Leto III. TRST, dne 14. oktobra 1910. Štv. 41. Izhaja v Trstu vsaK petek ob 5. pop. Rokopisi so ne Trajajo. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. OredništTo ii ipriTilim ul. del Lavitolo št. 1,1. Telefon 18-67. Posanezna itav. as prodajajo po 6 atat Inserati se računajo na milimetre v širo-kosti na kolone, in sicer po 8 stot. sa vsaki mm. Za veS nego 10kratno objavo pa po dogovora. Naročnina začelo leto K 4.—; za pol in četrt leta razmerno. Glasilo „Narodne delavske organizacije41 in „Zveze jugoslovanskih železničarjev". - * lil. redni občni zbor NPO. - V soboto, dne 8. t. m., se je vršil v gledališki dvorani Narodnega doma III. redni občni zbor NDO. Z ozirom nato, da vlada ni potrdila novih pravil, se je vršil občni zboi* po starih pravilih. Otvoril je občni zbor predsednik NDO, tov. dr. Josip Mandič, pozdravil v lepem številu navzoče tovariše ter zlasti odposlanca pripravljalnega odbora na Vo-loskem, tov. Juvana in Vahtarja, in nato v kratkih besedah očrtal delovanje NDO v poteklem letu. Poudarjal je, da sicer NDO v poteklem letu ni dosegla tako velikih uspehov, kakor je bilo želeti, a se verdar mora trditi, da je vkljub težavnim razmeram dosegla marsikaj koristnega za narodno delavstvo. Navaja tudi nekai vzrokov ki so zadrževali NDO v njenem delovanju, o čemer bo pa itak natančnejše govorilo tajnikovo poročilo. Poživlja članstvo, da pazno zasleduje poročila, društvenih funkcionarjev, nakar preide takoj k drugi točki dnevmga reda, tajniškemu poročilu. Nato je podal strokovni tajnik tovariš Ekar sledeče tajniško poročilo. V odsotnosti društvenega tajnika naj podam jaz poročilo o delovanju N. D. O. v preteklem, tretjem, posl'vnem letu. Tekom poteklega poslovnega leta so se izvršile v NDO dalekosežne izpremembe, ki so imele velik vpliv na ves razvoj društva. Mnogo jih je bilo, ki so vplivale v resnici blagodejno, a bilo jih je tudi takih, da je im. la NIK) vsled njih občutno škodo. Zato tudi vsebuje letošnje tajniško poročilo tupatam kako točko, ki ni ravno najugodnejša, a vzlic temu pa morem poudarjati, da smemo biti s poteklim letrm splošno zadovoljni. Zato naj pa tudi že takoj v uvodu svojega poročila izjavim, da je NDO po zaslugi zavednega narodnega delavstva v Trstu in pjvsod, kjer je zastavila s svojim delovanjem, dosezala svoj namen, da ima tudi v poteklem letu izkazati vzlic skrajno težavnim razmeram vendar le še kolikortoliko napredka, da je s svojim prizadevanjem v obrambo pravic in koristi našega narodnega delavstva tudi letos upravičila svoj obstoj in v precejšnji meri tudi nade, katere je stavilo vatno narodno delavstvo. NDO. stoji danes v naši jugoslovanski javnosti kot branik pravic in koristi narodnega našega delavstva proti vsem in vsakomur, ki bi kazal voljo kršiti te pravice iti oškodovati te koristi In taka, sakoršna je izšla NDO iz delavstva samega^ taka je ostala delavstvu v poteklem poslovnem letu, taka mu hoče ostati i v bodoče, prosta vsakega politično-strankarskega vpliva, boreča se le za stanovske, razr< dne koristi narodnega delavca, prepuščajoča druge, po njenih pravilih ji ne pripadajoče posle drugim, v to poklicanim činiteljem. Njena „politika“ je bila in bo — politika kruha za jugoslovanskega delavca na njegovih jugoslovanskih domačih, rodnih tleh. V tej in edino v tej smeri se je vršilo delovanje NDO v poteklem poslovnem letu, vi tov«riši pa sodite, ali je bilo to delovanie pravo ali n-. Predno preidem na specialno razpravo o posameznih dogodkih, uspehih in neuspehih tekom III. poslovnega leta, dovolite, da odgovorim na vprašanje, da-li je NDO tudi od lanjskega občnega zbora naprej stopnjevalno dosegla ono višino, ki ki smo si je lansko leto želeli. Pernici in društveni zgodovini na ljubo bodi odgovorjeno, da nam ravnokar zaključeno društveno leto ni prineslo onega napredka, onih uspehov, kakor je bilo pričakovati. Vzroki so različne narave. Dotakniti se hočem le glavnih. Nepobitno dejstvo je, da je v mino-lem letu gospodarska depresija imela za posledico brezposelnost v tako obilni meri, kakor še nikdar prej. To stanje stradanja seje preneslo na oiganizacijo Blagajna je to najbolj občutila. Dne 24. oktobra t. 1. se je osnovala „Zveza Jugoslovanskih Železničarjev". NDO, katera je z vsemi silami podpirala to ustanovitev iu doživela zadošč-nje, da cvetoča „Z eza“ šteje danes čez 1000 trdno organiziranih železničarjev, ie morala na drugi strani doživeti bridko izgubo na lastnem telesu, ko je vsled ^snovanja ZJŽ prestopilo iz NDO v ZJŽ do 450 redno pla-čujočih železničarjev, tvorečib dntedaj posebno skupino v okvirju N. D. O. Na razvoj NDO tekom minulega leta je včasih nepovol no delovala neprimerna sestava društvenega odbore, sestavljenega na lanjskem občnem zboru. Daši je bilo pri vseh odbornikih zapaziti hvalevredno zanimanje za usodo NDO in jim gre zato vsaka čast, vendar niso mnogi zbog svojih pokličnih in osebnih razmer mogli stalno sodelovati pri vodstvu NDO. Vsled tega je vse breme zunanjega in notranjega delovanja slonelo na ramah dveh ož. treh oseb. Nesreča je hotela, da je v drugi polovici meseca marca t. 1. nevarno obolel naš predsedn k tov. dr. Mandič. Vsled njegove bolezni, ki ga je odtegovala organizaciji skoraj skozi tri mesece, je ostal neizveden marsikateri načrt. Neugodno je vplivala na razvoj naše organizacije tudi splošna desorganizacija delavstva v Trstu. Razdori v drugih delavskih organizacijah so vzbudili v tržaškem delavstvu nekako nezaupanje do organizacije sploh, in to je tudi kol kor toliko, dasiravno popolnoma neupravičeno, vplivalo tudi na našo NDO Žalibog se je našlo tud: v našem narodu samem ljudi, ki so skušali škodovati organizaciji z izkrivljanjem dejstev, z obrekovalnim pisarjenjem po časopisju in to — saj je bil njihov namen : fortiter calu-miniari, semper alii|uid haeret (le krepko opravlja mo, nekaj se bo že prijelo) — je morda vplivalo na tega ali onega, da se r.i tako krepko oklenil NDO, kakor so to storili njegovi tovariši, Ki imajo za take nasprotnike le, kar je edino privo, zaničevanje. Bilo bi še drugih vzrokov, ki so ovirali uspešnejši razvoj NDO. v preteklem letu, a jih ne navajam tu. ^lorda pa se jih dotaknem pri posameznih točkah svojega poročila. Preidem naj torej k podrobnostim svojega poročila. Odbor. Na II. rednem občnem zboru, ki je bil sklican na 10. oktobra 1909 in se je nadaljeval potem dne 22. oktobra istega leta, so bili izvoljeni v osredn i društveni odbor sledeči tovariši : kot predsednik tov. dr. Josip Mandič, kot odborniki pa tovariši: Kranjc F.