojstrovina pripovedništva, ki razgrinja vso barvitost stare poganske Kartagine. Zato ga berite! Beli napove mat v 3 potezah: 28. f5—f6-f Ke7—d8 29. Dh8Xe8+!! Kd8Xe8 30. Tel—c8-f in mat, ali pa 28..........Sd7Xf6 29. Dh8Xf6+ Ke7—d7 30. Sh7—f8-f in mat. Šport Razmotrivanja po balkanskih igrah v Atenah Letošnji nastop naše atletske reprezentance na balkanskih igrah v Atenah je jasno prikazal velik napredek naše lahke atletike ne samo napram prejšnjim našim nastopom v Atenah, temveč zlasti napram ostalim balkanskim reprezentancam. Potrebno je tembolj preceniti ta viden napredek, kajti vse ostale balkanske reprezentance uživajo zelo veliko moralno in finančno naklonjenost svojih vlad in vsega naroda. Koliko idealnega stremljenja, moči in sposobnosti mora potemtakem biti v naši lahkoatletski mladini, da ne samo nad vse uspešno in častno, temveč v mnogih primerih celo zmagonosno zastopa barve naše države napram močnejšim konkurentom v inozemstvu! Mala Grčija, oziroma njeno glavno mesto Atene, sodeluje na dan otvoritve in pri zaključku vsakoletnih balkanskih iger s preko 80.000 gledalcev! Koliko moralne in materialne podpore prinaša ta masa grškemu lahkoat.stskemu športu! Vsakoletne balkanske ig-e Izkazujejo preko en milijon in pol drahem čistega dobička, ki ga grški lahkoatletski savez koristno vloži v propagando lahkoatletskega športa po vsej državi in v pripravo svojih tekmovalcev za balkanske igre Tu sem je treba prišteti še podpore vseh oblasti, javnosti in države, ki so v primeri z našimi naravnost ogromne. A pri nas! Pri vseh prireditvah po par desetin gledalcev; v Zagrebu v zadnjih dveh letih po nekaj sto! Kot značilen primer napram razmeram v Grčiji naj še navedem dejstvo, da se je vodstvo saveza tudi letos — kakor vedno dosedaj — moralo do zadnjega momenta ooriti s finančnim vprašanjem ob priliki našega sodelovanja pri balkanskih igrah v Atenah, zaradi česar se ni do zadnjega trenutka vedelo, ali bo savez zmogel toliko denarja, da krije izdatke potovanja vsaj do Aten! V analizi tehnične strani balkanskih iger v Atenah je v treh naših nastopil* jasno 1 izviden velik naš napredek v lahki atletiki. L. 1929. (brez sodelovanja Turčije in s spremenjenim programom- brez meta kladiva in diska helenski stil, toda s štafeto 4X200 m ki se v 1. 1930. ni več tekla): 1. Grčija, 100 točk, 15 prvih mest; 2 Ru-munija, 41 točk, 2 prvi mesti; 3. Jugoslavija, 37 točk. 2 prvi mesti, in, 4. Bolgarija, 16 točk, 2 prvi mesti Vršila so se samo tekmovanja v lahki atletiki, kjer smo zasedli tretje mesto. (Ocenjevali so se prvi štirje placementi s 4. 3. 2 in 1 točko.) L. 1930. (Grki so v okvir balkanskih iger uvrstili tudi tekmovanja v tenisu; v slednjih Jugoslavija ni sodelovala): 1. Grčija, 151 točk, 15 prvih 11 drugih, 6 tretjih, 4 četrta in 6 petih mest; 2. Jugoslavija, 73 točk, 2 prvi, 6 drugih, 6 tretjih, 8 četrtih in 5 petih mest; 3. Rumu-nija, 50 točk, 2 prvi, 2 drugi, 6 tretjih, 5 četrtih in 4 peta mesta; 4. Bolgarija, 34 točk, 3 prva, 1 drugo, 1 tretje, 3 četrta in 6 petih mest; 5. Turčija 22 točk, 0 prvih, 2 druga. 3 tretja, 2 četrta in 1 peto mesto. Končni placement 1. 1930., prištevši tekmovanja v tenisu, je bil: 1. Grčija 173 točk, 2. Rumunija 74 točk, 3. Jugoslavija 73 točk, 4. Bolgarija 48 točk in 5. Turčija 29 točk. (Ocenjevalo se je zaradi sodelovanja pet balkanskih držav prvič pet placementov s 5, 4, 3, 2, 1 točko.) L. 1931: (Vse reprezentance so sodelovale tudi v teniških tekmovanjih s kompletnimi ekipami — dve dami in dva gospoda — z izjemo Turčije, ki je nastopila brez dam.) Izidi lahkoatletskih tekem so bili: 1. Grčija. 135 točk, 12 prvih, 11 drugih, 5 tretjih, 7 četrtih in 2 peti mesti; 2. Jugoslavija, 89 točk, 5 prvih, 7 drugih, 6 tretjih, 8 četrtih in 2 peti mesti; 3. Rumunija, 60 točk, 3 prva, 2 druga, 9 tretjih, 2 četrti in 6 petih mest; 4. Bolgarija, 25 točk, 1 prvo, 0 drugih, 2 tretji, 4 četrta in 6 petih mest; 5. Turčija, 20 točk, 1 prvo, 2 druga, 0 tretjih 1 četrto in 5 petih mest. Napram tekmovanju v minulem letu je naša reprezentanca pokazala največji napredek, kajti zaznamuje v končni klasifikaciji 16 točk več in 3 prva mesta več; sledi ji Rumunija z 10 točkami in 1 prvim mestom več. Ostale države so nazadovale v končni klasifikaciji in v prvih mestih predvsem Grčija, ki beleži minusa 13 točk in 3 prvih mest; sledi ji Bolgarija z minusom 12 točk in 2 prvih mest. Tudi Turčija beleži minus 2 točki, priborila si je pa letos prvo zmago na igrah. V drugih mestih beležimo tudi napram minulemu letu naskok enega placementa več, v tretjih in četrtih mestih smo ostali na isti stopnji. Veliko število četrtih mest (8) gre predvsem na rovaš nastopu rezerv, ki so morale nastopiti za odlične, toda žal odsotne naše atlete Jamnickega, prof. Ambrozyja, Krevsa, Manojloviča, Thallerja, Korčeta, Stefanoviča, Kallayja Branka in Helle-brandta. Vendar moramo poudariti, da so se rezervni tekmovalci borili ne samo nad vse pričakovanje dobro, temveč priborili so našim barvam mnogo dragocenih placementov, ki so zmanjšali v veliki meri naskok Grčije napram nam z ozirom na izid tekmovanj v minulem letu. (Nadaljevanje sledi.) Službene objave LNP (Nadaljevanje iz seje p. o. 21. t. m.) Upravnemu odboru se predajo Ilirija in Grafika z a radii neplačane sodniške takse ss. g. Lukežiou 18. t. m, in zadeva igralca Mcljka Edvarda. — Opozarjajo se klubi, da morajo pri predložitvi igralca v verifikacij©, če prestopa rz drugega kluba, predložiti igralčevo legitimacijo 6 potrditvijo prejšnjega kluba (V legitimaciji mora prejšnji klub potrditi odstop na 5. strani) Ako pa klub noče izstavit? potrdila, naj klub javi LNP, ki bo službeno zahteval isto. Popravlja ,se verifikacija igralcev Koprivška Antona in Hillingerja Franja AKO ŠE NISTE NAROČNIK »JUTRA«, NE ODLAŠAJTE! Pošljite najkasneje do 25* t. m. naročnino za november. Dne 25. oktobra izide prvikrat nova slikanica „Jutra" E. R. BURROUGHS TARZAN VELIK PUSTOLOVNI ROMAN v 3OO slikah z besedili KDOR PLAČA DO 25. T. M. NAROČNINO ZA NOVEMBER, BO DOBIVAL od 25• t. m. do 1. novembra »Jutro" zastonj in z njim začetek „Tarzana" NAROČAJTE »JUTRO«! BERITE »TARZANA«! (oba SK Celje) pravilno v Koprivšek Karel in Hillinger Ivan. — Č'tajo se za SK Domžale s pravom takojšnjega nastopa Štiftar Janko, Blejc Anton, Cerar Feliks, Zule Peter, Skok Demeter, Gad Ivan, Egger Roman, Žitko Rihard, Kokalj Viktor, Čad Stanko. Verificirajo se prvenstvene tekme Ra-pid : Železničar II. 5 : 1, Grafika : Jadran 4 : 0, Ilirija : Primorje 1 : 0, Disk : Korotan 3 :2, Hermes : Slovan 3 : 0, Sparta : Javornik 7 : 4, Primorje II. : Ilirija II. 6 : 3, Amater : Trbovlje 3 : 1, Svoboda : Mura 4 : 0, Hrastnik : Dobrna 4 : 2, Maribor : Atletiki 4 : 1, Korotan : Javomik 4:1. Iz seznama verificiranih igralcev se črtajo Gnil Josip, Gobec Zdravko, Žabkar Drago, Franzl Maks. Bossi Ivan, Suholežs nik "Ludvik, Siegmund Sigfr.id, Tofant Jurij, Grobar Danilo. Diamant Ivan, Košai-earič Milan, S'monoič Miro, Pil ko Slavko, Jedretič Rudolf, Krolez Ivan, Zgomba Fer-do, Doudjivic Josip, Kante Zdravko, Novak Anton, Gumzej Karel, Grdina Karel, Kranjc Ivan, Albrecht Virnko, Stepančič Slavko (vsi SK Celje); Likar Viljem, Kovač Stane, Zupane Franc, Saračevič Slavko (vsi SK Disk. Domžale); Pischof Teodor, Ba.h Maks, Tscheppe AdoTf, Kropf Oto, Parklič Martin, Fras Jožef. Bojčniik Franjo, Trstenjak Leo, Petrovič Miroslav (vsi SK Svoboda, Maribor) Opozarjajo se klubi, da takoj pošljejo legitimacije v potrditev. — Tajnik II- Prijatelje naše lepe knjige opozarjamo na sentpeter originalni slovenski roman Juša Kozaka. Izredno razgibano dejanje je postavljeno v središče staroslavne ljubljanske fare. Prvenstvena tekma Ilirija B : Hermes se bo vršila jutri ob 15. na igrišču Ilirije. Ilirija bo nastopila s približno isto garnituro, ki je preteklo nedeljo porazila Grafiko po lepi igri s 6:0, dočim postavi Hermes kompletno prvo moštvo. Srečanja med imenovanima kluboma spadajo že od nekdaj med najzanimivejše lokalne prireditve; tudi za nedeljsko tekmo se obeta napeta in zanimiva borba. Šport v Medvodah. V nedeljo priredi tukajšnji Sokol svoj prvi siportni dan. Na programu je olimpijska štafeta za pokal sokolskega društva Prijavljenih je več štafet, tako da bo borba, ostra. Poleg štafete sta na programu nogometni tekmi proti SK Moravi in SK Hajduku iz Ljubljane. Zvečer bo razglasitev rezultatov in predaja pokala zmagovalni štafeti v prostorih brata Tometa, nakar bo športni družabni večer. Upamo, da se bo občinstvo kakor vedno, tudi v nedeljo polnoštevilno udeležilo te prireditve. ASK Primorje (nogometna sekcija). Drevi ob 20. se vrši redni letni občni zbor sekcije v hotelu Mikliču. Pozivajo se vsi člani, funkcionarji m simpatizerji sekcije, da se istega polnoštevilno udeležijo. Postava moštva za nedeljsko tekmo proti Slovanu je v klubski knjigi pri Kovačiču. Trening za pivo moštvo v nedeljo ob 10. dopoldne. SK Ilirija. Za nedeljsko prvenstveno tekmo s Hermesom in za prijateljsko tekmo v Tržiču s SK Tržičem postava moštev v članski knjigi. Moštvo, ki igra proti Hermesu, mora biti najkasneje ob 14.30 v garderobi Kombinirano moštvo, ki igra v Tržiču, se zbere ob 11.20 pred glavnim kolodvorom. ŽSK Hermes, nogometna sekcija. Danes ob 20. pri Zvezdi obvezen sestanek za v se igralce. V nedeljo igra I. moštvo z Ilirijo na Igrišču Ilirije, rezerva s Slovanom na našem igrišču. Obe tekmi se vršita kot predtekmi ob 13.30 popoldne. TSK Slovan. Drevi ob 20 redna odbo-rova seja v lovski sobi gostilne 3>Sokol«. Vsi in sigurno! SK Grafika. Današnja prijateljska tekma s SK Svobodo oaparie zaradi prezaposlenosti članov pri otvoritvi Grafičnega doma; pač pa se bo turnir vršil novembra meseca v večjem obsegu. Prosimo SK Svobodo, da vzame začasno odpoved na znanje in tudi za to tekmo določeni g. sodnik. Dispozicije za turnir bodo pravočasno dostavljene vsem udeležencem. — Rezerva trenira v nedeljo dopoldne od 9. naprej. SK Reka. Jutri ob 9.30 naj bodo na Rakovniku. Venfei, Debevc, Bojan, Teran, Prijatelj, Nanv, Eržen, Pike, Broni, Ane. Remigij dn Končan, ki bo preskrbel opremo. TKD Atena (hazenska sekcija). Danes točno ob 18.30 važen sestanek pri gdč. Olgi černetovi v trgovini zaradi jutrišnje tekme v Kranju. Točno in vsi! SOKOL Sokolska župa Ljubljana sklicuje za 25. t. m. ob 9 v malo dvorano Sokolskega doma na Taboru župno odborovo sejo, katere dnevni red bo obsegal poleg poročil župnih odbornikov razpravo o gospodar« skem stanju župe, o proračunu za leto 1932, o župnem zletu prihodnje leto, dalje 0 pripravah za Prago. Zastopniki župnih cdinic bodo podali tudi svoja poročila o stanju dela po društvih in čcta.h. Udeležba zastopnikov vseh v župi združenih edinic je dolžnost. Izšel je koledarček sokolske mladine v založništvu Jugoslovenske sokolske matice ter ga je uredil tudi' letos br. E. Gangl. Cena 2 Din. Lična knjižica vsebuje *udi nekaj sTik. posebno bo mladimi všeč lepa sika kralja s prestolonaslednikom Petrom, dalje Tyrš, dr Šajner dr. Vaniček. Pa tudi v jedrnatih člankih bo našla prav prijetnega sokolskega štiva. Sokolski glasnik prinaša na uvodnem mestu poročilo saveznega izvršnega odbora vsem sokolskiim edinicam glede proslave sokolskega in državnega praznika 1. decembra. članek br Cizerla »Največja dolžnost sokolske mladine« in nato br. Kavčiča »Učitelj telovadbe in njegova izobrazba«. Priobeeni so pozdravi vseh Jugosio-venskih sokolskih žup br. dr Šajnerju, sle* dii pravilna,k za gledališke odseke sokolskih društev, ki ga je odobril savezni izvršni odbor, ve6ti iz društev in žup. Sokolska predavanja v radiju Beograd r.renaša tudi radijska postaja v Ljubljani. Prihodnje predavanje bo imel 30. t. m. dr. > takso Kovačič iz Maribora o temi »Prosvetno delo med 6okolsko mladino^, in s:-car od 20. do 20.30. Sokolska četa v Črešnjevcu. Ob pri« 1 ki obletnice ustanovitve je priredila sokolstva četa 11. t. m. igro »Trije tički«, ki je uspela prav izvrstno. Za uspeh 6e je »osebno zahvaliti delavnemu načelniku br. Detičku Hermanu. Igro je spremljal pevski zbor čete, ki ga vodi brat Vojteh Hren. Med odmorom je svirala godba •»Harmonija« iz črešnjevca, ki kaže izredno lep napredek. Vsi njeni člani so člani sokolske čete. »Harmonija« se je razvila iz Tambu-raškega društva, ki je nad 30 let delovalo v črešnjevcu. Lanskega leta si je namreč društvo nabavilo pihala in izpremenilo