-., Ftrluga Ivan, dr. Andrejčič Ant., Turk Ant. ml., Podreka Karl, Pegan Leopold, Mislej Ivan, Slavec Vladislav, Prosenc Ivan, Pečar Ivan, dr. Brnčič Fran, dr. Ryb»r Otokar; kot namestniki pa Bras Iv., Terčon Jos.,, Krečič Ant,, m Guitinčič Martin Odbor se je v svoji prvi seji konstituiral takole : I podpredsednik Kranjc, II. podpredsednik Ferluga, I. tajnik dr. Andrejčič, II tajnik Turk, I, blagajnik Podreka, II. blagajnik P^-gan, ostali pa odborniki oz. namestniki Mrd letom je vsled preselitve iz Trsta izstopil iz odbora tov. dr. Andrejčič, vsled lastne odpovedi pa g. dr. R.vbaf. Odbor je imel v minulem letu 34 rednih in 17 izrednih sej. Ako primerjamo z lanskim leton (53), ste bili dve manj. Poleg sej, katerih so se obra> navale društvene zadeve, sta se pa v pr^fcpklem letu vršila tudi dva izredna obč m zbora v svrho iz-prem mbe glavnih pravil, organizacijskega Statuta in izpreuiembe pravil podpornih zakladov. Društvenemu odboru je stil na strani kot izvtševalni organ društveni urad, ki je bil letos kolikor toliko razbremenjen, ker so kot vplačilni uradi članskih prispevkov poslovale tudi krajevne skupine pri sv. Jakobu, v Rojanu in Skednju. Vendar pa je imel društveni urad še obilo posla i z vplačili in izplačil', ekspedicijo društvenih odpošiljatev, katerih po številu ni bilo malo, saj je čista poštnina znašala letos okrog 200 K, kar je z ozirom nato da so se izločili iz društva železničarji, gotovo visoka svota. Poleg tegi je društveni urad pidajal članom vsakovrstne informacije, pojasnila, nasvete itd. Nameščena sta bila v društvenem uradu tov. Zadnik kot uradnik in tov. Zsbrič kot društveni sluga. Z mesecem februarjem pa se je v društvu osnovalo strokovno tajništvo in se poverilo meni kot strokovnemu tajniku, kateri podam o delovanju strokovnega tajništva svoje posebno poročilo. Pripomniti je tu, da ima NDO svoje društvene prostore tudi pri sv. Jakobu v hiši „Del. kons. društva", kjer je je obenem sedež vseh skupin šentjakobskega okraja. Odseki. Izvolili so se tudi v NDO razni odseki, ki naj bi podpirali delovanje osrednjega odbora, tako : agitacijski, izobraževalni, knjižnični, tiskovni in veselični odsek, ki pa kot taki razun morda zadnjega, niso delovali največ vsled nesrečne sestave. Večinoma so delale le posamezne osebe, ne pa odseki kot taki. Gibanje članstva. Narodna delavska organizacija s svojimi podružnicami šteje danes okroglo 5000 članov. Najhujši udarec je zadel NDO na število njenega članstva z izločitvijo železničarjev, ki sov si ustanovili svojo lastno organizacjo. Število članov je zlasti v začetnih mesecih preteklega poslovnega leta prav lepo naraščalo, tako da je bil v par mesecih pok-it izstop železničarjev, v poletnih mesecih pa je vsled velike neza-poslenos i število članstva zopet občutno padlo in je začelo šele v zadnjih dveh mesecih poteklega poslovnega leta zopet naraščati, a vendar se ni doseglo prejšnje višine in zaostaja za številom članstva, kakor je bilo v mesecu januarju za okroglo 400 Vsekako pa je pričakovati, da jesenski in zimski meseci zopet znatno zvišajo število članstva in to tembolj, ker se gotovo še tekom tega solarnega leta izvede preorganizacija NDO in to tako, da bo mogla ustanavljati svojev podružnice tudi po Kranjski, Koroški, Štajerski in Dalmaciji, kjer je na mnogih kradh žs vse pripravljeno za ustanovitev podružnic in je le treba še doseči potrditev tozadevne izpremembe glavnih pravil NDO Kakor torej ni tako ugodno poročilo o gibanju članstva, je pač ugodnejše poročilo o podpornem zakladu, ki pro zvaja vedno vtčjo privlačnost na članstvo NDO. Dočim je b lo v letu 1907/8 članov podpornega zaklada 750, v letu 1908/9 pa 900, kar znači prirastka za 150 članov, je v poteklem letu poskočilo članstvo podpornega zaklada na 1286, torej napram prejšnjem letu za 386. Gotovo je to lep napredek, toda bil bi lahko še mnogo lepši. Iz blagajnikovega poročila bodete raz ideli, da prispevki članov podpornega zaklala nikakor ne zadostujeio za pokritje podpor, ki j h izplačuje podporni zaklad, in zato se je tudi na izrednem občnem zboru, ki se je vršil v nedeljo, dne 5 junija t. 1., sklenila izprememba pravil podpornega zaklada. Uvedla se je s to izprememho obligatnost članstva pri podpornem zakladu za vse redne člane NDO in obenem so se tudi zvišali prispevki članov v podporni zaklad. Današnji občni zbor bo sklepal o tem, kdaj naj stopijo v veljavo te nove določbe, ki bodo največjega pomena za podporni zaklad, ki bo prav po teh novih določbah dajal članom podpore ne samo v slučaju bolezni, temveč tudi v slučaju mezdnih bojev, v slučaju brezposelnosti, na potovanju, v slučaju nezadolžene stiske in zaostalim tudi v slučaju smrti v zaatno višji meri, kakor pa dosedaj. Ne morem torej delavstvu dovolj toplo priporečati podpornega zaklada, ki mu je v s’učaju nesreče, ki ga zadene ali na ta ali oni način, najgo-tovejša opora. Vinarji, ki jih tu nalagajo delavci v čaiu, ko jim je to lahko mogoče, se jim bogato obrestu^ejo v času nesreče. Tovariši, to vam je najboljša loterija ta vaš podporni zaklad, torej le pridno stavite vaDjo ! Kakor lani, je bil tudi letos pravo zatočišče članom NDO društveni pravovarstveni urad, ki ga je vodil do meseca februarja poseben v to to določeni uradnik-pravnik, od februvarja naprej pa je prevzelo to delo deloma strokovno tajništvo, deloma pa društveni predsednik tov. dr Mandič in društveni odbornik tov. dr. Brnčič, katerima dvema je tudi skoraj izključno pripadlo zastopstvo po pravovarstvenem uradu pred sodiščem in drugimi javnimi uradi izproženih zadev. Vseh pravovarstvenih slučajev je bilo 446, pri čemer pa niso šteti številni slučaji manjšega pomena, kateri se niso uiti zabeležili. Splošno je tu potrebna pripomba, da marsikateri član popolnoma napačno ume določbo pravil, ki mu zagotavlja brezplačno pravovarstvo v preporn h slučajih, kajti nekateri ljudj% mislijo, da je pravovarstveni urad odvetniška pisarna, ki mora biti breplačno na razpolago članu v vseh mogoč h slučajih, kar pa nikakor ni res V dokaz kak> mnenje ima tb ali oni o pravovarstvenem uradu, naj navedem slučaj, da se je celo zahtevalo, naj preskrbi pravovarstveni urad brezplačno zastopstvo za nekoga, ki se je tožaril za neko dedščino. Da se skoraj redno zahteva zastopstvo v slučajih pretepov in izgredov, povzročenih v stanju opojnosti, je nekaj navadnega, dasiravno nima niti organizacija niti njen pravovarstveni Urad s takimi stvarmi pač nič opraviti in bo odslej pravovarstveni urad po vsej pravici odklanjal posredovanje v vseh takih in p dobnih slučajih. Članu je pač zagotovljeno brezplačno pravovarstvo v slučajih sporov, ki izvirajo iz njegovega delavnega razmerja ali pa ki imajo svoj povod v tem, da je član NDO, ne pa^mordii v kakih privatno pravnih ali kazenskih .zadevah, ki nima,o niti z njegovim delavnim razmerjem niti stem, da je dotičnik član organizacije, ničesar opraviti. Od vseh slučajev, v katerih je posredoval pravovarstveni urad, jih je bilo okrog 70°/0 ugodno rešenih. Z ozirom na predstoječe izpremembe v NDO danes še ne moremo reči, kako se bo uredilo v bodoče poslovanje pravovar-stvenega urada, ker ta ureditev pripada bodočemu odboru, vsekako pa smejo biti člani zagotovljeni, da bodo našli v pravo- ' varstvenem uradu tudi nadalje vso pomoč, ki jo jim zagotavljajo društvena pravila. Delovanje v društvu je bilo tekom poteklega prav živahno, živahnejše od prejšujega leta. Resnica je, da to delovanje ni toliko merilo na agitacjo na zunaj, kakor na utrjanje notranjosti organizacije, čemur so bili pred vsem namenjeni shodi, katerih šteje društveno delovanje v preteklem letu znatno višje število, kakor pa v prejšnjem letu. Vršilo se je namreč 46 splošno javnih in 6 društvenih večjih shodov, skupaj torej 52(31) in 59 (49j manjših shodov in sestankov, skupaj torej 111(80), pri čemer pa niso všteti sestanki specielno skupinskega pomena. Posebej naj omenim tu veliki manifestacijski sh d na delavski praznik, dne 1. majnika, in veličastni obhod po mestu. Vsekako pa je tu pripomniti, da bi bila NDO priredila še več shodov, da je imela dovolj sposobnih mbči na razpolago. Predmet vsem tem shodom in sestankom so bila skoraj izključno stanovska, strokovna vprašanja delavstva. Razmere na tržaškem trgu dela so zahtevale, da so se skoraj izpušno vsi ti shodi in sestanki vršili na tržaškem ozemlju. Natanjčuejše o teh prireditvah in njihovem namenu bo poročalo strokovno tajništvo. Poleg tega resnega dela pa je NDO nudila svojemu članstvu tudi raznovrstnega razvedrila in zabave, pa tudi, kolikor ji je bilo mogoče, vsestranskega pouka in izobrazbe, k čemur sta največ primogli društvena čitalnica in knjižnica. čitalnica v društvenih prostorih v ul. Lavatoio l/l, je bila skozi celo leto redno zbirališče čitanja željnega članstva, in težko je reči, da bi bila ura v celem letu, da ne bi bilo marljiv,h čitateljev v čitalnici od zjutraj, ko se odprli uradni prostori, pa do poznega večera. Članom je bilo v vsem na razpolago 5 dnevnikov in 28 drugih političnih, strokovnih in leposlovnih listov v slovenskem, hrvatskem, češkem, italijanskem in nemškem jeziku. Žal se moram tu dotakniti neljubega dejstva, da se je morala večkrat opažati, da so zahajali v društveno čitalnico liudje nečlani, ki so izrabljali uslužnost NDO napram vsakemu poštenemu narodnjaku, kateremu radovoljno daje na razpolag > svoja izobraževalna sredstva, da so namreč odnašali iz čitalnice časopise itd. Naj bi v bodoče člani sami popazili na take nepoštenjake! Društvena knjižnica je tudi letos imela lepo število stalnih odjemalcev izposodilo se je namreč v vsem skupaj 2975 knjig in sicer 2782 slovenskih, 156 hrvatskih, 23 nemških in 14 italijanskih. Kakor je torej videti, posega naše delavstvo v ogromni večini najrajši po slovenski knjigi, dasiravno je po večini zmožno tudi drugih jezikov, si pač išče najrajši pouka, in zabave in razvedrila v svojem materinem slovenskem jeziku. Glede na društveno knjižnico bi bilo le še želeti, da bi rodoljubi, ki jim je izobrazba našega delavstva pri srcu, s podaritvami knjig omogočili našemu članstvu še večje izbiro in stem pobudili v njem še večje zanimanje za čitanje, katero je marsikaterem našemu delavcu, ki je žalibog pohajal tujenarodne ali sploh nikakšne šole, edina šola, edini pouk, kit rega si more privoščiti sam kot tak. NDO pa je tudi še na drug način skrbela za izobrazbo svojega članstva, namreč s poučnimi tečaji, predavanji in debatnimi večeri. Tako se je zamislil v NDO analfa-betski tečaj in tečaj za stenografijo, in vršila se je cela vrsta poučnih predavanj. Predavali so poleg društvenega predsednika tov. dr