svoje ime v glasbeno društvo »Harmonija«. Na pobudo njenih članov in bratov Laha in Kapuna se je v zvezi 6 prejšnjim načelnikom Sokola v Slovenski Bistrici br. Kristanom ustanovila tudi sokolska četa. Skrb za prednjaštvo v župi Zagreb. Imenovana župa Zagreb, ki šteje 55 društev in 67 čet. je pričela s sistematično vzgojo prednjakov. Društvene tečaie je dosedaj izvršilo 8 društev, župa je poskrbela po dvoje tečajev za moško in žensko učiteljišče v Zagrebu, tečaje o Sokolstvu za aktivno učiteljstvo v Krapi ni, Martinščici, posebni tečaj,i so bili za naučen je prostih vaj, skupno 15. Primerno število prednjakov in prednjačic pa je obiskovalo savezno prednjaško šolo, tečaj za lahko atletiko, župnij načelnik pa je bil v tritedenskem tečaju za lahko atletiko v Berlinu. Dvoje bratov in tri sestre so bile zapisane v zadnjo šesterotedensko prednjaško šolo ČOS v Pragu Za november 6e pripravlja tečaj za ritmično gimnastiko ter enomesečni tečaj za društva dn čete. Drobiž iz akvaristove torbe Jesen je tu z vsem svojim blagoslovom in z vsemi svo'imi posledicami. Gozdovi stoje pred nami v svoji pisani obleki, livade so po košnji otave ozelencle s kratko sočno temnoszeleno travico. Ampak tudi v jarkih, baicrjih, lužah in drugih vodah je zapustila jesen svoje — za nas akvariste in občudovalce prirode žalostne — sledove. Valisnerije in druge vodne rastline, prej zelene in žive, so postale rumene, blede. Listje lokvanjev in blatnikov plava še na površini ali se ie zelena barva spremenila v rjavkastozeleno in temne pege prerokujejo skorajšnji razpad: — listje vodnih rastlin se ie zredčilo Žabice se pripravljajo na ziimsko 6panje. Nič več ne regljajo, večinoma so v vodi, samo opoldne in popoldne. ako blagodejni sončni žarki obsevajo vodo. pridejo na suho. da se ogreje-jo. — Tudi naše ribice se nrinravljajo počasi na zimo. Če so na topli dnevi, pridejo vendar še na površino. žuželke, mušice, ki so prej frčale nad gladino, so že davno izumrle, samo nekaite-re se še pojavljajo. Ker se na preživljajo mnoge ribice s takimi žuže-ikami. so se seveda zanj spremenili življenjski pogoji, zato se bodo kmalu zarili v blato, kakor n. pr. kureslji. Hnjčki pa tudi žabice, da nrespe kake 4 do 5 mesecev do vigredi, druge ribice zopet se bodo podale v globi« no, da tam v apatičnem polsnu dočakajo nomlad. Tud>? ličinke, hrošči in razna golazen v vodi. ki shiži ribicam za hrano, se zarijejo jeseni precej globoko v blato; zato se nam v pozni jeseni in pozimi vidrin vse v^de prazne. brez živi i en 'a. Za nas akvariste seveda tudi sedaj ne preneha sezona. V blatu in v gostih trob-nečih vodnih rastlinah lahko ulovimo še marsikaj. Vodne rastline same. čeravno že zvenele, ožive. če jih presadimo \z mrzle vode v temperirane sobne ribogojnice. Voda je res že nekoliko hladna* oo^bno. če nehote zdrsneš v vodo. je občutek v no-qah dok a i n^nriieten. ali vsak o V vari st je utnen mo?i,e ribo-<*oinice posredno a nas ie t"d' dovol? ta-Mh. ki z W^n?rn frn^nm pp Razno« pa novice iz Amerike, iz zborovskih udruženj itd. Književna priloga obsega topot le 4 strani. Tem bogatejša pa je glasbena priloga, ki prinaša 4 "pesmi P. Hugolina Sattnerja za mladinski zbor in klavir. Vse pesmi so zložene na besedilo Utve. V muzikalnern pomenu so te najnovejše skladbe nestorja slovenskih komponistov vredne autorjevega slovesa Odlikuje jih nekam rahla, zelo nežna in naivno-verna metodika, ki je vseskozi sveže inveneijozna. Ponekod so tudi segave .in iako živahne. Gotovo se bodo hitro priljubile, česar so v polni meri vredne. Zborovski stavek (največ troglasen) se pravilno omejuje na zborovski obseg, ki je dan otroškim »lasovom; intonančno niso zelo komplicirane, po' melodi ji pa bodo brž dostopne tudi skromnejšim mladinskim zborckom, ki bodo radi segali po njih. Za našo mladinsko lileraturo pomenijo te pesmi prav lepo obogatitev, za skladatelja pa so dokaz da je njegova meloidiična invencija neusahljiva m da "rodi še vedno lepe sadove. Klavirski part je preprost, lahko izvedljiv in zveni vseskozi dobro. L- M- Maribor, 22. oktobra 1931. Naše gledališče je, kakor sem že zadnjič zabeležil? uprizorilo najnovejšo Lehajjevo opereto »Zemlja smehljaja«. Ž njo je otvo-rilo letošnjo serijo gledaliških glasbenih predstav, ta opereta pa je obenem prvič prišla na jugoslovenski oder. "-edvsem treba pribiti, da že dolgo nismo imeli tako lepe operetne predstave kot tokrat. Vsi, od dirigenta in režiserja do igralcev najmanjših vlog, so se potrudili, da dajo res kaj temeljitega. Je pa tudi delo ~amo že tako ukrojeno, da mora .igralce in pevc zamikati. Ta Leharjeva opereta el je nedavno izšel v ceneni izdaji pri Fischerju z naslovom »Traum und Schicksal«. Lepa pozornost zagrebških igralcev. Jutri bodo zagrebški igralci in igralke nrire-di-li matineio v korist svoji težko oboleli tovarišici Tonki Savi cevi. Tino Pattiera, slavni pevec neslovenskega porekla, bo prihodmie dmi gostoval v praškem Narodnem dioadlu. Srednjeveška srbska umetnost. V založbi Slovanskega instituta v Pragi je prof. dr. N. Okunjev izdal tretji zvezek dela »Mo-numenta antis serbicae«. Tu so reproducira- ne slike bizantinskega značaja iz 13. m 14. stoletja, kakor so se obvarovale v starih srbskih samostanih. Tri učne knji c za italijanščino. Knjigama Stoka v Trstu je založila drugo izdajo Ferda Kleinmayerja Italijansko-slo-venskega in slovensko-italijanskega žejnega slovarja, ki obsega na 323 straneh približno 42.000 slov. in Hali j. izrazov. Primeren je posebno za učečo se mladino, trgovske kroge in potnike. — V četrti izdaji je izšla Ferda Kleinmav-rja »Priročna slovnica italijanskega jezika«. Knjiga obsega 248 strani. Dejstvo, da je izšla že v četrti izdaji, govori že samo za njo. V isti izdaji je izšla Ferda Kleimmaverja »Gramma-tica della lingua slovena«. To je že tretji natisk te praktično uporabne knjige. —-Navedene knjige se dobivajo tudi pri Tiskovni zadrugi v Liubliani. Mussolinijeva napoleonska *-ama »Cam-po di Maggio« se bo vprizorila v januarju ob istem času v Parizu. Londonu in \Vei-marju. Združitev dunajskih gledališč. Avstrijska vlada namerava združiti dunajsko Operoz Burgtheatrom in iati skupnemu gledališču za polovico manjšo subvencijo. VI. mednarodni gledališki kongres bo prihodnje leto v Rimu. Konkurz ameriškega gledališkega kon, cerna. Največji gledališki koncem Zedinjenih" držav ameriških, imenovan »Shube* Theater Korporation«, je napovedal konkurz. Pasiva znašajo okrog 20 milijonov dolarjev. Organizacija knjižničarjev v Jugoslaviji. Nedavno se je osnovalo »Društvo jugoslo-venskih bibliotekara«, ki šteje sedaj že okrog 100 članov iz vseh delov Jugoslavija. Začasni odbor društva tvorijo: Svetozar Malic ("Beograd), predsednik; gdč. Milica Voj-r.ovič (Beograd), tajnica; dr. Josip Badalič (Zagreb), dr. Joža Glonar in dr. Avgust Pir-jevec (Ljubljana) kot odbornika. Društvo ima v načrtu ustanovitev strokovne knjižničarske šole, izdajanje strokovnega časopisa, sodelovanje na knjižničarskih kongresih ▼ inozemstvu in vzdrževanje vezi s sličnimi tujimi društvi. Dalje namerava ustanoviti osrednji urad za setavo skupnega kataloga vseh knjigarn v Jugoslaviji in centralni institut za celotno jugoslovensko bibliografiio. Prihodnji mesec bo v Zacrrebu že prvi kon-o--*s jugoslovenskih knjižničarjev, na katerem bo beseda o skupni jugoslovenski bibliografiji. o obveznih izvodih za_ knjižnic« in o reorganizaciji državnih knjižnic. (P« »Vremenu«.) Flamska književnost «0 Iz zagrebške kronike „Rešetarov zbornik" V založbi dubrovniške knjigarne »Jadran« je izšel zajeten, skoraj 500 strani obsegajoč »Rešetarov zbornik« s podnaslovom: »Iz dubrovačke prošlost'.«. Zbornik je prav za prav drugi letnik dubrovniške-ga znanstvenega časopisa »Dubrovnik« ;n predstavlja knjigo visoke znanstvene vrednosti. , Prof. MIlan Rešetar je nedavno slavil 70-letnico plodovitega življenja. Spisal je dolgo vrsto zgodovinskih, jezikoslovnih in knjuževno-zgodovinskih razprav. Med drugim je opremil Njegošev »Gorski Vijenac« 7. odličnim uvodom, objavil vrsto študij o stanlh dalmatinskih, zlasti dubrovniških pesnikih in priredil njih izdaje. S sv-ojimi spisi je zavzel v jugoslovenski znanosti ugledno in trajno mesto. V počastitev njegove 70 letnice se je sestavil poseben redakcijski odbor za Re-šetarjev jubilejni zbornik. V ta odbor so vstopali: profesor beograjske univerze dr. V. čorovič, profesorja zagrebške univerze dr. M. Deanovič in dr. F. Fancev, dalje ljubljanski vseučlliški profesor dr. Fr. Kidrič, profesor skopske filozofske fakultete dr. P. Kolendič, prof. dir. Nagy in ravnatelj zagrebške Vseuč. knjižnice d.r. M. Tentor. Zbornik, ki je sedaj izšel v lepi in dostojni obliki, je ves posvečen preteklosti zgodovinsko in kulturno najzanimivejšega jugoslovenskega mesta Dubrovnika, ki se mu z vnemo posveča tudi prof. Milan Rešetar. Med sotrudniki, ki so počastili jubilej prof. Rešetarja s prispevkom za Zbornik, so tudi nekateri ugledni inozemci, med njimi sedanji rumunski ministrski predsednik, znani zgodovinar prof. Nikolaj Jorga, dalje profesor vseučilišča v Jasijn Barbulescu, turinskl učenjak M. Bartoli, vseuč. prof. v Grenoblu H. Berarida, prof. Bertoni iz Rima, prof. Ilciraški iz Moskve, docent Malecki iz Krakova, prof. Mazzoni iiz Firenze, moskovski prof. Speranski, prof. Vaillant lz Pariza in drugi. Naravno je, da so obilno zastopani tudi jugoslovenski znanstveniki. Omenjamo sa- Zagreb, 21. oktobra. Vse kaže, da je koncertom pri nas vsaj za letos odklenkalo. Čeprav je sezona že v polnem toku, še vedno nismo imeli pravih koncertov. Goslač Milstein, ki naj bi jih otvoril, ni mogel niti nastopiti. Koncerti počasi izumirajo... V opereti smo imeli debut mlade zagrebške pevke Blanke Gross, ki je pevske študije pričela v Zagrebu, a dovršila na Dunaju, nakar je takoj dobila angažman v Igla vi. Pred odhodom na svoje prvo mesto se je bila predstavila tudi zagrebškemu občinstvu in precej pokazala mnogo sigurnosti in nadarjenosti. Nadejati se je, da se bo razvila v uporabno silo. Blanka Gross ima koloraturni sopran. V operi so vprizorili novo naštudirane-ga Verdijevega »Otela«. To delo je Verdi spisal kot 741etni starec in pomeni hkrati s prejšnjo »Aido« in zadnjo opero »Falstaf« (delu 80 letnega Verdija) novo epoho v njegovem stvarjanju. Verdi se je dal vplivati po Wagnerju; odpovedal se je izrazitim stereotipnim arijam, spremljavo v orkestru je izdelal bolj samostojno, h armenske elemente pa izrabil svobod,neje ter povezal dramatsko dejanje v nepretrgano celoto. V zli c temu pa mu je ostala njegova genialna melodična linija in vprav strmimo, kako je ta večni mladenič komponiral v svojih poznih letih! »Otelo« je bil pri nas izveden izredno skladno. Dirigiral ga je Milan Sachs, ki je vtisnil predstavi svoj umetniški pečat. Orkester, zbor in solisti so dali zaokroženo celoto, ki ni nikjer kazala pomanjkljivosti. Res je, da bi pri izvajalcih mogli najti tudi močnejše umetniške osebnosti (pravi Otelo mora imeti v sebi ognja — naš je bil samo svetlonosec; naš Cassio ni bil oni, ki bi nanj Otelo lahko bil ljubosumen ...). Toda če vzame- mo delo v celoti, kot »GesamtScumstvverk« (\Vagner), moramo izreči samo priznanje temu lepemu, dovršeno izenačenemu umetnostnemu dejanju. V drami pripravljajo novosti. Med prvimi pride na oder komad Marcela Pagnola »Marije«. Igra se odigrava v Marseilleu v nekem mornariškem baru. Tu je Pagnol prav kakor v svojem znanem Topazu (»Velika abeceda«) orisal nekoliko tipov z vso ostrino, ki prekipeva od bujinega življenja. Potlej pride na vrsto mladi srbski dramatik Ran ko Mladenovič s svojim paradoksom v treh dejanjih »Strah od vejnio-sti«. Dejanje se odigrava v Beogradu. Mladenovič je bivši tajnik beograjskega gledališča in je torej imel dovol jprilike, da do dobrega spozna gledališko življenje. Glavna junakinja njegovega komada Koka se je poročila z bogatim starcem in ima ob strani ljubimca. Njem mož je poučen o tem, da, njemu je to celo prav in jo nagovarja, da mu ne bodi zvesta. Da bi bil paradoks še večji, ji da pismeno pogodbo, ki jo pooblašča k nezvestobi... do srnirti! Nadalje je maše gledališče pričelo študirati najnovejši komad Petra Preradoviča ml. »Razum i jemo li se?