Mandiča še gg. Cividini, Furlan, dr. Ilešič, Fr. Krivic, dr. Rismondo in dr. Vošnjak, katerim bodi tem potom i<-rečena najprisrčnejša zahvala za njihov trud, ob enem pa tudi iskrena prošnja, naj tudi v prihodnje ne pozabijo NDO in njenega pouka željnega članstva. Ko pa tu navajam te prijatelje delavstva, pa nikakor ne smemo pozabiti onega, ki je bil duša vsemu izobraževalnemu delu v NDO, tov. F r. K o s a, bi se je z izredno požrtvovalnostjo posvetil temu delu, naprošal predavatelje, pa tudi sam z ravno tako izredno spretnostjo vodil med delavstvom tako obljubljene debatne večere. Bodi mu za ta njegov veliki trud izrečena na tem mestu v imenu vsega našega delavstva najiskrenejša zahvala in to tembolj, ker nas je zagotovil, da bo v tekočem h tu še pomnožil svoje delovanje, ko prevzame popolno oskrbo vsega izobraževalnega dela v N. D. O. Želeti je le, da bi našel enako vnetih sodelovalcev ! Poleg resne izobrazbe pa je nudila N. D. O. svojemu članstvu tudi zabave, razvedrila s prireditvijo raznih veselic In izletov. V vsem je NDO s svojimi tržaškimi skupinami priredila 7 veselic, od katerih naj pbsebej omenimo vrlo uspeli, gotovo zlasti rašim delavskim maličkom omileli Miklavžev večer in pa predpustni ples. Vse te veselice so se priredila v korist našemu prepotrebnemu podpornemu fondu. Da se seznani naše članstvo čim bolje s svojim tovarištvom izven Trsta, je nameravala prirediti NDO dne 7. avgusta t. 1. izlet v hrvatsko Pulo. Ne bom tu ponavljal težkoč, ki nam jih je delala c. kr. vlada, ko nam je prepovedala izlet v Pulo (Ogorčeni klici proti vladi !), saj se je o tem dovolj govorilo in pisalo. Ravno tako naj ne omenjam obširnejše dogodkov dne 4. septembra, ko so nas posetili naši tovariši iz Pule, saj ste bili vi sami navzoči, ko smo vel častno sprejeli naše puljske brate, in videli ste tudi vfe, kar se je zgodilo tudi tisti dan s tsrani naše dobre matere c. kr. vlade I in še drugih naših „prijateljev". Mislim, da lahko preidemo preko teh dogodkov. Da pobudi v najširših masah tržaškega slovenskega ljudstva zanimanje za glasbeno umetnost, je NDO nameravala tekom potekle pomladi prirediti tri ljudske koncerte Le žal, da ni mogla v polni meri izvršiti te svoje namere, kajti vršil se je samo eden tak koncert, ki je v glasbenem oziru po priznanju strokovnjakov res dosegel nepričakljivo lep moralni uspeh, dočim pa sta morala druga dva koncerta izostati vsied bolezni tov. dr. Mandiča, ki je vodil celo to zadevo. Vsekako bo pa NDO tudi v letošnjem letu stopila pred tržaško ljudstvo z enakimi prireditvami. Led je prebit in NDO upa z vso gotovostjo, da bo mogla v bodočnosti z uspehom nadaljevati svoje delo tudi na tem polju ljudske izobrazbe. Ko smo si tako ogledali delovanje NDO v centrali, oglejmo si še delovanje izven centrale, in tako pridem na podružnice. Podružnice so letos ostale v Utem številu, kakor so bile lani. Podružnice polagajo svojim občnim zborom svoja posebna poročila, zato se tu ne spuščam podrobnejše v njihovo delovanje. V splošnem povedano, pa so podružnice, razun dveh, v preteklem letu — nazadovale Vzrok temu nazadovanju je iskati v enem onih splošnih vzrokov negativnih „uspehov" NDO, katere sem navedel v uvodu, namreč v nesrečni sestavi centralnega odbora. Centralni odbor ni imel moči, ki bi svoje delovanje raztegnile tudi na podružnice. Manjkalo je pred vsem ljudi, ki bi bili zmožni nastopati kot samostojni govorniki, predavatelji itd., in ker centrala ni mogla tega dajati podružnicam, je marsikatera podružnica, prepuščena sama sebi, sicer ne ob-umrla v svojem delovanju, pač pa zaostala. Vtndar pa moram poudarjati, da je zlasti puljska podružnica pod bivšim predsedstvom tov. Križa, zlasti pa še pod sedanjim, tov. Vrankoviča, razvila tako živahno delovanje, da v marsičem presega centralo. Ravno tako je treba izreči vse priznaoje a j dovski podružnici, ki je v celem poteklem letu kazala kar najživahnejše delovanje. Isti vzrok, kakor pri centrali sami, je bil tudi povsod nepovoljnemu uspehu v Gorici, dočim je n. pr. Solkan kazal vedno najlepše, samo, da bi centrala imela moči, katere bi bile redno mogle zadovoljevati potrebam tamošnje organizacijske tvorbe. Isto naj velja tudi za podružnice v koperskem okraju. Dasiravno sicer ne bi pripadalo to v moje pročilo, vendar hočem omeniti tu, da je c. kr. vlada, iščoča dlako v jajcu, razpustila sicer samostojno, a vendar z našo organizacijo vedno v tesnih bratskih zvezah se nahajajočo ljubljansko NDO. M moj namen preiskovati vzrokov te razpustitve, vendar pa mislim, da smem v imenu vas vseh izjaviti, da je udar. c, ki je zadel našo bratsko organizacijo, ki se je ravno pripravljala, da sprejme naša pravila, ki jih je že sprejela in stem izjavila, da se pod-vrgava našemu centralnemu vodstvu, zadel ravno tako nas, kakor je zadel naše brate v Ljubljani. Dovolite mi torej, da izrečem s tega mesta našim razpuščenim tovarišem v Ljubljani naše skupno najodkritosrčnejše sožalje, oziroma naše skupne častitke na njihovem neustrašenem izpovedanju svojega prepričanja ! Da pa preidem od teh kolikor toliko „temnih točk", da rabim ta izraz, na svetlejše, naj pred vsem omenim lepo uspevajoče konsumne zadruge. Prošlo nedeljo se je vršil I. redni občni zbor naše konsumne zadruge v Trstu, in vsakdo izmed nas mora priznati, da je naša konsunua zadruga že v prvem letu svojega obstoja dosegla tako lepe uspehe, kakor si jih nismo upali pričakovati. Izkazala ie namr> č velikanski promet v celotnem znesku 655.485 96 K in vzlic velikanskim ustanovnim stroškom vendar še 2422'56 K čistega dobička. Kolikega pomena je K. z. za NDO kot tako, je najboljši dokaz že to, da je glasom pravil odpadlo od tega čiste dobička podpornemu zakladu NDO 484‘5l K, „Narodnemu Delavcu" pa 121*13 K. če pa pomislimo, da pomenja ustanovitev in tako lep razvoj K, z. istiniti začetek emancipacije narodnega delavstva, da pomenja ta uspeh K. z. naravnost sijajno zmago NDO nad vsemi enimi lažnjivimi preroki, ki so devali NDO že v grob prav zaradi njene K. z , potem ne moremo biti samo zadovoljni s tem uspehom, temveč smo upravičeno lahko ponosni nanj. Skoraj nepotrebno se mi zdi, da bi opozarjal članstvo NDO še na koristi, ki mu jih daje K. z. Zadostuje pač gotovo že to, da opozorim naše članstvo na to, da se 60°/0 čistega dobička razdeli med člane odjemalce K. Z., od letošnjega dobička torej 1453'53 K, da se torej velik del dobička zopet steka nazaj v žepe odjemalcev. Dobiček, ki ga ima sicer trgovec, ostane torej odjemalcu, in to prav gotovo ves, saj so člani K. Ž. člani NDO, in ti zopet člani podpornega zaklada in končno tudi bralci „Narodnega Delavca", iz katerega lahko zajamejo marsikaj, kar je njim v korist. Z ozirom nato pač izrekam željo, naj bi b;l vsak član NDO tudi član K. Z. NDO. Ko že poročam o tržaški K. Z., naj ne pozabim omeniti tudi njene mlajše sestre, K. Z. v Ajdovščini oz. v Šturijah, ki je izkazala tekom svojega devetmesečnega poslovanja tudi jako lep razvoj in zaključila svoje poslovno leto s čistim dobičkom 612’05 K. Kakor je torej videti, je zadružna misel našla tudi izven Trsta med narodnim delavstvom rodovitnih tal. Enako ugodno je tudi poročilo o zadružni gostilni NDO., katere promet je znašal v prvem njenem poslovnem letu 126.928,66 K in se je pri tem izkazal ostanek v blagajni v znesku 2968'98 K. Vsied velikanskih ustanovnih Btroškov, za nakup dekreta in inventarja, se je moralo sicer najeti visoko posojilo, katero je sedaj treba odplačevati, zato tudi ni v resnici čistega dobička, toda že dejstvo, da gostilna, popolnoma prenovljena v svojih prostorih, imenitno uspeva, je poroštvo zato, da bo sčasoma izginil, in to v ne dolgem času, omenjeni do'g in da bo gostilna gotovo od leta do leta izkazovala tem lepše gmotne uspehe. Edino kar tu morem še pripomniti, bi bilo to, da naj tovariši člani NDO, namesto da bi polnili s svojim slovenskim denarjem žepe tujcev, ki nas zaničujejo in ob vsaki priliki zasramujejo, rajši, kadar čutijo potrebo zato, zahajajo v našo domačo gostilno ! S tem bodo pomagali gostilni, da se bo čim prej osvobodila svojih bremen in nato potem enako K. Z. donašala koristi NDO. Omenil bi še nadaljne ustanove v N. D. O., ki pa žal še ni izvedena, namreč delavske hranilnice in posojilnice. Na izrednem občnem zboru meseca junija se je v namen ustanovitve tega velepomembnega zavoda izvol 1 poseben odsek, ki naj bi preštudiral celo stvar in sestavil 'tudi pravila. Kakor rečene, se pa stvar, žal, ni izvedla, kajti vsied raznih zaprek izvoljeni odsek ni niti „študirati“ začel. Priporočati bi bilo pač prihodnjemu odboru, da ne pusti zaspati te zadeve, temveč jo v korist članstva zopet sproži, in to čim prej, tem boljše! Preiti bi moral po vsjm tem k zadnji točki tajniškega poročila, k poročilu o društvenem glasilu „Narodnem Delavcu", toda preidem to točko z ozirom nato, ker je Ust tako ozko spojen z delovanem strokovnega tajništva da je poročilo o njem neločljivo od poročila strokovnega tajništva, katero je itak na današnjem dnevnem redu. H koncu mi bodi dovoljeno, da se spominjam po mogočnosti vseh onih čini-teljev, ki so pripomogli NDO, da je tudi v prošlem letu mogla kolikor toliko uspešno vršiti svojo nalogo. Pred vsemi naj tu izrečem v imenu NDO zahvalo listu ..Edinost", kije vedno rad priobčeval naj-raznovrstnejše objave NDO, in ga obenem naprošam, da ostane tudi nadalje enako naklonjen NDO in njenim stremljenjem. Nadalje naj izrazim zahvalo NDO vsem onim narodnim druš’vom, ki so z res bratsko postrežljivostjo bila vedno priprav ljena pomagati NDO, in to pred vsemi bratskim pevskim društvom Čitalnici in Iliriji pri sv. Jakobu, ..Trstu", „Zarji“ v Rojanu, padriškemu „Slovanu“, vrli lon-jerski „Zastavi“, openskemu „Zvonu“ in vsem drugim, ki so sodelovala pri naših prireditvah. Z druge strani izrekam zahvalo N-DO „Gospodarskemu društvu" v Skednju, kije vedno rado prepuščalo svojejsrostore za naše shode, ravno tako pa tudi „Del. kons. dr.“ pd sv. Jakobu, ki se je oh svojem občmrn zboru spomnilo našega podpornega zaklada z lepo svoto in pozneje tudi brezplačno prepustilo uporabo plina v društvenih prostorih pri sV. Jakobu. Končno bodi izrečena zahvala tudi parobrodnunu društvu . Austro-Amerikam", ki se je ob priliki prepovedanega izleta v Pulo pokazalo rapram NDO res šarmantno in ni zahtevalo nikake odškodnine za že storjene priprave za izlet. Vsem posameznikom, ki so podpirali NDO v njenem delovanju, ne morem posebej izrekati zahvale, izrečena jim bodi torej vsem skupaj z iskreno željo, da bi tudi še nadalje ostali enako naklonjeni organizaciji. Svoje poročilo končam s pozivom vsemu narodnemu delavstvu, da se čim ožje oklene NDO in tako omogoči, da bo prihodnje tajniško poročilo ugodnejše kakor je leto-nje, občni zbor pa prosim, da vzame to poročilo v pretres in ga odobri! • ZVEZA ■ JUGOSLOVANSKIH ŽELEZNIČARJI! Socialno zavarovanje. Poročevalec tov. Nykl je nato v na-daljnem poročal o zavarovanju proti nezgodam. Pred vsem je treba pravilno in popolnoma natančno določiti pojem besede „ n e z g o d a “ , pri čemer je zlasti pri izvrševanju strojne in vlakovne železniške službe važen sočinitelj p okvara zdravja, katera sicer nima jasnih znakov „nezgode“, a je vendar v svojem bistvu to zlasti vsied tega, ker stalno po-kvarjanje vida in sluha povzroča manjzmož-nost ali nezmožnost va izvrševanje službe in ima vsied tega svoj vpliv na službene in gospodarske razmere dotičnega osobja. In tu