« V igri je podan sprijem dveh rodov: predvojnega in povojnega. Vautelova komedija »Naš župnik prt bogatih« je dobila nadaljevanje v drugem komadu: »Naš župnik pri revmih«. V tej 'igri se nadaljujejo neodoljive komične pustolovščine prikupnega župnika Pelegrina. iKomedija pride takisto kmalu na vrsto. V operi pripravljajo slavnostno praznovanje 100 letnice Ivana pl. Zajca. Ob tej priliki bo vprizorjen novo naštudirani_ »Ban Leget«. Zatem se vrsti Mozartova »Čarobna piščalka«, ki bo po dolgem času novo naštudirama in inscepirana. Žiga Hirschler. Tendenca in ideja V »Glasniku Jugoslav. profes. društva« izhaja že nekaj časa anketa o vprašanju pouka književnosti na srednji šoli. V sep-temlberski številki se je oglasil tudi naš so-trudnik, g. prof. dr. Maks Robič, ki v dobro argumentiranem sestavku zastopa mnenje da poleg pouka književnosti kot do- * y - - -- teorija. G. dr. Robic se pn tem dotika tu- di vprašanja tendence in ideje v pesniških spisih in pravi med drugim: Neko tendenco ima pač vsako pesniško delo, kajti pisati brez tendence je tudi tendenca, vendar pa tendenca ne sme zavajati v enostransko nepravičnost. Delo, ki ne obravnava nobenega globljega problema, je plitvo. Zlasti naturalistični in realistični spisi so" vedno v nevarnosti, da so površni in zapisani usodi, da trenutno sicer zelo močno dejstvujejo, vendar pa kmalu izgubijo svojo učinkovitost, namreč brž ko je problem rešen. Kdo se še na pr. danes razburja zaradi kake »mešalijamce«, ki je predmet Schillerjevih »Roparjev« in neštetih drugih leposlovnih del starejše dobe?! Ista usoda preti pretežnemu delu današnje Ali bi se čitatelju zahotelo kratkega iz-ileta v malo, skoraj neznano književnost, ki je nastala šele v novejšem času? — Flamcev ne poznamo ali jih poznamo premalo; odkar pa žive med njimi celo naši ljudje, me bo odveč, ako jim posvetimo trenutek pozornosti. v Na našem književnem trgu dobiš Go-sterjev krasni ioman »Tal Ulenspiegel m Lam Dobrin«, — flamsko sveto pismo, kakor ga imenujejo nekateri. To delo je bilo napisano v francoščini, prav kakor vsi spisi dveh velikih Flamcev MaeterlincKa m Verhaerena, ki sta imela nekoliko vpliva celo na našo književnost. Šele v lanskem založmiškem letu smo dobili direkten prevod iz fiamščine, Timmermansovega »Župnika iz cvetočega vinograda«, nekoliko osladno povest s katoliško tendenco, ki pa ima več vprav bleščečih strani. Če prištejemo še ta ali oni krajši, po vsej verjetnosti posredni prevod in kakšno beležko, je to vse, kar imamo pri nas iz fkrnske književnosti in o Flamcih. Imena Guido Gezelle, Karel van de Woestijne, Cyml Buvsee, Toussaint van Boelaere, Teirlinck, Jan van Nvlem, Ernest Claes, Stijn Streu* vels nam zvene tako tuje kot bi Flamcem zvenela imena naših pisateljev. No, Stijna Streuvelsa, roman »Hlapec Jan«, ki ga je izdak v srbohrvaščini beograjska založba »Nolit«, je s svojo kmečko slikovitostjo in silo učinkoval v našem književnem svetu nekako tako kot n. pr. pri Nemcih Cankarjev »Hlapec Jernfej«. Morda je v tem več kot slučajna nalika: sorodnost usode, obema narodoma skupna zraščenost z domačo zemljo, socialni problem kmeta m malega človeka. In v nem ali men: iskanje lastnega bistva. • - Brošura »La Flandre LHteraire«, ki jo je letos izdal fkmski PEN klub, nas prijetno vodi po Parnasu tega naroda, ki naseljuje dobršen kos Belgije. Predvsem nas nje pisec R. Herrman seznanja z nekaterimi Stevana Kontromanica za Dubrovnik, prof. B. Saria o teži najstarejših dubrovniških dinarjev, prof. N. RadojCic o prvi zgodovini Dubrovnika v neki svetovn. zgodovini, prof. Kidrič o dubrovniški književnosti v knjižnici slovenskega mecena Zoisa, prof. Aleksander Stojlčevič o Din-sku Ranjini in narodnem pesništvu. Poleg teh so še prispevali Slovenci: prof. dr. Hauptmann in prof. dr. Ilešič z zagrebške univerze, prof. dr. Murko s praške in kustos sarajevskega muzeja čremošnik. Knjiga »Rešetarov zbornik« je prav kakor nedavno IzišLi šišičev zbornik lep primer, kako se najboljše slavijo obletnice znamenitih mož: ne s paradami in s praznimi besedami, temveč z delom trajne in obče vrednosti. socialno pobarvane beletristike, kajti prej ali slej bo rešeno tudi socialno vprašanje, to je vprašanje proletariata in vsa ta literatura bo postala neaktualna. So pa še večni življenjski problemi človeštva, ki ne izgubijo nikdar svoje važmosti. Taki problemi so na pr. človek im priroda, človek in božanstvo, svoboda im gospostvo, poedinec in družbene tvorbe, družbene tvorbe med seboj, moški in ženska, stara im mlada generacija, volja im moč (sposobnost), resnica in zmota, nagnemje (strast) in dolžnost, krivda im kazen. Vsa ta im še mnoga vprašanja so življenjska vprašanja, rešiti jih mora na svoj način io zase vsak poedinec, vsak narod in vsaka doba, obče-veljavne rešitve pa nimajo. Vsi aktualni problemi so samo posebni liki teh življenjskih vprašanj. Če jih pesnik (oisatelj) ne gleda sub specie aeterni, je njegovo delo plitvo in njegov učimek kratkotrajen ...« Vse v »Kulturnem pregledu« navedene knjige in časopisi se naročajo pri »Tiskovni andmei« v Liiihliani • splošnimi pojmi o svoji domovini: Novo belgijsko državo so 1. 1830. ustanovili valonski in bruseljski zivlji, ki jim je materinski jezik francošcma; fkmski del dežele je takrat imel neznaten gospodarski pomen, zaradi tega pa m prišel do besed. V teku 19. stoletja in zlasti se v našem stoletju se je gospodarska premoč premaknila v'fkmski del kjer bohotno procvitata industrija in rudarstvo. Po zadnjem štetju 1. 1920. je v Belgiji govorilo samo francoščino 2,850.82o prebivalcev m samo flamščino 3,185.100 oseb; vrhu tega so našteli 966.813 dvojezičnih m 33.862 takih ki poleg francoščine in flamscine govore še nemško: poslednji dve skupini pa tvorijo pretežno Flamci. L. 1930. se je ena 'izmed dveh državnih univerz, namreč um* verza v. Gandu, flamizirala, med tem ko je Tazcepitev katoliškega vseučilišča v Lou-vainu v francoski in fkmski del vprašanje bližnjih dni. Tako napreduje nacionalistični jyroccs v Belgiji. , , Flamci imajo isti književni jezik kot Hokndci in doslej je njih književnost veljala za del hokndske književnosti. Pred vojno Flamci niso imeli na svojih tleh skoraj nikakih literarnih ali znanstvenih založb. Vodilni pisatelji so izdajali svoje knjige pri hokndskih založnikih, kar jim je odpiralo širši čitateljski kTog. Sedaj so se razmere že precej predrugačile; danes gredo čez mejo na Nizozemsko v Flandnji natisnjena literarna dela. Od 1. 1919. do 1 1930. jc flamska knjiga napredovala za 17 odst. celotne knjižne produkcije v Bel- Preidimo k izvirni literaturi v fkmskem jeziku. Obnovo flamske narodne književnosti označujeta imeni dveh genialnih pesnikov, ki imata nekoliko vpliva tudi na da« našnjo književno pokolenje: Guido Ge-zeile (1830—1899) je bil poet fkndrskih ravnic in razkošne svetlobe, ki iih obliva. Njegova poezija je polna ljubezni do WestfkndTske dežele, ki ima več ljubkosti in francoskega duha kot katerikoli belgii-ski predel, ki oozna angleški humor in se v svojem narečiu precej približuje angleščini. ki oa je vzlic temu najbolj avtentična flamska pokrajina. Zavestno se upira slehernemu potvarjanju svoje samobitno- sti. Drugi genialni pesnik je Karel van de Woestijne (1878—1929), ki je obvladoval flamsko poezijo skoraj do 1. 1915. Kakor Gezelle, zastopa tudi ta pesnik katoliško smer; ker pa je bil po naravi bolj temen in težak, ima njegova poezija precej mračnih tonov. To je pesnik boja med čutnostjo in težnjo po očiščujoči duhovnosti; v vsem njegovem delu s: nenehoma borita telesnost in duševnost, .strasti in odpoved, resničnost in sen; ta izraziti dualizem najbolj označuje poezijo Karla van de \Voe- stijna. , .. • Novi literarni preporod v Flandriji je dobil svoje središče, ko je 1. 1893. pričeia izhajati revija »Van Nu en Straks« (Das mes in jutri), ki jo je napovedal že poet Pol de Mont in katero je duhovno vodil Avgust Vermevlan. Najmočnejši umetn'k te skupine je Cyriel Buvsse (roj. 1. 1859), v čigar romanih in novelah se je prvič v vsej izrazitosti in odločnosti razodela duša flamskega ljudstva — a ne v praznih aeklamacijah. marveč v osebah iz mesa in krvi. Njegovih romanov je mnogo: izmed njih omenjamo »Najmočnejšo pravico«, »Življenje Rozeke Van Dalen«. «Poletje«, »Sramotni steber« in novelistična zbirka »Iz življenja« kažeta njegov pripovedni ■talent v polnem razmahu. V to skupino se nadalje uvršča že v uvodnem odstavku omenjeni avtor romana »Hlapec Jan« Stijn Stieuvels (roj. 1. 1871), ki z živimi barvami in na lirični podlagi slika življenje flan-drsikih kmetov. Izmed drugih dobrih pripovednikov je treba omeniti še Toussainta van Boelacrea, ki mu je že prvi roman »Igra kmečke ljubezni« (Landelijk Minne-spel) prinesel sloves izbornega stilista, kar so poznejši spisi samo potrdili. Posebno mesto zavzema Verme-ienov edini romart »Blodni Žid« (De Wande!ende Jood), dalje dela Hermana Teiriincka (1879), zlasti »Gospod Serjanszoon, orator didactus«; ta pisatelj je prvi dal flamski književnosti roman iz meščanskega življenja »Pijančc-va opica« (Het Ivoren Aapje) in po svetovni vojni vrsto v modernem duhu spi« sanih dramatskih del. Izmed mlajših pesnikov in pripovednikov so najbolj na gia-u Jan van Nylen (roj. I. I884), tankočuten lirik, pisec zbirk »Obličje zemlje« in »Fcniks«, dalje nostal-gično-sanjavi Firmm v»n Hecke (1884), August van Cauwekert, prozaist Wiilem Elschot, ki v svojih romanih opisuje zaznamovane ljudi, slaboumne in zločince, plodoviti pripovednik Paul Kenis (1885), Timmermans (1886) in Ernest Claes (1885). V novejšem času predstavljajo flamsko književnost Wies Moens, pesnik vsečlove-ške ljubezni, ki ima vpliv načelo plejado holandskih in flamskih poetov, dalje nadarjeni ekspresionist Paul van Ostayen (18%—1928),' dočim je sedaj najbolj dovršen fkmski poet, vsaj po mnenju pisca navedenega pogleda, Rich-ard Minne, pesnik socialnih potresov današnjega časa in glasnik proletarskega sloja svojega naroda. Izmed najnovejših pripovednikov sta dala značilna dela Gerard Walschap <1898) in Maurice Roclants (1895). Prvega roman »Adelaide« je zgodbla mlade katoliške že« ne, ki se bori s svojo sladostrastno naturo in podleže, med tem ko Roclants v romanu »Želja in odpoved« rešitev notranje drame strasti v samozatajevanju, v odpovedi. Lode Zielensa roman »Težita kri« (Het Duistere Bloed) je prvi flamski roman, ki povsem odkrito obravnava seksualni problem, kar je v tej bigotni deželi z nje katoliško pobarvano književnostjo dokaj smelo dejanje. To so nekateri drobc-. ki kažejo sodobno književnost v deželi Tik Uienspiegla in vesele, poltne Rubensove umetnosti, v deželi širokih" ravnin z mnogimi barvnimi kontrasti. Tu poleg modernih industrijskih stvaritev še žive tihe vaške idile; tu se skupen jez'k Holandcev in Flamcev v ostri obrambi lastne samobitnosti odbija od gladke, elegantne, duhovite francoščine, sloneče na stari, trdni klasični podlagi, kakor je nima mlada, še nezavreta flamska literatura, to ogledalo vedno bolj 6e oblikujoče narodne samobitnosti. B—« ŠAH Urejuje dr. Milan Vidmar Aljehin Igra zelo podjetno. Lasker in on se nikdar nista brigala za nevarnosti. Oba svetovna prvaka sta zaničevala tako imenovano dunajsko šolo, ki je imela princip, vedno in povsod paziti na možnost remija. Učila je, da je vsak napad prepovedan, ki daje iz rok remis. Zdi se mi, da ima Aljehin prav. Ko se je zadnjič po blejskem turnirju mudil v Ljubljani, mi je zelo prigovarjal, da naj se odločim za podjetni sistem. »Kaj se Vam more pripetiti«, je rekel. »Da boste v nevarnosti. Zgubili pa ne boste, ker ste močnejši od večine nasprotnikov. Saj ne igrate 7. bogom, ki vse vidi, temveč z ljudmi, ki greše.« Prepričal me je. Prihodnjič bom igral z ljudmi. Zapustil bom znanstveno igro in oprijel se bom praktičnega boja. Domiš-ljujem si, da tak boj šahiste tudi najbolj zanima. Lepši je, ker je človeški. Publika ne ljubi teorije in znanosti. Publika gleda rada strast, napake, pogum, zapletljaje, živo igro. To vse mi je stalo jasno pred očmi, ko sem te dni študiral blejsko partijo Aljehin— Maroczy. Lepa je. Nad vse zanimiva. 2iva, zdrava, strastna. Pa sem se odločil da jo pokažem tudi našim šahistom kot primer ncobjektivne, neznanstvene, pa razburljive, umetniške igre. Prav gotovo bo ugajala. Saj zagrabi tudi izkušenega mojstra, ki ji vidi na dno, ki ve, koliko razburjenja je ob turnirski mizi povzročevala. Beli: dr. A. Aljehin črni: G. Maroczy Damski gambit. Igran v triindvajsetem kolu blejskega turnirja. 1. d2—d4 d7—do 2. Sgl—f3 • • • ' . , Aljehin dobro ve, da bi Maroczy igral tudi predrzni Albinov gambit 2. ... . e7— e-5, če bi takoj igral damski gambit z 2. C2--c4. Ta gambit ni čisto korekten, je pa nevaren. Prvič v igri se tu kaže subjektivna nota. 2..........Sg8-f6 3. c2—c4 e7—e6 4. Lcl—go Sb8—d7 7. e2—e3 .... Beli zadržuje skakača na bi, ker ne mara Pillsburvjeve obrambe. 5..........h7—h6 Ta poteza ni vedno dobra. Maroczy brani damski gambit vedno nekam nervozno. Tudi tu. 6. Lgo—h4 Lf8—e7 7. Sbl—c3 .... S svojo šesto potezo se je črni že odrekel Pillsburyjevi obrambi. Zato beli sedaj mirno lahko razvije skakača. 7..... 0—0 8. Tal—cjl c7—c6 9. Lfl—d3 a7—a6 Sedaj je že jasno, da je bila peta poteza črnega preurejena, črni ne more več igrati Capablancovega »razbremenilnega sistema« z 9. d5Xc4. 10. Ld3Xd4, Sf6—d5. Lovec bi se namreč mirno umaknil na g3. Dokler stoji na g5 se mora zamenjati na e7, kar izdatno razbremenjuje črno igro. 10. 0—0 d5Xc4 11. Ld3 X c4 c6—c5 2Iopet nervozna poteza. Pravilno je bilo 11.....b7—b5 in potem šele c6—c5. 12. a2—a4! . , . « Preprečuje lb7—b5. 12..........DdS—a5 13. Ddl—e2 c5Xd4 Maroczy je mož stare šole. Rad bi izoliral belega kmeta na d4 in potem osredotočil nanj napad. 14. e3Xd4 .... Zopet subjektivna igra. Aljehin ve, da mora zmagati v napadu, ali pa propasti v obrambi kmeta na d4. Pa se ne boji. 14..........Sd7—b6 15. Lc4—d3 Lc8—d7 črni se ne upa vzeti kmeta na a4. 16. Sf3—e5 .... Grozi 17. Lh4 X f6, Le7Xf6, 18. De2—e4, g7—g6. 19. Se5Xg6. 1 6..........Tf8—d8 Parira grožnjo. Kralj ima sedaj polje f8. 17. f2—f4 .... Aljehin se za kmeta na a4 sploh ne briga. Igrati hoče f4—fo s silnim napadom. Ma-roczy se seveda zaveda slabosti kraljevega krila, pa krije kar se da. 1 7..........Ld7—e8 18. Se5—g4! .... Tudi za drugega kmeta na d4 se beli ne briga. Raztrgal bi rad nasprotnikovo kraljevo krilo. 1 8..........Td8Xd4 Napačno bi bilo 18.....Sf6Xg4, 19. LhiXe7, Td8—d7, 20. Le5—c5! Sg4—f6, 21. b2—b4 in beli dobi damo. 19. Lh4Xf6 Le7Xf6 20. Sg4Xf6-f g7Xf6 21. Sc3—e4 Ta8—d8 ? Tu bi bil črni pač moral igrati f6—f5. Preveč si obeta od napada na lovca. Prav ima Aljehin. Njegovi nasprotniki so ljudje, ce bogovi. 22. Se4Xf8+ Kg8—f8 Krije na lovca na e8 tako, da je lovec na d 3 zopet napaden. 23. Sf6—h7-f- Kf8—e7 Prenevarno bi bilo 23.....Kf8—g7, 24. De2—g4+, Kg7—h8, 25. Dg4—h4. 24. f4—f5! .... Sedaj ima Aljehin tudi že objektivno pra v. Napad je v polnem teku. 2 4..........Td8—d6 Seveda ne 24. ... . Td4Xd3 zaradi 25. f5—f6+- 25. b2—b4!! .... Aljehin žrtvuje tretjega kmeta. Zakaj? Polje e5 bi rad osvojil svoji dami. 2 5..........Da5Xb4 če vzame trdnjava dobi bela dama čas za De2—e3. 26. De2—e5 .... Grozi mat z De5—f6+ in Sh7—f8-f 2 6..........Sb6—d7 27. De5—h8!! .... Grozi zopet mat. To pot pa črni ne najde več obrambe. 2 7..........Td4Xd3? Flaubertov Salambo v prevodu A. Debeljaka je mojstrovina pripovedništva, ki razgrinja vso barvitost stare poganske Kartagine. Zato ga berite! Beli napove mat v 3 potezah: 28. £5—f6+ Ke7—d8 29. Dh8Xe8+!! Kd8Xe8 30. Tel—c8+ in mat, ali pa 28..........Sd7Xf6 29. Dh8Xf6+ Ke7—d7 30. Sh7—f8+ in mat. Šport Razmotrivanja po balkanskih igrali v Atenah Letošnji nastop naše atletske reprezentance na balkanskih igrah v Atenah je jasno prikazal velik napredek naše lahke atletike ne samo napram prejšnjim našim nastopom v Atenah, temveč zlasti napram ostalim balkanskim reprezentancam. Potrebno je tembolj preceniti ta viden napredek, kajti vse ostale balkanske reprezentance uživajo zelo veliko moralno in finančno naklonjenost svojih vlad in vsega naroda. Koliko idealnega stremljenja, moči in sposobnosti mora potemtakem biti v naši lahkoatletski mladini, da ne samo nad vse uspešno in častno, temveč v mnogih primerih celo zmagonosno zastopa barve naše države napram močnejšim konkurentom v inozemstvu! Mala Grčija, oziroma njeno glavno mesto Atene, sodeluje na dan otvoritve in pri zaključku vsakoletnih balkanskih iger s preko 80.000 gledalcev! Koliko moralne in materialne podpore prinaša ta masa grškemu lahkoatntskemu športu! Vsakoletne balkanske igr~e Izkazujejo preko en milijon in pol drahem čistega dobička, ki ga grški lahkoatletski savez koristno vloži v propagando lahkoatletskega športa po vsej državi in v pripravo svojih tekmovalcev za balkanske igre Tu sem je treba prišteti še podpore vseh oblasti, javnosti in države, ki so v primeri z našimi naravnost ogromne. A pri nas! Pri vseh prireditvah po par desetin gledalcev; v Zagrebu v zadnjih dveh letih po nekaj sto! Kot značilen primer napram razmeram v Grčij: naj še navedem dejstvo, da se je vodstvo saveza tudi letos — kakor vedno dosedaj — moralo do zadnjega momenta ooriti s finančnim vprašanjem ob priliki našega sode'ovanja pri balkanskih igrah v Atenah, zaradi česar se ni do zadnjega trenutka vedelo, ali bo savez zmogel toliko denarja, da krije izdatke potovanja vsaj do Aten! V analizi tehnične strani balkanskih iger v Atenah je v treh naših nastopili jasno 1 izviden velik naš napredek v lahki atletiki. L. 1929. (brez sodelovanja Turčije in s spremenjenim programom- brez meta kladiva in diska helenski stil, toda s štafeto 4X200 m, ki se v 1. 1930. ni več tekla): 1. Grčija, 100 točk, 15 prvih mest; 2 Ru-munija, 41 točk, 2 prvi mesti; 3. Jugoslavija, 37 točk. 2 prvi mesti, ii^ 4. Bolgarija, 16 točk, 2 prvi mesti Vršila so se samo tekmovanja v lahki atletiki, kjer smo zasedli tretje mesto. (Ocenjevali so se prvi štirje placementi s 4, 3. 2 in 1 točko.) L. 1930. (Grki so v okvir balkanskih iger uvrstili tudi tekmovanja v tenisu; v slednjih Jugoslavija ni sodelovala): 1. Grčija, 151 točk, 15 prvih, 11 drugih, 6 tretjih, 4 četrta in 6 petih mest; 2. Jugoslavija, 73 točk, 2 prvi, 6 drugih, 6 tretjih, 8 četrtih in 5 petih mest; 3. Rumu-nija, 50 točk, 2 prvi, 2 drugi, 6 tretjih, 5 četrtih in 4 peta mesta; 4. Bolgarija, 34 točk, 3 prva, 1 drugo, 1 tretje, 3 četrta in 6 petih mest; 5. Turčija 22 točk, 0 prvih, 2 draga. 3 tretja, 2 četrta in 1 peto mesto. Končni placement 1. 1930., prištevši tekmovanja v tenisu, je bil: 1. Grčija 173 točk, 2. Rumunija 74 točk, 3. Jugoslavija 73 točk, 4. Bolgarija 48 točk in 5. Turčija 29 točk. (Ocenjevalo se je zaradi sodelovanja pet balkanskih držav prvič pet placementov s 5, 4, 3, 2, 1 točko.) L. 1931: (Vse reprezentance so sodelovale tudi v teniških tekmovanjih s kompletnimi ekipami — dve dami in dva gospoda — z izjemo Turčije, ki je nastopila brez dam.) Izidi lahkoatletskih tekem so bili: 1. Grčija. 135 točk, 12 prvih, 11 drugih, 5 tretjih, 7 četrtih in 2 peti mesti; 2. Jugoslavija, 89 točk, 5 prvih, 7 drugih, 6 tretjih, 8 četrtih in 2 peti mesti; 3. Rumunija, 60 točk, 3 prva, 2 druga, 9 tretjih, 2 četrti in 6 petih mest; 4. Bolgarija, 25 točk, 1 prvo, 0 drugih, 2 tretji, 4 četrta in 6 petih mest; 5. Turčija, 20 točk, 1 prvo, 2 druga, 0 tretjih 1 četrto in 5 petih mest. Napram tekmovanju v minulem letu je naša reprezentanca pokazala največji napredek, kajti zaznamuje v končni klasifikaciji 16 točk več in 3 prva mesta več; sledi ji Rumunija z 10 točkami in 1 prvim mestom več. Ostale države so nazadovale v končni klasifikaciji in v prvih mestih predvsem Grčija, ki beleži minusa 13 točk in 3 prvih mest; sledi ji Bolgarija z minusom 12 točk in 2 prvih mest. Tudi Turčija beleži minus 2 točki, priborila si je pa letos prvo zmago na -igrah. V drugih mestih beležimo tudi napram minulemu letu naskok enega placementa več, v tretjih in četrtih mestih smo ostali na isti stopnji. Veliko število četrtih mest (8) gre predvsem na rovaš nastopu rezerv, ki so morale nastopiti za odlične, toda žal odsotne naše atlete Jamnickega, prof. Ambrozyja, Krevsa, Manojloviča, Thallerja, Korčeta, Stefanoviča, Kallayja Branka in Helle-brandta. Vendar moramo poudariti, da so se rezervni tekmovalci borili ne samo nad vse pričakovanje dobro, temveč priborili so našim barvam mnogo dragocenih placementov, ki so zmanjšali v veliki meri naskok Grčije napram nam z ozirom na izid tekmovanj v minulem letu. (Nadaljevanje sledi.) Službene objave LNP (Nadaljevanje iz seje p. o. 21. t. m.) Upravnemu odboru se predajo Miri k in Grafika zaradli neplačane sodniške takse ss. g. Lukežiču 18. t. m, in zadeva igralca Moljka Edvarda- — Opozarjajo se klubi, da morajo pri predložitvi igralca v verifikacijo, če prestopa rz drugega kluba, predložiti igralčevo legitimacijo s potrditvijo prejšnjega kluba (V legitimaciji mora prejšnji klub potrditi odstop na 5. strani.) Ako pa klub noče izstaviti potrdila, naj klub javi LNP. ki bo službeno zahteval isto. — Popravlja se verifikacija igralcev Koprivška Antona in Hiliingerja Franja AKO ŠE NISTE NAROČNIK »JUTRA«, NE ODLAŠAJTE! Pošljite najkasneje do 2$. t. m. naročnino za november. Dne 25. oktobra izide prvikrat nova slikanica „Jutra" E. R. BURROUGHS TARZAN VELIK PUSTOLOVNI ROMAN v 300 slikah z besedili KDOR PLAČA DO 25. T. M. NAROČNINO ZA NOVEMBER, BO DOBIVAL od 25. t. m. do 1. novembra „Jutro" zastonj in z njim začetek „Tarzana" NAROČAJTE »JUTRO«! BERITE »TARZANA«! (oba SK Celje) pravilno v Koprivšek Karel in Hillinger Ivan. — 0'tajo 6e za SK Domžale 6 pravom takojšnjega nastopa Štiftar Janko, Blejc Anton, Cerar Feliks, Zule Peter, Skok Demeter, Čad Ivan, Egger Roman, Žitko Rihard, Kokalj Viktor, Čad Stanko. Verificirajo se prvenstvene tekme Rapid : Železničar II. 5 : 1, Grafika : Jadran 4 : 0, Ilirija : Primorje 1 : 0, Disk : Ko-rotan 3 : 2, Hermes : Slovan 3 : 0, Šparta : Javornik 7 : 4, Primorje II. : Ilirija II. 6 : 3, Amater : Trbovlje 3 : 1, Svoboda : Mura 4 : 0, Hrastnik : Dobrna 4 : 2, Maribor : Atletiki 4 : 1, Korotan : Javornik 4 : 1. Iz seznama verificiranih igralcev se črtajo Grdi Josip, Gobec Zdrav ko, Žab kar Drago, Franzl Maks. Bossi Ivan, Suholež.-nik "Ludvik, Siegmund Sigfrid, Tofant Ju--rij, Grubor Danilo. Diamant Ivan, Košai-čarič Milan, S:monoič Miro, Pilko Slavko, Jedretič Rudolf, Krolez Ivan, Zgomba Fer-do, Doudjivic Josip, Kante Zdravko, Novak Anton, Gumzej Karel, Grdina Karel, Kranj c Ivan, Albrecht Vinko, Stepančič Slavko (vsi SK Celje); Likar Viljem, Kovač Stane, Zupane Franc, Saračevič Slavko (vsi SK Disk, Domžale): Pischof Teodor, Bah Maks, Tscheppe Adolf, Kropf Oto, Parklič Martin, F ras Jožef, Bojčniik Franjo, Trstenjak Leo, Petrovič Miroslav (vsi SK Svoboda, Maribor) Opozarjajo se klubi, da takoj pošljejo legitimacije v potrditev. — Tajnik II- Prijatelje naše lepe knjige opozarjamo na šentpeter originalni slovenski roman Juša Kozaka. Izredno razgibano dejanje je postavljeno v središče staroslavne ljubljanske fare. Prvenstvena tekma Ilirija B : Hermes se bo vršila jutri ob 15. na igrišču Ilirije. Ilirija bo nastopila s približno isto garnituro, ki je preteklo nedeljo porazila Grafiko po lepi igri s 6:0, dočim postavi Hermes kompletno prvo moštvo. Srečanja med imenovanima kluboma spadajo že od nekdaj med najzanimivejše lokalne prireditve; tudi za nedeljsko tekmo se obeta napeta in zanimiva borba. Šport v Medvodah. V nedeljo priredi tukajšnji Sokol svoj prvi športni dan. Na programu je olimpijska štafeta za pokal sokolskega društva Prijavljenih je več štafet, tako da bo borba, ostra. Poleg štafete sta na programu nogometni tekmi proti SK Moravi in SK Hajduku iz Ljubljane. Zvečer bo razglasitev rezultatov in predaja pokala zmagovalni štafeti v prostorih brata Tometa, nakar bo športni družabni večer. Upamo, da se bo občinstvo kakor vedno, tudi v nedeljo polnoštevilno udeležilo te prireditve. ASK Primorje (nogometna sekcija). Drevi ob 20. se vrši redni letni občni zbor sekcije v hotelu Mikliču. Pozivajo se vsi člani, funkcionarji in simpatizerji sekcije, da se istega polnoštevilno udeležijo. Postava moštva za nedeljsko tekmo proti Slovanu je v klubski knjigi pri Kovačiču. Trening za prvo moštvo v nedeljo ob 10. dopoldne. SK Ilirija. Za nedeljsko prvenstveno tekmo s Hermesom in za prijateljsko tekmo v Tržiču s SK Tržičem postava moštev v članski knjigi. Moštvo, ki igra proti Hermesu, mora biti najkasneje ob 14.30 v garderobi Kombinirano moštvo, ki igra v Tržiču, se zbere ob 11.20 pred glavnim kolodvorom. ŽSK Hermes, nogometna sekcija. Danes ob 20. pri Zvezdi obvezen sestanek za vse igralce. V nedeljo igra I. moštvo z Mirijo na Igrišču Ilirije, rezerva s Slovanom na našem igrišču. Obe tekmi se vršita kot predtekma ob 13.30 