pa je zopet treba natančne določitve pojma „nespo8obnosti“, povzročene po nezgodi, ki se ne more nikdar razlagati kot nesposobnost za delo, temveč se mora vedno le presojati kot nesposobnost za izvrševanje poklica. Ravno v železniški službi se pogostokrat dogaja, da je po nezgodi prizadeti uslužbenec nesposoben za gotovo kvalificirano delo, dočim je dovolj sposoben za kako drugo podrejeno, nekvalificirano. Zato se je pri izmeri rente treba ozirati na te velevažne okol-nosti in se mora dati odškodnina za vse zgubljene dohodke, pa naj bodo kakoršui-koli. Prenehati mora popolnoma razlika med nezgodo pri uslužbencih, ki imajo pravico do napredovanja, in ki je nimajo, kajti nikakor ne more odgovarjati to niti zahtevi pravičnosti niti človečnosti, da bi moglo biti samo 60 odstotkov najvišja izmera odškodnine v slučaju nezgode za uslužbenca, ki nima pravice do napredovanja, pa če bi bil tudi pohabljen za celo svoje življenje. Zato je tudi popolnoma na mestu zahteva, da naj se da v slučaju, ako se prigodi nesreča v železniškem podjetju, da prizadetemu uslužbencu vse, kar je vsied nezgode izgubil na svojih dohodkih. •— Poročevalec je nato prešel k najne-srečnejši točki načrta zakona o socialnem zavarovanju, ki hoče pri zavarovanju proti nezgodam pri železniškem osob u dati renti vsied nezgode značaj neke dopolnjevajoče rente v slučaju, da po nezgodi pr zadeti uslužbenec uživa kako podporo iz penzijskega ali provizij-skega fonda. Poročevalec je na široko razpravljal o stališču vladnega načrta in raznih drugih in je končno zlasti v imenu nižjih pripadnikov okriljenega kolesa, ki ne uživajo znatnih dohodkov, kar najod-ločnejše protestiral proti nameri, da b' se na tak način oškodovalo železniško usluž-benstvo. V nadaljnem je poročevalec odločno protestiral v imenu slovanskih železniških uslužbencev proti germanizaciji, ka-katera se uvaja po železniški zavarovalnici proti nezgodam na Dunaju. Slovanski železničarji zahtevajo interesu enakopravnosti, zajamčene po zakonu, da se spoštujejo jezikovne pravice čeških, poljskih, slovanskih, hrvatskih in drugih pripadnikov železniške službe in da se jim odloki zavarovalnice dostavljajo samo v njihovem materinem jeziku. Že sama človečnost zahteva, da poškodovaotc razume, kar se mu sporoča in tudi s stališča prava je edino prav, da je stvar popolnoma jasna za obe strani, za zavarovance in za zavarovalnico. Zato je tu temveč vzroka, da slovanski železničarji zahtevajo decentralizacijo zavarovalnice proti nezgodam in da se uredi zavarovalnica v teri-torijalnem smislu, pri čemer se morajo popolnomar upoštevati jezikovne razmere in potrebe v celi upravi z varovalnice. Kot nadaljno važno zahtevo je j>ov-darjal poročevalec ustanovitev vrhovnega razsodišča v zadevah nezgod, kajti sedanja uredba, po kateri obstoii samo eno razsodišče, je nedostatoa. Pri najboljši volji se more eno sodišče pri razsojevanju zadeve motiti in zato naj bo vrhovno razsodišče urejeno kot apelacijsko sodišče, na katero se more apelirati proti razsodbi sedanjega razsodišča. Zaradi prekratkega časa ni mogel poročevalec poročati o tretjem vprašaniu socijalnega zavarovanja, o starostnem in invaliditetnem zavarovanju ter je zaključil svoje poročilo s pozivom na vse navzoče, posebej pa še na vsa zastopnike organiza ClJi združenih v »Ligi", da naj z vso TDepno delajo na to, da se čim bolj pomigne kulturno stališče vsakega člana ?kige“, da se tako zviša nravna vrednost J goji značaj človeka, s čimer se bo zgrabi tudi najboljši temelj za gospodarski Napredek slovanskih pripadnikov okriljema kolesa. zjž. — Naše tovariše poživljamo, !|aj se ne dajo vjeti na limanice rdečih fatcev, ki jih nastavljajo ob vsaki priliki, ^ajemo namreč, da je pri socijalnih demo-aratih prišlo v navado, da ob vsaki priliki Posebno pa tisti dan, ko se izplačuje plača, Pobirajo in nabirajo med železničarji denarne prispevke pod to ali ono pretvezo, sporočamo našim tovarišem članom, da Jam vsak tak slučaj nemudoma prijavijo, Ja preiščemo kaj je na stvari. Taka skrivna “Zračenja morajo ponehati. Ako je kdo tes potreben, bo poskrbela že organizacija 2anj, ker je to njena do žnost, zato so teka nabiranja nepotrebna. Če pa že ne Sre brez nabiranja, pa zahtevamo, da se v svrho kontrole nabira edino le s polo, bi jo je podpisal načelnik, ne pa da bi Uabiral ta ali oni, darovalci pa ne bi vedeli, v kateri žep bodo izginili njihovi darovi. zjž. — Ustanovni občni zbor podružnice ZJŽ. — »Jesenice" se je vršil v nedeljo, dne 9.' t. m. Ob napovedani Uri so se zbrali člani v Mesarjevi gostilni. Predsednik pripravljalnega odbora je otvo-til občni zbor ter nato podal besedo pod Predsedniku centrale tor. Škerjancu, ki je obširno govoril o namenih ZJŽ ter je tudi natančno pojasnil društvena pravila. K b sedi se je nato oglasil parkrat tudi Oeki socijalni d mokrat, kateremu pa se taora priznati, da je govoril sicer ostro, toda vseskozi dostojno. Odgovarjal mu je ha vsako očitanje posebe tov. Škerjanc tako temeljito, da mu je oni moral končno pritrditi, da ima prav tov. Škerjanc, in }e končno celo izjavil, da je popolnoma Uvidel, da Z. J. Z. koraka po pravi poti, da so socijalno-demokratična očitanja popolnoma neutemeljena in je kot roien Slovan sam prijavil svoj pristop k Z. J. Ž. Ta slučaj je pokazal, kako resna in odkrita beseda povsod najde lepo mesto, da ljudje, ki imajo ka| mozga v glavi, sami, £e se jim stvar pošteno in odkrito razloži pojasni, izprevidijo, da so se dali po Socijalni demokraciji zavesti. Pošt;n človek, ki misli s svojo pametjo, hitro uvidi, kje Je poštenost in pravičnost, kje p. hinavstvo in laž. — Nato se je potem izvol 1 podružnični odbor. Odborniki to takoj zavzeli svoja mesta in prepričani smo, da