popoldne. TSK Slovan. Drevi ob 20 redna odbo-rova seja v lovski sobi gostilne s>Sokol«. Vsi in sigurno! SK Grafika. Današnja prijateljska tekma s SK Svobodo oupatie zaradi prezaposlenosti članov pri otvoritvi Grafičnega doma; pač pa se bo turnir vršil novembra meseca v večjem obsegu. Prosimo SK Svobodo, da vzame začasno odpoved na znanje in tudi za to tekmo določeni g. sodnik. Dispozicije za turnir bodo pravočasno dostavljene vsem udeležencem. — Rezerva trenira v nedeljo dopoldne od 9. naprej. SK Reka. Jutri ob 9.30 naj bodo na Rakovniku. Venti, Debevc, Bojan, Teran, Prijatelj, Nanv, Eržen, Pike, Broni, Ane. Remigij in Končan, ki bo preskrb el opremo. TKD Atena (bazenska sekcija). Danes točno ob 18.30 važen sestanek pri gdč. Olgi černetovi v trgovini zaradi jutrišnje tekme v Kranju. Točno in vsi! SOKOL So^ol&ka župa Ljubljana sklicuje za 25. t. m. ob 9 v mslo dvorano Sokolskega doma na Taboru župno odborovo sejo, katere dnevni red bo obsegal poleg poročil župnih odbornikov razpravo o gospodar* skem stanju župe, o proračunu za leto 1932, o župnem zletu prihodnje leto, dalje o pripravah za Prago. Zastopniki župnih cdinic bodo podali tudi svoja poročila o stanju dela po društvih in četah. Udeležba zastopnikov vseh v župi združenih cdinic je dolžnost. Izšel je koledarček sokolske mladine v založništvu Jugoslovenske 6okoLske matice ter ga je uredil tudi' letos br. E. Gangl. Cena 2 Din. Lična knjižica vsebuje *udi nekaj slik. posebno bo mladiini všeč lepa sika kralja s prestolonaslednikom Petrom, dalje Tyrš, dr Sajner dr. Vaniček. Pa tudi v jedrnatih člankih bo našla prav prijetnega sokolskega štiva. Sokolski glasnik prinaša na uvodnem mestu poročilo saveznega izvršnega odbora vsem sokolskiim edinicam glede proslave sokolskega in državnega praznika 1. decembra, članek br Cizerla »Največja dolžnost sokolske mladine« in nato br. Kavčiča »Učitelj telovadbe in njegova izobrazba«. Priobčeni 60 pozdravi vseh Jugosio-venskih sokolskih žup br. dr Šajnerju, sle« cCI pravilnik za gledališke odseke sokolskih društev, ki ga je odobril savezni izvršni odbor, ve6ti iz društev- in žup. Sokolska predavanja v radiju Beograd nrenaša tudi radijska postaja v Ljubljani. Prihodnje predavanje bo imel 30. t. m. dr. Makso Kovačič iz Maribora o temi »Prosvetno delo med sokolsko mladino^, in car od 20. do 20.30. Sokolska četa v Črešnjevcu. Ob pri« •liki obletnice ustanovitve je priredila sokolska četa 11. t. m. igro »Trije tički«, ki je uspela prav izvrstno. Za uspeh 6e je posebno zahvaliti delavnemu načelniku br. Detičku Hermanu. Igro je spremljal pevski zbor čete, ki ga vodi brat Vojteh Hren. Med odmorom je 6virala godba ^Harmonija« iz črešnjevca, ki kaže izredno lep napredek. Vsi njeni člani so člani sokolske čete. »Harmonija« se je razvila iž Tambu-raškega društva, ki je nad 30 let delovalo v črešnjevcu. Lanskega leta si je namreč društvo nabavilo pihala in izpremenilo svoje ime v glasbeno društvo »Harmonija«. Na pobudo njenih članov in bratov Laha in Kapuna se je v zvezi s prejšnjim načelnikom Sokola v Slovenski Bistrici^ br. Kristanom ustanovila tudi sokolska četa. Skrb za prednjaštvo v župi Zag.-ep. Imenovana župa Zagreb, ki šteje 55 društev in 67 čet. je pričela s sistematično vzgojo predniakov. Društvene tečaie ie dosedaj izvršilo 8 društev, župa je poskrbela po dvoje tečajev za moško in žensko učiteljišče v Zagrebu, tečaje o Sokolstvu za aktivno učiteljstvo v Krapi ni, Martinščici, posebni tečaji so bili za naučenje prostih vaj, skupno 15. Primerno število prednja-kov in prednjačic pa je obiskovalo savezno prednjaško šolo, tečaj za lahko atletiko, župnii načelnik pa je bil v tritedenskem tečaju za lahko atletiko v Berlinu. Dvoje bratov in tri sestre so bile zapisane v zadnjo šesterotedensko prednjaško šolo ČOS v Pragi Za november se pripravlja tečaj za ritmično gimnastiko ter enomesečni tečaj za društva an čete. Drobiž iz akvaristove torbe Jesen je tu z vsem svojim blagoslovom in z vsemi svojimi posledicami. Gozdovi stoje pred nami v svoji pisani obleki, livade so po košnji otave ozelencle s kratko sočno temno«ze1eno travico. Ampak tudi v jarkih, baicrjih, lužah in drugih vodah je zapustila jesen svoje — za nas akvariste in občudovalce prirode žalostne — sledove. Valisnerije in druge vodne rastline, prej zelene in žive, so postale rumene, blede. Listje lokvanjev in blatnikov plava še na površini ali se ie zelena barva spremenila v rjavkastozeleno in temne pege prerokujejo skorajšnji razpad: — listje vodnih rastlin se ie zredčilo Žabice se pripravljajo na ziimsko spanje. Nič več ne regija j o, večinoma so v vodi, samo opoldne in popoldne. ako blagodejni solnčni žarki obsevajo vodo. pridejo r.a suho, da se ogreje-io. — Tudi naše ribice se prioravljajo počasi na zimo. če so n* topli dnevi, pridejo vendar še na površino. žuželke, mušice, ki so prej frčale nad gladino, so že davno izumrle, samo nekatere se še nojavljaio. Ker se pa preživljajo mnoge ribice s takimi žuže^ami. so se seveda zanj SDremenili življenjski po?oii, zato se bodo kmalu zarili v blato, kakor n. pr. kureslji. linjčki pa tudi žabice, da nrespe kake 4 do 5 mesecev do visredi, druge ribice zopet se bodo podale v globi« no, da tam v apatičnem oolsnu dočakajo pomlad. Tudi ličinke, hrošči in razna golazen v vodi. ki služi ribicam za hrano, 6e zarijejo jeseni preoej globoko v Ha to; zato 6e nam v pozni jeseni in pozimi vidi'io vse vode orazne. brez živi i en 'a. Za nas akvariste seveda tudi sedaj ne preneha sezona. V blatu in v gostih troh-nečih vodnih rastlinah lahko ulovimo še marsikaj. Vodne rastline same. čeravno že zvenele, o žive. če jih oresadimo^ iz mrzle vode v temperirane sobne ribogoinice. Voda je res že nekoliko hladna- posebno, če nehote zdrsneš v vodo. je občutek v nogah dokai nforiieten aH vsak akvarist je utrien mo?«»kar. ki takih malenkosti ne upošteva Seveda je n^kai takih akvaristov. k.« si o^skrbe rib;ce zo svoie ribo-?nice posredno, a nas ie tnd' dovoli talcih. ki z laK?+n?rn frir.-lnm ne na čas in napor in mr^lo vodb u1oyimo svoje nežne. lene in tako hvaležne gojence za svoje ribogojnice tudi v jeseni in pozimi. To je » Milijoni in milijoni ljudi uporabljajo že več kot 30 let po spodaj navedenem navodilo za uporabo levje francosko žganje IN BLAGOSLAVLJAJO NJEGOV NEPREKOSLJTV ČUDOVIT UČINEK Pri revml, protlnu, ishia-su natrite boleče mesto. — Pri zobnih bolečinah vdrg-nite dlesno, * Izperite ustno votlino tn grgrajte! — Pri glavobolu, nervoznosti in nespanju vdrgnite čelo in vse telo ln vzemite, predno ležete spat, mlačno kopelj z dodatkom levjega francoskega žganja. — Pri utrujenosti za masažo vsega telesa. Pri želodčnih bolečinah vzemite košček sladkorja z 10 kapljicami tega žganja. Pri izpadanju las in prhljaju za masažo kože na glavi. Kot ostna voda itd. — Pri potenju pod pazduho, potenju nog, rok ali* telesa umijte znojene dele zjutraj in zvečer. Levje francosko žganje je pristno le v tu naslikani in plombirani ORIGINALNI STEKLENICI. Zahtevajte Izrecno Levje francosko žganje in zavrnite odločno vsak nadomestek! Levje francosko žganje dobite v vsaki drogeriji, lekarni in boljši trgovini po Din 10.— , 26.—52.—. Varujte se pred potvorbami! Centralni biro: LAVJA MENTOL - DR02DJENKA, Zagreb, Maniličev trg 5. Telefon 78—52. pač največji užitek. In znanje se 6talno dopoiujuje na podlagi raznih opazovanj in izkuicnj. Mnogi ribogojitelji si žele činklje v svo« ji. ribogojnice ne samo, ker jim še niso z-nane, temveč tudi iz razloga, ker je čink-lja lepa ribica in ker predstavlja neprecenljivega čistilca ribogojnice, ki pobira odpadke na dnu. Činklje so bolj redke in !až;e jih uloviš pozimi, ko se zarijejo globoko v blato. Dobe se v jarku Cornovcu južno od Brezovice. Na Barju jih nisem ra^el nikjer drugod. Gotovo se činklje selijo in spreminjajo bivališča. Posebno pri drsti, potem v poletju ob suši, če voda upada, se podajo navzdol, kjer voda ne usahne. Vsem ribogojiteljem toplovodnih eksotičnih ribic se ?edaj, v jeseni, približujejo težji časi. Treba bo misliti na instalacijo za zgrevanje vode, sicer utegnejo ribice po« mreti. Z^. ribogojitelje z domačimi ribicami ne pride to v poštev, ker preneso tudi najnižjo temperaturo in tudi pod ledom ostanejo čile in zdrave. Če pa preneseš ribogojnico v sobo z zmerno temperaturo (5 do 10) nadaljujejo z rastjo tudi rastline n ribice se vedno dobro počutijo. Ribogojnico z našimi in tujimi mrzlovodnimi ribicami tedaj postavi v pozni jeseni v hladno, nezakurjeno ali pa zmerno ogreto sobo, eksote pa v teplo sobo in pazi, da ostane temperatura vode enakomerna! Ne štedi z elektriko! Pozimi je treba dno ribogojnic stalno čistiti z dvigači za blato ali pa s cevjo, ker se navadno v tem času razni pa rasi ti silno zarede v škodo ribic: povzročajo notranje in vnanje bolezni, ki ribice ugonobe. O. S. Poskusno oranje z novo vrstnimi plugi Ljubljana, 22. oktobra. Kmetijska družba je v Tazmih krajih priredila poskusno oranje z vsemi tipi Sacko-vih plugov. Velik avtomobil, natovorjen s temi plugi, se je nedavno pojavil v Mostah ter vzbudil veliko zanimanje kmetovalcev. Na določenem mestu se je zbralo precejšnje število kmetov, ki so z velikim zanimanjem prisostvovali poskusnemu oranju. Preizkusili so se razni pluoi in so se izorale po 2 do 3 brazde. Nekatere vrste teh zelo uporabnih plugov so tudi take. da se na njih lahko menjujejo razni deli. Konstrukcija teh plugov prihrani ljudem in živini dokaj truda. Naslednji dan pa je bilo poskusno oranje, istotako ob številni udeležbi kmetovalcev, v Šenčurju in izkazalo se je, kako veliko prednost imajo ti plugi pred onimi z 'lesenimi gredlji, ki so v teh krajih še vedno v rabi. Pravilno uravnani orjejo s pravo lahkoto ter prihranijo mnogo truda in časa. Kmetovalci so takoj spoznali tipe, ki so za njihovo zemljo najbolj prikladni. V Stražišču so pred dnevi poskušali te pluge najprej na trdi ledini, ki ni bila orana že nad 12 let, in je bil plug z znamko »D7MNR«, ki tehta komaj 80 kg, v neverjetno kratkem času kos svoji težki nalogi. Potem so orali obdelane njive in so 'odposlanci Kmetijske družbe oodrobno tol-Tr.ačilri delo lažjih plugov. Za oranje ledine si je Kmtijska podružnica .takoj izbrala plug »E6Y«, posamezniki, ki imajo obdelana polja, pa so imeli tudi dovolj izbire imed drugimi tipi. Vsem se je raztolmačilo, kako je treba plug uravnati, d" ie del z njim lahko. Kakor pri vsakem drugem stroju in orodju, tako je tudi pri plugu T>o-treb io tem_,jito poznavanje vs?'-ega dela iin priprave, da orodje ne odreče, marveč da se pri uporabi izkaže v svoji dovršenosti. Lepa knjiga le zrcalo duše, zato sezi-te po romanu velikega bengalskega pesnika Tagoreja: Dom ln svet ki ga je izdala Tiskovna zadruga v moj-sterskem prevodu V. Levstika. Iz življenja in sveta Napoleon v Berlin« mmm mm. - , . - ;~ • L- < >X m$ ' y ' š :" ' Mm J J f""4 k /HiM f ^g :! ^ i. * :.::. % 1 f r , f 'iS * * -tiu <-v;-fl i J m •pr t l m Danes pred 125. leti Je stopila Napoleonova armada v berlinska predmestja in nekaj dni nato je jezdil sam Napoleon skozi Brandenburška vrata. (Po sliki iz tedanjih časov) Edisonovo mesto bodočnosti Bodoči prometni redarji bodo morali biti dobri matematiki — Prebivalcem velikih mest bodo otopeli živci problem nebotičnikov. Vzemimo za primer samo New York. Ce se bo smelo tod tudi v bodoče graditi toliko nebotičnikov kakor zdaj, potem mora ves promet že v bližnji bodočnosti popolnoma zastati, ker je nemogoče, da bi še tako izdatna prometna sredstva obvladala silni tok ljudskih množic, ki vsak dan ob istem času in le za nekaj deset minut struji vanje in iz njih. če se zidanje nebotičnikov ne bo omejilo in če ostanejo ceste in druga občila neizprememjena, potlej mora nastati kritičen položaj, •ki bo povzročil neizmerno gospodarsko škodo. Moderna mesta so čedalje bolj nemirna. Ropot je pač najzvestejši spremljevalec prometa in narašča prav tako naglo, kakor se večajo mesta. Ropot bo nedvomno vedno hujši, čeprav se bodo nekatera prometna sredstva, ki ga imajo največ na vesti, nadomestila s tišjimi vozili, že zdaj se tramvaj umika avtobusom, v bodoče pa bo moral popolnoma izginiti z mestnih cest. Sicer pa Edison misli, da ropot ni škodljiv. Počasi siser ubije ostrost sluha, ki pa meščanom itak ni potreben v toliki meri kakor n. pr. primitivnim ljudstvom. Zaradi nemira v bodočih velemestih se Edison prav nič ne vznemirja. Ljudem bodo pač počasi otopeli živci, proces, ki bo za marsikoga neprijeten, ki pa ne bo imel usodnejših posledic. Edison je bil močno gluh že od otroških let, pa mu to ni bilo nikoli v posebno nadlego. Naghišnost mu je mnogokrat celo prav prišla, ker ga je varovala nepotrebnega vznemirjanja. Meščanom bodočnosti bo prav vse eno ali bodo stanovali v najtiš-jih ali v najnemirnejših okrajih. K sreči iima človek od narave neprecenljiv dar, da se vsemu privadi. Upravo mest bodočnosti si je Edison zamislil na čisto znanstveni podlagi, župani bodo morali biti posebej izobraženi za svojo funkcijo. Posebno paž-njo bo treba posvetiti organizaciji policije, ki bo morala biti povsem drugačna kakor zdaj. Le na znanstveni podlagi iz-vežbama in upravljana policija bo mogla krotiti banditsko zalego v Ameriki. Fdi-son pravi: ko je razmišljal o vseh teh vprašanjih, je prišel do spoznanja, da civilizacija ni nič drugega kot na ne^ean kraju zbrana skupina ljudi — plus en poli cist. Edison se je razen s svojimi stroji in aparati mnogo bavil tudi s splošnimi problemi, ki jih zastavlja napredujoča civilizacija. Zlasti ga je zanimalo vprašanje velikih mest, ki bodo morala hiti v bodočnosti čisto drugačna kakor danes. Zidanje mest je bilo doslej preveč samovoljno, premalo preračunjeno in znanstveno zasnovano. Zaradi tega pa vsa velika mesta današnjim potrebam ne ustrezajo več in postaja življenje v njih čedalje bolj zamotano, dostikrat že kar ne-vzdržljivo. Največji prevrat so povzročili v modernih mestih avtomobili. Kakor so pomenila ta vozila napredek, dokler jih še ni bilo preveč, tako grozijo danes popolnoma zadušiti cirkulacijo in zaustaviti ves promet. Zlasti velike preglavice dela mestnim upravam tovorni promet, zakaj da bi pomilovali tudi pasažirje, za to moderni svet nima več pravega umevanja. Vsak zastanek v prevozu, pa naj gre samo za nekaj minut, pomeni izgubo denarja, In tu se stekajo skromni novčiči v milijone in milijarde, ki jih trošimo leto za letom zgolj zaradi nesmiselne ureditve in izpeljave cest. Križanje cest v isti višini se nam bo videlo nefkoč prav tako nespametno kakor danes križanje železnic. In ta ureditev je tudi največ kriva strašno naglemu naraščanju prometnih nesreč, ki jih ni mogoče preprečiti, navzlic še tako vestno zasnovanim signalnim napravam. 8 katerimi se dirigira promet. Nedvomno se bo moral v bodočih mestih razviti sistem ekspresnih in navadnih cest, ki bodo speljane v različni višini. Vobče je svetoval Edison, da bi bilo reševanje prometnih vprašanj najpametneje prepustiti matematikom, Id se najbolj razumejo na pretoke po danih omejenih ploskvah in kanalih. Po njegovem mnenju bodo prometni redarji bodočnosti matematiki. Veliko vlogo bo igral v mestih bodočnosti letalski promet. Današnja, letala sicer še niso sposobna za tako nalogo, toda prej ali slej se morajo uveljaviti helikopterji-letala za navpično dviganje in spuščanje, ki bodo silno razbremenila prometne žile velemest. Čeprav so letala dražja, bo vse eno prevažanje z njimi preplačano s prihranki na času. čas pa je edini kapital, ki je vsakomur na razpolago. Z razvojem mestnega zračnega prometa bodo prišle tudi strehe do prave veljave in poslopja se bodo morala zaradi tega čisto drugače graditi kakor doslej. Zelo pereč je tudi Postani in ostani član Vodnikove družbe! Iz angleške volilne borbe Ure gredo za luno Astronomski časomeri so neznansko natančni in komplicirani instrumenti, ki imajo komaj še kakšno podobnost z običajnimi urami. Kako velika je njihova natančnost, sta dokazala pred kratkim dva ameriška astronoma. Teoretično bi moral mesec vplivati s svojo privlačnostjo prav tako na ure z ni-halom kakor na zemeljsko površino. Ta privlačnost bi se morala pokazati v tem, da bi ura dvakrat na dan pospešila svoj tek za sekunde, dvakrat na dan pa bi morala za isti trenutek zastajati. Pri najboljših astronomskih urah s ni-halom sta raziskovalca to pospešitev in ta zastoj tudi dejansko ugotovila — lep znak za to, kako daleč so moderne ure že izpopolnjene. Smrt iz žalosti za Edisonom Dr. Samuel Statton iz Bostona (zgoraj), ki je nenadno umrl, ko so mu novinarji sporočili Edisonovo smrt. Spodaj John Ott iz Gien Ridgea (New Jersey), Edisonov prijatelj in. njegov bivši družabnik, ki ga je zadela kap, ko je zvedel za njegovo smrt Edisonov« premoženje Edison je umrl navzKc svojim neprecenljivim zaslugam za znanost in tehniko kot razmeroma ubog mož. Vrednost njegovih posestev znaša samo en milijon dolarjev. Imel je dvoje posestev: eno v New Jerseyu ne daleč od svojega laboratorija, dirugo pe v Floridi, kjer je prezimoval. Ko je med 6vojo zadnjo boleznijo spoznal, da je njegovo življenje izgubljeno, je izjavil, da ne želi več zaveti. Svojli ženi m otrokom je rekel: »Moie delo je dokončano, rajši zapustim svet nego da bi vam bil s svojo boleznijo v breme.« 400 milijonov bacilov jetike Liibeški proces. V liibeški proces je posegel tudi pariški ličen j ak prof. Calmette z izjavo v strokovnem listu »Presse Medical«. V tej izjavi pravi, da je sedaj dokončno ugotovljeno, da krivda zaradi umiranja otrok v Lii-becku ni bila v naravi njegovih kultur. Po obžalovanja vredni zmoti so v Ltibecku primešali kulturam strupene kulture bacilov človeške jetike, tako je nastala vsa tragedija. Dr. Altstaedt Prof. Calmette zahteva, naj se njegov serum izdeluje v posebnih prostorih, s posebnim steklenim in orodnim materialom, vrhu tega naj se v vsakem posameznem primeru izvede strog poskus na živalih. Vse to so v Liibeciku zanemarili. V sredo je prišlo med procesom do dramatičnega prizora. Predsednik sodišča je vprašal obtoženca, dr. Altstaeda, zakaj ni storil ničesar, da bi rešil zastrupljene otroke. Altstaedt je odvrnil ves razburjen: »Kaj bi mogli storiti? Posamezni otroci so prejeli nič manj nego 400 milijonov bacilov jetike. Pravih bacilov jetike! 400 mi lijonov! Tu ni bilo kaj storiti. In kaj naj bi storili? S takšno dozo so otroci morali umreti.« Vzkliknil je še enkrat: >400 milijonov pravih bacilov jetike, kaj bi bilo tu storiti!« in se je zgrudil ves onemogel v svoj sedež. Kanoiuewflja delavske stranke Margareta Bonfield prigovarja sladoledarju v Wall- sende, naj glasuje zanje Samomor kinematografskega podjetnika V pisarni dunajskega kinematografa »Tuohlauben« so našli mrtvega njegovega solastnika Josefa Aignerja. Zastrupil se je s svetilnim plinom in gasilci 60 morali s pliinskimi maskami do njega. Iz pisem, ki so jih našli pni njem. izvira, da eo ga gnale v 6imrt finančne skrbi in bolezen na ofoi-6tih. Aigner je veljal svoježasno za zelo imovitega človeka, toda financiranje nekaterih nemiih filmov in sprememba njegovega krnematogra/fa v zvočni kinematograf sta mu imetje požrla. „Zlata vojna" Francoske banke zahtevajo kljub ameriškim ukrepom svoje imetje nazaj v čistem zlatu, ki ga vkrcajo na velike prekooceanske parnike v sodih. Veliki nemški parnik »Evropa« je pripeljal te dni v Cherbourg zlata v vrednosti 50 milijonov frankov. Parnik »Deutschland« pa vozi v Francijo 600 sodov zlata Moški In ženske Skrbna mati narava skrbi za ravnovesje med obema spoloma Zemljo obljuduje približno 1800 milijonov ljudi. Polovica jih bo moških, polovica ženskih. Kako drži narava razmerje med obema spoloma v ravnotežju, to je skrivnost, ki je do danes še nismo razkrinkali. In tudi če v nekaterih deželah ženske obi-lujejo, Je v drugih spet število moških večje. Preobilico žensk imamo zlasti v Evropi. Nekatere številke po zadnjih ljudskih štetjih: Evropska Rusija šteje 59,998.944 žensk, 64,410.462 moških, Nemčija 22 milijonov 594.796 žensk, 30,583.823 moških, Francoska 20,352.884 žensk, 18,444.656 moških, Angleška 19,811.460 žensk, 18,075.239 moških. Preobilico moških imajo bolj prekomor-ske države: U. S. A. 51,810.189 žensk, 53 milijonov 900.431 moških, Azijska Rusija 15.963.652 žensk, 16,616.402 moških, Japonska 29,723.713 žensk, 30,013.109 moških, Južna Afrika 3,500.064 žensk, 3,656.255 moških. Mesto Hongkong šteje 363.286 žensk, 489.646 moških. Vzroki za to neenako razmerje med obema spoloma so lahko razumljivi. Vojna je Evropi pobrala milijone mož; po drugi strani jih je pobralo tudi odseljevanje v prekomorske države, ki se jim je število moških na ta način povečalo. čudno pa bi se utegnilo dozdevati pri vsem tem drugo dejstvo, namreč to, da kaže bilanca spolov pri novorojencih prevladovanje števila dečkov. To je pojav, ki ga je splošno opazovati po vsem svetu. V Nemčiji pride n. pr. na 100 novorojenih deklic 106.2 novorojenih dečkov, in podobno je drugod. Kako more potem v splošnem število žensk biti večje od števila moških? Ta uganka ima več rešitev. Prvič je umrljivost dečkov v prvem letu življenja znatno večja nego umrljivost deklic (v Nemčiji umre v prvem letu n. pr. od 100 deklic 7.9, od 100 dečkov 9.9); drugič pa umre zaradi težjega dela in življenjskega boja pozneje veliko več odraslih moških nego odraslih žensk. Tudi to se da nazorno pokazati s številkami. L. 1925. so šteli v Nemčiji n. pr. 2,804.475 vdov, a samo 876.354 vdovcev! Najmlajši vdovi je bilo ! 16 let. Za naše evropske razmere je to zelo nenavadno, toda v Indiji n. pr. so leta j 1921. našteli do 100.000 vdov, — ki jim ni ' bilo niti 10 let! To je bilo mogoče seveda zaradi tega, ker je bilo v Indiji prej mogoče, da so sklepali zakone že otroci v najmlajših letih. Panika med duševnimi delavci »Voasische Zeitung« priobčuje k primeru 70 letnega pisatelja Karla Streckerja, ki so ga ie dni, kakor smo poročali, obsodili zaradn požriga m zavarovalne goljufije, naslednji komentar: »Beda je zavedla Karla Streckerja, kakor skoraj vse. ki zaidejo s prave poti. A kaloo je zašel v bedo? Skoraj tri desetlet« ja poštenega javnega delovanja bi ga morala te obvarovati; pa niso zadostovala. Vkksi je polom pred sabo. Aid na bilo izhoda? Novo delo. napet roman, bi ga rešilo, oe bi mu to delo uspelo. »Ali je res, da je med duševnima delavci izbruhnila nekakšna panika?« je vprašal zagovornik na razpravi. In d < k Natakarico •pt/ š t c t> iu pridno, zmožno kavcije ter vajeno tudi hišnih del, sprejmem v gostilno in trafiko. Kristina Kotar, gostilna, Retje 100, Trbovlje I. 46537-1 Kuhinjsko blagajničarko iih izpod 40 let staro, popolnoma verzirano, pošteno in solidno, z letnimi spričevali iu dobrimi priporočili, iščem za večjo restavracijo v Zagrebu. — T/utaoročno pisane ponudil,- ta PublU-itas, Zagreb, Iiiea 9 — pod br. 28.458. 46 165- i Mizar, vajenca krtpkega in poštenih starši.-'. 7. oskrbo pri mojstru sprejme Avgust C e r n e v Zg. Siški 122. 46532-1 Zgovorno damo i dobrim nastopom, vajen« c b"-.: vanja s strankami — iščemo proti fiksni plači za poset privatnih strank, le v svrho priporočanja za v-:i:u> boljše gospodinjstvo v bliodrvo potrebnega predli 'a. Ponudbo pod značko »r-pešna akvi.ziterfca« na o^ a-ni oddelek »Jutra«. 46271-1 Dobrega kroj. pomočnika in vajenca sprejmem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 46179-1 Natakarica priina, poštena, zanesljiva in zmožna vseh gostilničarjih del. ki govori slov. in nemško, ter ima dobra s-rič -vala. dobi takoj služ-V . Naslov v oglas, oddelku ».Tu tra c. 40458-1 Gostilniško kuharico >:i;nos'.r.jno takoj sprejmem oclasnem oddelku V jslov v »Jatra«. 46100-1 Sodar plen :n zanesljiv. rtofci mesto pri vi nski trgovini. \ :-'iv v oglasnem odo. Novak Krakovski nasip štev. 26/1 46282-4 Nemško konverzacijo in pouk nudi izobražena gospa po Din 12 za uro. Poljanska cesta št. 13/11, levo. 46004-4 Fiksum in provizijo uudimo potnikom za obisk privatnih strank za Ljubljano !n okolico te- vso dravsko banovino za ma nufakturno blago. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Fiksum in provizija«. 45053-5 Potnike za Ljubljano in okolico sprejmem za prodajo šivalnih strojev in koles. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 46478-5 Tovorni avto Ford malo vožea, prodam radi prevzema večjega podjetja za 50.000 Din. Kupcu prt« skrbim koncesijo za prevozništvo, ki bo donašalo mesečno 10—12.000 Din. — Pismene ponudbo na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Takoj gotovinac. 46528-30 Ariel 500 cm' O. TI. V., t brezhibnem stanju radi odpo-tovanja poceni proda Kar-lo Muhar, Kamniška 19 — prelaz gorenjsko in kamniške proge. 