bo naša podružnica na Jesenicah uspevala kar najboljše. vPo nekaterih navduševalnih besedah tov. Škerjanca se je nato zaključil ta občni zbor. ki pomerija za Z. J. Ž. lep napredek. Dolgo časa je Z. J. Ž. namreč želela, da si ustanovi svojo podružnico na najbolj eksponirani točki državne železnice, na Jesenicah, kjer je germanizacija po raznih vplivih zastavila tako močno, da bi v kratkem ne bilo več mesta za slovenskega železničarja, ako se na bi domačini z vso silo postavili v bran. Podružnica Z. J. Ž. na Jesenicah je sedaj ustanovljena in s tem je postavljen trden ez proti germanizaciji, prihajajoči skozi karavanški tunel pa tudi z domačih tal. Le krepko naprej za korist slovenski ga železničarja na slovenskih tleh ! zjž— Slike s kong esa »Lige". Odposlanci želemičarskih organizacij na kongresu Lige" so se dali fotografirati obenem z drugimi udeležniki. »Spolek Oeskycb Uredniku Zelezničnich" je založil ' te slike. Gotovo je, da bo vsak naš član, ki se je udeležil kongresa „L ge" prav rad imel tak spomin na lepe dneve v Pragi, posebno ker so slike zelo poceni, \ zlic svoji velikosti stane slika le 2 K. Dobiti je dve vrsti teh slik. Kdor si jih želi nabaviti, naj so čimprej prijavi centrali ZJŽ. in dopošlje obenem znesek 2 oz. 4 K. zjž— Podružnica Z. J. Ž. — »Opčine". V nedeljo dne 9. t. m. ob 4. uri popoludne, se je vršil na Opčinah v prostorih »Društvene gostilne" ustanovni občni zbor podružnice Z. J. Ž. — ..Opčine'. Navzočih je bilo lepo število prijavljenih članov in ko je odposlanec ce trale tov. Bufrn natančno pojasnil namene Z. J. Z in glavne točke praGl, se je nato izvolil odbor. Podužnica čteje vzlic vednemu hujskanju socialnih demokratov lepo število članstva in ima vse pogoje za lep razvoj, za kar nam da e'o še posebno poroštvo odločne osebe, katere stoje na čelu podruž- nici. Ker se je ta dan ustanovila tudi podružnica na Jesenicah, je Z. J. Ž. s tem dnevom bogatejša za dve podružnici, katerih sedaj šteje že deset. To število se pa v najkrajšem času pomnoži z ustanovitvijo novih podružnic na Boh. Bistrici, v Buzetu, Puli, Nabrežini Št Petru, Ljubljani in Ajdovščini. zjž— Shod v Buzetu je priredila Z. J. Ž. v nedeljo, dne 9. t. m. Shod se je vršil v prostorih gostilne »Flego" ob prav lepi udeležbi železničarjev. Na shodu je pojašnjeval tny. Cesar v imenu centrale namene Z. J. Ž. in razložil glavne točke društvenih pravil. Vsi navzoči železničarji so z navdušenjem izjavili, da pristopijo k Z. J. Z., in izvolil se je takoj pripravljalni odbor za ustanovitev podružnice, ki se ustanovi v najkrajšem času, čim potrdi vlada podružnična pravila. Domače vesti. d— Proti podraženju živil. NDO je priredila v nedeljo popoludne na prostoru d. Preloga ob Istrski cesti pri sv. Jakobu ve ik protestni shod proti podraženju živil, zlasti pa prt ti podraženju mesa. Udeležba je bila ogromna, bilo je navzočih gotovo do 2000 oseb. Shod je otvoril tov. Š k u 1 i n, ki je podal besedo tov. dr. Mandiču, da poroča. Ne bomo natančnejše poročali o govornikovih izvajanjih, saj je stvar itak že znana iz prejšnjih naših poročil. Eno pa moramo poudarjati : vsem navzočim se je bralo na obrazih, da jim je govornik govoril res iz srca, posebno ko je po svojem temeljitem izvajanju zaključil, da si bo ljudstvo samo moralo poiskati svoje pravice, jih ne bo dala vlada. Nato se je ob burnem odobrovanju sprejela sledeča resolucija: Tržaški Slovenci in Slovenke iz mesta in okolice zbrani na velikem protestnem shodu NDO pri Sv. Jakobu dne 9. ok tobra 1010. grajajo in obsojsjo neumestno in vitalnim interesom ljudstva skrajno škodljivo gospodarsko politiko avstrijske vlade, katera zavoljo neznatnega števila agrarnih mogotcev izpostavlja konsu-mente najhujšemu stradanju ; obžalujejo, da ni avstrijska vlada do danes natla za potrebno, brzdati potom zakonite osnove zares nenasitne in oderuške početke v kartel h združenih ve-letržcev z živino ; poživljajo avstrijsko vlado, naj pripravi otvoritev mej srbski živini in oni drugih balkanskih držav, naj pa tudi v ublažen e neznosne draginje, tlačeče zlasti srednji in nižji stan, dovoli uvoz argentinskega mesa v nedoločeni množini in za nedoločen t-as in poudarjajo, da bodo z vsemi silami nadaljevali zap ičeto g banje, svesti si, da zd uženi glas vsega avstrijskega prebivalstva mora privesti do končne popolne zmage, Ta resolucija je bila — kakor že rt-čeno — sprejeta z viharnim odobravanjem in enoglasno. Na to je predsednik zaključ 1 ta vele-zanimivi in impozantni shod, na kar se je množica mirno razšla. Govorila je nato, burna pozdravljena, g.a Maša Gromova, ki je izvajala, da je prav ženstvo prvo poklicano, da stopi v boj proti neznosni draginji. Poživljala je gospodinje, da se pridružijo protestni akciji ostalega ženstva v Avstriji, da tako pride naš skupni protestni klic tem glasnejši do ušes onih, ki so poklicani, da ublažijo to nezmerno draginjo. X besedi se je oglasil tudi soc. dem. Novak, ki je ostro, toda dostojno govoril o draginji sploh in obtoževal klerikalizem in kapitalizem, da sta kriva vsem tem neznosnim razmeram. Ostro je kritiziral tudi postopanje slovanskih poslancev, češ da se brigajo le za malenkosti, kakor nemške napise. Odgovarjal mu je tov. dr. Mandič, ki je poudarjal, da so slovanski poslahci nastopili proti splošni germanizaciji, a socialno-de-m ikratičnih poslancev kot internacijonalcev bi bila dolžnost, da ravno tako nast pijo proti krivicam, ki jih delajo nemški pre-napeteži Slovanom, ne pa da bi se izpoti- kali na obstrukciji slovanskih poslancev, ki so le branili pravice Slovanov proti nemškim krivičnikom in germanofilski vladi. Vsekako pa bo slovensko delavstvo zahtevalo od slovanskih poslancev, da se z vsemi svojimi močmi