46572-10 Avto dvosedežen, v zelo dobrem stanju za 9000 Din proda Miha Lih, Vrhocljc-Kamnik 46500-10 »Peugeot« 5/12, v b-czh:bnem stanju prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 46310-10 Pozor! Rabljeni avtomobili Peu-ge>ot, Fiat, Citroen, Aust.ro Daimler, avtobusa Austro Fiat in Chevrolet, v najboljšem stanju po najnižji ceni nudi O. Žužek. Ljubljana, Tavčarjeva ulica ii. 46611-10 Radio štiricevni, z 2 akumulatorji in slušalkami proda aH zamenja za šivalni stroj Ivan Koprivec, Vel. Lašče 46240-9 Radio radi odpotovanja naprodaj v Florijanskj ulici št.. 7/1. 46550-9 Radio štiricevni, omrežni priključek, adapter kratkih valov, razne amaterske dele zelo ugodno prodam. Npslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 46595-9 Radio TSandfilter Super 6. z dy-namičnim zvočnikom, popolnoma nov, vse valovne dolžine, okvirna antena, selektiven, močan, za 7000 Din proda g. Kara, Vič S6 — telefon 2683. 46620-9 8 vinskih sodov hrastovih, dobro ohranjenih od 5—18 hI, po 50 para liter proda Andrej Podboj, Ilibniea, Dolenjsko. 46575-6 Otroški voziček ponikljan, na peresih, dobro ohranjen, proda Ivan Korošin, Gline«, cesta X/3 _ 46462-6 Peči za žagovino najboljšega sistema in zelo trpežne razpošilja na osemdnevno poskušnjo tvornica Tt Jakeij, Slovenjgradec. 45780-6 2 visoki omari iz trdega lesa in otroško železno posteljo, vse dobro ohranjeno. u?odno prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 46600-6 2 nagrobni svetiljki dober plinski štedilnik na 4 plamene in skoraj nov, fino izdelan smoking za večjega gospoda, poceni naprtkjaj v Knafljevi ulici št. Icm. 46583-6 Posestva in hiše od 8C.009 Din dalje — in gostilne mestne in deželske predaja Posredovalnica v Mariboru Sodna ulica štev. 30. 46552-20 Špansko steno mahagoni, .umetno vezeno, tridelno, proda Eterna, Zaloška cesta 6. 46630-6 Orodje in tehnične potrebščina iz ostalo polovice konkurz. sklada, posamezno ali v skupinah poceni odprodaja dokler zaloga traja A. K o u t n y, Ljubljana VII, Medvedova 28, vsak delavnik dopoldne. Mesto gotovine se prevzamejo tudi dobropisi bančnih in zasebnih nakazil na moj račun pri Ljubljanski mestni hranilnici. 46605-6 Spalni divan dobro ohranjen pro d a m. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 46629-6 Otroški voziček nrodam. Naslov v oslas. oddelku »Jutra*. 46627-6 Tehtnico do 500 kg. dobro o! ranjeno kupi F. R. Kbam. Miklošičeva cesta štev. 8. 46565-7 Vsakovrstno zlato po najvišjih cenah kupuje F. Čuden, Ljubljana, Prešernova ulica 1. 337/7 Peč tudi železno, dobro ohranjeno kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« po-d »Rabljena peč«. 46571-7 Želod rdečega hrasta kupi Saša Stare. Mengeš. 46469-7 Dobre pomije kupim Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. " 46597-7 Ročni voziček močan, na 2 ali 4 kolesih kunim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Voziček*. 46598-7 Steklene balone snažne. 50—60 litrske kupi P. Majdič, Kamnik. 46609-7 Perzianer črno pele garnituro dobro ohranjeno kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Pele*. 46279-7 Zimska suknja in moška obleka na prod i j na Zaloški cesti štev. lo/I. desna vrata. 46561-13 Kožuhovinast plašč naprodaj v Nunski ulici 19 — Ogledati med 12. in 14. uio. 46230-13 Majhno trgovino v prijaznem kraju Dravske doline oddam v najem'. — Stanovanje prosto. Pogoj je prevzem inventarja in bi a _a. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod ~ šifro »Din 6000«. 46544-17 V Kranju na zelo prometni cesti oddam v najem lokal za delikatesno trgovino, sadje itd._ trg. izobraženi samostojni 03ebi. Pojasnila na licu mesta daje Franc Majdič. Kranj. 46229-17 Kot družabnik s sodelovanjem in večjim kapitalom pristopim k boljši gostilni ali sličnemu podjetju. Ponudbe na podružnico ?Jutra« v Celju pod značko »Samostojen gostilničar«. 40527-16 Dobro naložen kapital! Ce? 20 oralov do 20 let. starega mešanega gozda, ležečega eno uro od kolo-dvora južne železnice, je po primerno nizki ceni naprodaj. Vprašanja in ponudbe na podružnico Jutra v Celju" pod značko »Prev-dnrnost št. 30«. 46657-16 Enodružinska hiša s 4 sobam; in lenim vrtom naprodaj. Naslov t oglas, oddelku »Jutra«. 46506-20 Stavbišče — vrt (1'150 m5) v mirni, stihi in solnčni legi blizu trga v Sp. Siški proda Pavlin, vrtnarstvo, Ljubljana VII, Vodovodna 2. 46476-20 Lepo posestvo z novimi stavbami, ob banovinski cesti, pripravno za trgovino, obrt, upokojenca ali kmeta, blizu cerkve in šole ter železniške postaje prodam. Plača se lahko s hranilnimi knjižicami. — Pojasnila daje Sattler, Žiče, pošta Loče. 46345-20 Lepe stavb, parcel' pod Rožnikom ugodno na prodaj. Naslov t oglasnem oddelkn »Jntra*. 45638-20 Hišo v Kranju z lepim vrt.om prodam. — Pojasnila daje dr. Igo Jane advokat t Kranju. 46449-20 Parcelo ob cest; pod Ro.žn;kom ta-koj prodam. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 46309-20 Hišo v Ljubljani novo, enonadstropno, ki do-naša mesečno 2000 Din — •prodam za 200.000 Din. Hipoteka 100.000 Din. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 46591-20 Hišo ugodno prodam. Poizve se v Slomškovi uliti št. 10 — Kodeljevo. 46631-20 Poslovni lokali na Dunajski "esti §t. 29/1 so s 1- septembrom na raz polago. Poizve se tstotam. 43374 19 Hotele, gostilne kavarne, restavracije in vl-notoče prodaja in daje v najem poslovinca za gostil-ničarstvo M S. Pavlekovid. Zagreb. llica 146'I. Informacije proti poslani 5 Din znamki pošljemo franko. 213-19 Menzo v strogem centru Zagreba, s stalnimi go«ti, vsem inventarjem in stanovanjem takoj prodam pod zelo ugodnimi pogoji. Rcflek-tnnti naj se javijo v Zagrebu, Duga ulica štev. 30 46488-19 Lep lokal na prometnem krajo takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 46374-19 Vinotoč z delikateso zelo dobro uveden, z dalmatinskimi vini, v centru mesta, z vsem inventarjem takoj prodam radi od pot o-va.nja. Naslov v oglasnem •oddelku »Jutra«. 46601-19 Trgovski lokal za manufakturno trgovino, v sredini Ljubljane oddam proti prevzemu inventarja in nekaj blosta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 46613-19 2 pritlična prostora pripravna za pisarno, /le-lavničo ali samslfo _>tan®-ranje, v sred;fli :L}Ublja>ie odda Društvo hišnih posestnikov. Salendrova ulica št. 6. 46661 Ji9 Vrehrunoi Več gospodov ali gospodičen sprejmem na dobro domačo hrano. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 46559-14 oddalo Dvosob. stanovanie z vsemi pritiklinami, vodovodom in elektriko oddam za 5vtw}a iscejo Enosob. stanovanje suho, po možnosti v centru mesta iščeta novoporo-čenca s popolnoma novo opravo. Ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Mlad pare. 46366-21/a Stanovanje 3—4 velikih sob i.n kopalnice, v. sredini mesta iščem s 1. januarjem 1932. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Lepo stanovanje«. 46617-21'a oddajo Solnčno sobo s pečjo, oddam gospodični v bližini bolnice. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 46560-23 Manjšo sobo z električno razsvetljavo oddam s 1. novembrom gospodu ali gospodični. Poizve se v Gradišču št. 14, pritličje, levo. 46301-23 Prazno sobo v novi vili poleg tivolskega gozda, parketirano in •posebnim, vhodom oddam ' solidni stranki. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 46582-23 Opremljeno sobo parketirano, separirano, z ■električno razsvetljavo oddam s 1. novembrom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 46364-23 Prazno sobo separirano takoj oddam v bližini Zvezde. Naslov v oglasnem oddelku .»Jutra«. 46546-23 Sobo z 2 posteljama z elektr. razsvetljavo in separatnim vhodom, v vili blizu kolodvora oddam s 1. novembrom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 46383-33 Opremljeno sobo >- snažno in svetlo, t elektriko, parketom in posebnim vhodom oddam gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 46570-23 Sostanovalca sprejme.m takoj ali * 1. novembrom v Zg. Siški 122 — Ljubljana VII. 46531-23 Gospodično sprejmem kot sostanovalko Poizve se v Florijanski ul. št. 21, desno. 46558-23 Dva sostanovalca sprejmem v Veliki čolnarski ulici 11. 46555-23 Sobo opremljeno ali prazno, s separatnim vhodom in kopalnico, v centru mesta oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 46357-23 Gospodični oddam opremljeno sobo v centru mesta. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 46563-23 Stanovanje sobe in kuhinje, z elektriko in vodovodom oddam s 1. novembrom v Gunc-liah štev. 6 pri St. Vidu. 46517-21 Dvosob. stanovanfe v centru mesta oddam t 1. novembrom. Naslov v oglasnem oddelku ».Tutra* 46304-21 Opremljeno sobo takoj oddam in sprejmem dijaka-sostanovalca Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 46244-23 Sobo •lepo opremljeno, s hrano oddam takoj aLi s 1. novembrom v Levstikovi ul. št. 2. 46205-23 Prazno sobo zračno in parketirano, z električno razsvetljavo, v novi vili za Bežigradom takoj oddam po zmerni ceni. Podmilščakova št. 7/1, vila Zvonaka. 46453-23 Pisarno sobo v pritličju na Miklošičevi cesti, z uporabo telefona takoj ugodno oddamo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 46113-23 Opremljeno sobo v T. nadstropju v bližini sodišča oddam. Ogled med 10. in 13. uro. Naslov v ■oglasnem oddelku »Jutra«. 46602-23 Sobo s štedilnikom lepo in veliko odda Ceglar, Mivka 23. 46590-23 Gospodično po nizki ceni sprejmem kot sostanovalko. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 46628-23 Sobo lepo opremljeno, s posebnim vhodom oddam takoj boljšemu solidnemu gospodu na Mišičcvi cesti 21 T. desno. 40613-23 Solnčno sobo novoopremljeno, z dvema posteljama, v centru mesta oddam. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 46619-23 Blizu Tabora oddam mirno, opremljeno sobo, z ali brez hrane, solidnemu. finejšemu gospodu ali gospodični, event. dvema akademikoma. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 46-345-23 Na Taboru oddani separirano, čisto sobo. Parketi in elektrika. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 46633-23 Sostanovalca k mlademu in mirn°mn uradniku sprejmem v lepo sobo. s hrano ali brez v Gradišču. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 46632-23 1 ali 2 sobi opremljeni ali prazni_ oddam boljšim gospodičnam na Resljevi cesti. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 46634-23 Gospodično sprejmem kot sostanovalko Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra*. 46635-23 Opremlieno sobo s hrano oddam s 1. novembrom v Levstikovi ul. št. 2. 46641-23 So^O s posebnim vhodom oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. ~ 46640-23 Iščejo Sobo v ceni 200—330 Din išče gospod. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Zračna soba >. 46529-23,'a 2 dijakinji ali boljši gospodični sprejmem na hrano in stanova-, nie. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 46374-32 Damo lepega stasa sia foto akt iščem proti honorarju po dogovoru. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 46362-24 Cenjene dame poslužujte se damskega frizerskega salona Mirko Zaletel, križišča Rimske in Bleivvcisove ceste. 46398-24 P TJ* i j l rt Harmonike izdeluje nove in sprejema vse glasbene instrumente v popravilo Jane. Ljubljana, Bohoričeva 9. 183-26 Pianino ali klavir vzame v najem Breznik. Gosposka ulica 10. 46587-26 Lep klavir (iStntzfltigell z angleško mehaniko, ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem -oddelku »Jutra«. 46637-26 Ia namizna jabolka vseh vrst. vagonske množine kupujem. Nakladanje vsaka postaja v dravski banovini. — Joško Vršič, Moškanjci. 46340-34 Bencin-motor 5—6 lil', brezhiben, prevozni, kupim. Ponudbe s točnim opisom stroja, hladilnika i.n navedb porabe bencir.a na uro pri polnem izkoriščanju — na naslov: Planin, gospodarstvo Oskar Frohlich, Stubička gora (Slijeme) kraj Zagreba. 46341-29 GLEDALIŠČE LJUBLJANSKA DRAMA. Začetek ob 20. Sobota, 24.: Dogodek v mestu Goai. Red D. Nedelja, 23.: Vest. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 26.: Takšna je prava. B. Torek, 27.: Zaprto. LJUBLJANSKA OPERA. Začetek ob 20. Sobota. 24.: Viktorija in njen hi;zar. Izven. Ljudska predstava po znižanih cenah. Nedelja, 25. ob 15.: Oi ta prešnientana ljubezen. Opereta. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. — Ob 20.: Ev-genij Onjegin. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 26.: Zaprto. Nastop go»pe BučarIzvirna slovenska drama r Dogodek v mestu Gosi' se ponovi drevi za red D in bo igrala ulogo Afre gospa Bučarjeva, izvrstna in asilna članica Šentjakobskega odra, kjer je žela veliko uspehov in inva velik krog prijateljev in če-stilcev. Ostala zasedba kakor pri premij°rt. Režija prof. šeslova. — Ljudska dramska predstava bo jutri. Uprizorila se bo globoko občutena, pretresljiva francoska drama " Vest t v režiji gosp. Cirila Debevca in v premijerski zasedbi. Veljajo znižane drafn-ske cene. »Viktorija in njen huzarc. brez dvoma ena najboljših operet zadnjih dveh let, je doživela na našem odru velik uspeh. Delo je izvrstno naštudirano in uprizorjeno ter zasedeno z našimi najboljšimi člani Glavne vloge so v rokah gg. Poličeve in Ribičeve tei gg. Gostiča, Janka in Zupana. Repriza bo v soboto, dne 24. t. m. po znižanih, ljudskih opernih cenah. Posetnike opozarjamo, da so letošnje ljudska cene po večini nižje od ljudskih cen, kj so bile do sedaj običajne. Evgcnij Onjegin. Izmed ruskih oper je najbolj repertoarna opera ^ajkovskegn ?Ev-genij OnjegiiK, ki se odlikuje po izredni milini in lepoti glasbe. Prvič v letošnji sezoni se ponovi to delo jutri zvečer kot ljudska predstava po znižanih cenah. Glavne uloge so v rokah gg. Gjungjenac - Gavalio-ve, gg. Banovca, Primožiča in Rumplja. Dirigira kapelnik g. Štritof. V nedeljo ob 15. pa se uprizori v operi Simončič - Šiviceva opereta »Oj ta prešmentana ljubezen'<, ki je konec lanske sezone dosegla na našem odru lep uspeh. Ker je to prva popoldanska uprizoritev v resnici prav dobre izvirne operete, še prav posebno opozarjamo občinstvo na njo. Cene so ljudske, znatno znižane. Badio nastop, tržiških — 21.45: Nap^-Salo nskj kvin- Izvleček iz programov Sobota, 24. oktobra. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Čas in plošče. — 17.30: Salonski kvintet — 1S.30: Predavanje o kulturnem filmu. — •19: A'ngle ščina. — 19.30: Predavanje za gospodinje. — 20: Šah. — 20.30: Dnetni večer — 21.15: Salonski kvintet. — 22: Napoved časa in poročila. — 22.13: Lahka glasba. Nedelja. 25. oktobra. LJUBLJANA 9.30: Cerkvena glasba. — 10: Vensko predavanje. — 10.^U): Klavir. — 11: Koroška ura. — 12: Čas, poročila in plošče. — 15.15: Dekliška ura. — 15.45: Citre s kitaro. — 16.15: Zabavno štivo. — 16.43: Veseloigra. — 20: Pevski Sokolov. — 21: Harmonika, ved časa in poročila. — 22: tet. BEOGRAD 12.30: Orkestralen koncert. — 17.30: Jazz. — 20: Večer narodnih pesmi. — 20.30: Orkestralen in pevski koncert. — 22: Poročila. — 22.20: prenašanje tujih postaj. — ZAGPEB 11.30: Plošče. — 17: Ciganska godba. — 22.30: Koncert orkestra. — PRAGA 18: Moderna glasba. — 19: Godba na pihala. — 20: Opereta iz Bratislava. — 22.20: Lahka glasba. — 18: Lisztova glasba. — 19: Prenos iz Prase. — 20: Opereta iz Bratislave. — 22.20: Koncert iz Prage. _ VARŠAVA 17.45: Popoldanski koncert. — 20.15: Orkestralen koncert. — 21.15: Violina. — 23: Plesna ulasba. — DUNAJ 10; Petje. — 11.05: Orkestralen koncert. — 13.05: Pevski koncert. — 15.10: Lahka sla;«-ba. — 17.40: Komorna glasba. — 18.20: Klavir. — 19.10: Orale. — 20: Veseloigra. — .22.15: Godba za ples. — BERLIN 20: Opera >La Boheme-: iz gledališča. — 22.30: Plesna glasba. — KoNIGSBERG 16: Lahka glasba. — 18.40: Violina in čelo. — 20.15: Večer komikov. — 22.30: Prenos iz Berlina. — MCHLACKER 16: Koncert dunajske glasb«-. — 19.40: Filharmoničn; orkester. — 20.40: Sluiioiirra. — 21.25: Komorna slasba. — 22.40: Godba za ples. — BUDIMPEŠTA IS: Madžarske pesmi s cigansko sodbo. — 19.30; Prenos opere Netopir: iz gledališča. — Ciganska godba. — RIM 17: Vokalen in instrumentalen koncert. — 20.10: Plošče. — 21: Mešan glasbeni program. Pristopajte k Vodnikovi družbi VridtMti Staro vino ali mošt zamenjam za tovorni avto. Dopise T>o-d »Bizeljčan« na oglasni oddelek »Jutra«. 46349-33 Cocker-španijela mladega in kratkodlakega jazbečarja, z rodovnikom, prvovrstnih lovskih staršev proda Lambert, Gradišče 17 -16638-27 Biti zdrav in za delo sposoben Slavni znanstvenik Braun Sekar, Karno, Štajnah in dr. so dokazali, da se, ka dar nasitimo od bolezni utrujeni in izmučeni orga nizem z ekstraktom iz živ ljenjskih žlez mladih, zdra vih in močnih živali (ka ker je »Kaleflnid«) ponov no vrača zdravje in moč ii da prejšnji bolnik zo pet uživa vse radosti zdra vega in energičnega elove ka. »Kalefluid« se dobiva v vseh boljših apotekah in drogerijab. — Brezplačno pošljemo detailno literaturo »Preporod«. Miloš Markovič Beograd, Kralja Milana 15 43478-40 Krvave klobase pristne, iz domačo prašiče-vine, pečenice. mrežno pečenko in izboren cviček dobite v nedelio pri Plan-karju na Doftnjslii cesti, pod gozdom. 46556-'18 Muškatelec znamenito špecijaliteto pozne. trgatve toči edino gostilna Tomšič, šentjakobski trg 5. 46460-18 Vinski mošt prvovrsten bel in rdeč, čez ulico po 7 Din pnpo;ooa vinska klet Mencinger, Sv. Petra cesta št 43. 46163-18 Dovršen v kvaliteti in izdelavi je PARKET tvornice IVAN ŠIŠKA v Ljubljani in vsled popolne reorganizacije obrata tudi najcenejši! F Rajonske zastopnike iščem! Doseženo je Največja izraba kurivi s popolno izrabo celotne kurilne ploskve. Peč za velike in največje prostore RAPID je patentirana DO k0/ prihranka na kateremkoli kurivu 50% TEHNIČNI BIRO LJUBLJANA, GRADIŠČE 13 Telel, «7JH? n Import svežega cvetja Ehšport (P. *(£utSe9 JCfublfana Dalmatinova nI. 13, DVORIŠČE, poleg hotela štrukelj. Cenjenemu občinstvu in društvom naznanjam, da imam dnevno sveže cvetje ter izvršujem vsa v cvetličarsko stroko spadajoča dela — kakor poročne šopke, aranžmaje in nagrobne vence — hitro in solidno. 339 Cene nizke! Postrežba točna! Za blage izraze ljubezni in sočutja do naše ljube, nepozabne SZSce izrekamo vsem globoko občuteno hvaležnost in zahvalo. Žalujoči ostati. r O. Hanstein: Ali je kriva? Roman »Pozor! Včeraj je bil nekdo pri nas.« Primerjal je datum. Brzojavka je morala biti oddana takoj po njegovem obisku pri šolskem svetniku Wellhornu. Schluter je spravil pisma v žep, uredil papirje, kakor so prej ležali, in zaklenil predal. Med tem je bil Schreiber pretaknil omaro za obleko. »Tu je siv dežni plašč —« Schluter je že iztikal po umivalniku in škatlah za ovratnice. »In tu je briljantna igla! Naš doktorček je vendarle ničemur-nik! To je bilo neumno, a dobro za nas.« Spodaj so se vrata odprla in zaprla, in ko je stopila gospa Ewaldova v sobo, je sedel komisar že spet pri klavirju in igral. »Tu so črešnje,.« »Imenitno! Imenitno! Tako — polovica jih j2 vaša! Cujte, kaj ne, da se kolegu Hilberju ne godi ravno najbolje?« »Tako, tako. Služba je zelo naporna.« »In ne gre nikoli nikamor? Prostih dni nima nič?«_ »O, pač, včeraj je bil na primer ves dan z doma. Šele davi se je vnnil in šel naravnost v bolnico.. »Kje je pa bil?« »Sama ne vem.« Zunaj so se zaprla vrata. »To je on.« __ »Nu, tedaj naju pustite sama. To bo presenečenje!« Gospa Ewaldova je odšla in doktor Gottlieib ffitber je stopil v sobo. Bil je mlad, majhen, nekazen človek z bledim obrazom in vdrtimi očmi. Simpatičen ni bil videti, tem bolj pa nervozen. Ko je zagledal v sobi tuja gospoda — Schreiber je bil seveda tudi v civilni obleki — se je na prvi mah ustrašil; a nato mu je obstal pogled na pogrnjeni in obloženi mizi in v njegovih očeh se je za-zrcalilo brezmejno začudenje. Schluter je bil spet sijajne volje. »Kaj ne, da se čudite? In seveda niti ne slutite, kdo sva. Doktor Schluter — gospod Schreiber! Pozmamo se po tajnem svetniku Baumannu; prav lep pozdrav vam prinašam od njega. To gnezdo je tako pusto, v hotelu nama ni ugajalo in--« »Gospoda, res ne razumem--« »To vam rad verjamem. Na potovanju sem zmerom nekoliko pustolovec, in kot star prijatelj tajnega svetnika Baumanna, ki je tako lepo govoril o vas — dajte, doktor, prisedite in bodimo veseli. Trčimo: na zdravje tajnega svetnika Baumanna!« Nalil je bil in vzdignil kozarec. Mladi zdravnik, ki se ni mogel ubraniti neprijetnega občutka, se je obotavljaje odzval. »(Pijte, pijte, vino je dobro!« Doktor Hilber je zelo napeto prisedel — in tisti mah se Je Schluter zresnil. »Popolnoma prav imate, da pričakujete pojasnila o mojem ravnanju. Dati vam ga hočem drage volje. Govoril sem s tajnim svetnikom o' poslednjih urah rentnika VVellhorna, in tajni svetnik me je napotil k vam, ker ste bili navzoči pri njegovi smrti.« Doktor Hilber se je ustrašil. Cez nekaj trenutkov je z zastrtim glasom odvrnil: »Moj Bog, saj veste, kako je z možgansko kapjo.«_ »AH se sploh ni več zavedel?« »Ne.« Schluter je mirno nadaljeval: »Tedaj tudi ni opazil, kako ste odklenili železno bla?aino, ukradli oporoko in briljantno iglo, nato pa skrili ključe in 'is:eK s popisom reči, ki so bile v blagajni, v sobi gospodične Gudule in tam sežgali ovoj?« Mladi zdravnik je skočil pokoncu. Bled kakor zid, s tresočimi se koleni je obstal pred komisarjem in iztegnil roke proti njemu, kakor da bi se ga hotel braniti. Njegova usta so bila odprta in oči so mu bolščale iz jam. Schluter Je vstal in rekel trdo in ostro: »Doktor Hilber, to je priznanje. Prav za prav ga niti ne bi bilo treba. Pisma vaše tete, žene šolskega svetnika Welihorna v Gar-delegnu, ki vas je zapeljala k temu'dejanju, so v mojem žepu in tu je briljantna igla, ki ste si jo v svoji neprevidnosti prisvojili, in tu Je sivi"dežni plašč, ki ste ga nosili včeraj v Berlinu, ko ste v nenadnem strahu vrnili ukradeno oporoko v roke komisarja Zes-siina.« Doktor Hilber je samo lovil sapo, besede ni spravil iz sebe. Med tem, ko je Schreiber jemal naročnice iz žepa, je Schluter nadaljeval: »Sedite in odkrito povejte vse, kar veste. To je edino, s čimer si morete zagotoviti milo obsodbo.« Zdravnik je bil ves prepaden. »Moja teta —« »Vem--* Obraz mladega zdravnika je zdajci spet oživel; jasno in gladko je jel govoriti. Magistra farmaciie v Sloveniji vpeljanega, kot zastopnika, isce kem. farm. tovarna v Švici. . Ponudbe na: Franz Zampa, — Novisad, Ustavska ul. 50. 12868 Oglasi v „Jutru" imajo siguren uspeh' m ADVOKAT dr. Josip Klepec je preselil svojo pisarno v novo palačo „GRAFIKE" vogal Miklošičeve — Masarykove ceste štev. 14. HUMANIK 165 LAK-MODA 1931 ZELO DOBRE ŽENSKE NOGAVICE ŽE OD DIN 15- TOPLI ČEVL1I IZ VELBLODOVE DLAKE PODPLATI IZ KLOBUČEVINE IN OSNJA DIN. U5~ Sokol kraljevine Jugoslavije v Limbušu naznanja tužno vest, da je danes ob 17. nenadoma preminil, zadet od kapi, njegov starosta in ustanovitelj, brat Srečko Robič Pokojnega starosto pokopljemo z vsemi častmi v soboto ob 14.30 na pokopališču v Limbušu. PUH-PERJE R.MIKLAUC LJUBLJANA 275 za odeje in v tablah najboljša in najcenejša. Zahtevajte vzorce in cenik. TOVARNA VATE Maribor, Dravska 15 'Tttf'1 ' v v..-'' • •„- K / IN •:. UsdTJS ' V Limbušu, dne 22. oktobra 1931. Odbor. liii Ifil iii i Ii! IM Zahvala > f i Izražamo na tem mestu najsrčnejšo zahvalo vsem onim, ki so stali ob strani našemu preljubljenemu Sa V • si lm. nezn v njegovih zadnjih dneh, predvsem gospodu Antonu Agnoli, ki je noč in dan bedel pri njem in skrbel zanj kot za lastnega brata. Hvala vsem gg. zdravnikom, ki so storili več kot svojo dolžnost, da nam ga ohranijo. Zahvaljujemo se članom Rotarv-klubov ter predstavnikom oblasti in korporacij v Sarajevu za vso njih skrb in počastitev spomina blagopokojnika. Ljubljana je pričakala truplo svojega sina z iskreno žalostjo. Hvala vsem odličnim predstavnikom oblasti, društev, korporacij ter številnim prijateljem rajnkega. Zahvaljujemo se bratom Sokolom v Sarajevu in Ljubljani, ki so mu izkazali poslednje časti. Posebno so nas ganili dokazi vdanosti naših sodelavcev - nameščencev, ki so svojemu senior-šefu stali ob strani v življenju in ob smrti. Zahvaljujemo se vsem darovalcem prekrasnih vencev in cvetja. Posebna hvala g. dr. Janku Žirovniku, ki se je v imenu Rotary-kluba z ganljivimi besedami poslovil od pokojnika. Vsem številnim prijateljem in znancem, ki so nas tolažili v naši bridkosti, iskrena hvala. Sveta maša zadušnica se bo vršila v ponedeljek, dne 26. oktobra ob 9. uri v frančiškanski cerkvi v Ljubljani. 12878 Ljubljana, dne 23. oktobra 1931 Žalujoči ostali. |ii!'lJ'jj I 1 POSOJILNICA V MARIBORU, registrovana zadruga z omejeno zavezo naznanja, da je njen večletni član odbora, gospod !,;■ ' 'I liii!!:;:' Srečko župan in veleposestnik v Limbušu dne 22. oktobra 1931 nenadoma preminul. Pogreb se vrši v Limbušu danes, v soboto 24. t m. ob pol 15. uri iz hiše žalosti. Njegovemu imenu ohranimo trajen spomin. Odbor ii 12877