zavzemajo za trpeče ljudstvo. Ker se nato ni oglasil nihče več, je predsednik zaključil ta tako imenitno uspeli shod. d— Odbor NDO. se je v svoji pr?i seji dne 11. t. m. konstituiral kakor sledi: predsednik Iv. Marija Čok, I. podpredsednik Jedlovsky Josip, II. podpredsednik Kodela Anton, I. tajnik Bonano Fran, II. tajnik Kovač Fran, I. blagajnik Sosič Andrej, II. blagajnik Ferluga Ferdinand ; odborniki: Babič Anton, Kranjc Franc, Maline Anton, Natek Anton, Sajina Josip, Škulin Franc. Namestnik: Slavec Vladislav. Ker je društveni preesednik odsoten, vodi društvene posle I. podpredsednik JedloV8ky Josip. d — Konsumna zadruga' članov »N. D. O." je imela v nedeljo, dne 2, oktobra, svoj I. redni občni zbor, na katerem je podal odbor svoje poročilo o delovanju zadruge v prvem njenem poslovnem letu. V splošnem smo že poročali o tem občnem zboru, danes naj pa navedemo nekoliko številk iz letaega računa. Zadruga je imela vsega skupaj K 327.742,98 dohodkov, in to med drugimi: vplačani deleži K 5181*—, skupilo za blago K 166 991 20, dvignjeno pri »Zvezi slovenskih zadrug" K 148.617,07. V blagajni je ostalo koncem leta K 1260,66. Med izdatki vidimo za nabavo in popravo inventarja svoto K 7239T7, plačane račune za blago v znesku K 167.792'32, vlogo v »Zvezi slov. zadrug" K 127.747-01, plačane obresti K 2237‘64, upravnih stroškov za stanarino, plače, razsvetljavo, telefon in razno K 14.867,68. Ako preudarimo velike ustanovne in pa tudi upravne stroške, moram reči, da je čisti dobiček K 2422'56, kakor ga izkazuje bilanca, res lep, saj smo videli drugod, kjer zadruge izkazujejo mnogo večji promet — naša ga izkazuje K 655.485’96 — in to po daljšem obstoju, ni takih zadovoljivih uspehov. Bilanca izkazuje 36 921-59 kron aktiv in K 34.499 03 pasiv. Zlasti je zadovoljivo, da med aktivami vpisani »kredit pri članih" izkazuje napram skupnemu prometu in tudi skupnim aktivam primeroma nizko svoto K 9582-73, torej le kron 14'40 na člana. Upravi je treba izreči vse priznanje na njeni vestnosti, in to priznanje izrečejo člani NDO najlažje s čim najštevilnejšim pristopom k zadrugi, ki jim poleg vseh drugih ugodnosti še zagotavlja lep dobiček. d— Krajevna skupina NDO. Sv. Marko - Sv. Andrej priredi v nedeljo, dne 6. novembra t. 1., v dvorani „Nar. doma" pri Sv. Ivanu svoj II. koncert s petjem, godbo, igro, srečolovom in plesom. Ker je čist' dobiček tega koncerta namenjen v dobrodelne namene, se odbor obrača z Največja slovenska manijakturna trgovina v Crstu. Križmančič & Breščak ulica Nuova št. 37. U zalogi se nahaja velikanska izbira vsakovrstnega modernega blaga, za spomlad in leto, možke in ženske obleke, raznovrstno perilo, preproge zavese itd. Velikanska izbira vsakorstne drobnarije, za šivilje in krojače vse po najnižjih konkurenčnih cenah. tMT Udom Jf j). 0. dajeva 10°|o popusta □ Prlpo'oda se kot Slovenca slav. občinstvu za najobllnejšl obisk. Q Novo pogrebno podjetje seje preselilo v Corso št. 49. (vogal Trg Goldoni). Zaloga oprave ulica Massimo D’Azeglio št. 18. Prireja pogrebe od najprostejše do najelegantnejše vrste v odprti, kakor tudi v s kristalom zaprtih vozovih. V; Ima bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče, kakor: kovinaste in lepo okrašeno lesene rakve; čevlje, vence in umetnih cvetlic, kovine, porcelana in perl. Bogata zaloga: VOŠČENE SVEČE. Cene nizke, da se ni bati konkurence. Za slučaj potrebe se uljudno priporočajo Telefon št. 1402 HENRICH STIBELJ in drugi. J I c a> M O PB E a> ■—» as i_ a. ca ao E o a. >o o CENE ZMERNE. TELEFON 16-83 syg la obroke 3S < CD Uelika zaloga izdelanih oblek CD -rT =3 CD točna in solidna in cene jako nizke Priporočajoč se za blagohotno naklonjenost. udani V. DOBAUSCHEK. AVSTRO -AMERIK AN A - TRST / Redna brzoplovba mej Trstom, Italijo, Grško, Severno in Južno Ameriko. Prvi odhodi iz Trsta: 22. oktobra parnik , Lavra1- Nowi-Y<->rk via Patrasso-Pa^rmo. 20 oktbra parnik »Sofiija Hohenberj)" v Buenos-Aires via, Almeria-Las Palmas Veliki transatlantski parniki z dvojnim vijakom, preskrbljeni z obširnimi in luksozuiml inštalacijami, za potnike I. in II. razreda. — Marconijev brzojav. Za informacije se je oglasiti pri ravnateljstvu v Tr.tu, ulica Holla Pioooio 4t. 2. ali pa h kateremu si bodi agentu ali .korespondentu družbe. Cene nizke M. AITE Urez konkurence Velika zaloga z manifakturnim blagom ulica Nuova št. 3C, vogal ul. S. Lazzaro. s podružnic] ul. S. Lazzaro 5< V obeh pnda alnicah dobiva se razno blago boljše kakovosti in najmodernejše iz prvih tovarn, posebno pa snovi za moške in ženske obleke, srajce, ovratnike, ovratnice, tudi vel kanska izbera platnega in bombažnega blaga, prtov in prtičev ter vsake vrste perila tudi iz bombaža, ali platna. Veliki izbor vsakovrstnih odej, kakor tudi koltri lastnega izdelka. Pletenike. svihnine, raznovrstni okraski za šivilje in kitničarke VELIKANSKI IZBOR SNOVI ZA NARODNE ZASTAVE IN DRUŠTVENE ZNAKE. Kupljeno blago katero slučajno ni ugajalo, se zamenja ali pa se denar vrne brez nikakih zadržkov, poskusiti in se prepričati - JADRANSKA BANKA v TRSTU - Via della Cassa di Risparmie St. 5 (lastno poslopje). KUPUJE IN PRODAJA VREDNOSTNE PAPIRJE (RENTE, JBLIGACIUE, ZASTAVNA PISJVIA, PRI d vRITETK, DELNICE, SREČKE i. t. d.) ----VALUTE IR DEVIZE---------- PREDUJMI NA VREDNOSTNE PAPIRJE IN BLAGO LEŽEČE V JAVNIH SKLADIŠČIH. ---- Uradno ure; 9 — 12., 2-30 — 5.30 Eikait menic in inkaso, Coma naročila SAFE-DEPOSUS Promese k vsem žrebanjem. — Zavarovanje srečk. Menjalnica Brzojavi : ,,JADRANSKA11 4' VLOGE NA KNJIŽICE — TEKOČI IN ŽIRO RAČUN — VLOŽENI DENAR OBRESTUJE SE OD DNE VLOGE DO DNE VDIGA. : : : STAVBNI KREDITI - KREDITI PROTI DOKUMENTOM VKRCANJA.---------- Tr.t. — Telefon: 1463 in 973. - ■ -1