Številka 227 gf Zsh&ja Tg&kl dsa tad' eb nedeljah in prtzcikih eb S. psreceijkih M 9. ijutnt] Pt*« -tr t- Za v te t* tu lieta do 5 vrat 20 E, vsaka na- d*ljna ' ra*j» K ž. Mali ogiasi po 8 stot. beeeaa, nsjmanj pa po 40 *4.:>t. — Oglase sprejema Inaeratni oddelek uprav« Edinos- — Plačuje se irkljuČno le upravi ..Edinosti" TRST. v nedeljo 18 avgusta 1907. Edinost Glasilo političnega društva „Edinost4 za Primorsko. V edinosti j* znoč TsČaj XXXII Saroftnln* snaia rs vre i-io 2* K- pol ;etn 12 K. 3 -uesece ft K o* raročbe brer doucislane naročnine, ne uprcva ne o/ira. ■aiBeiiia 13 leđellsio uđui;; .EliiosiT itai:: »Uletio K5-20.901 ista 2so V-I acpi"! u: se poattjajo ti* ureiniStvo lista Nefrankovant via'^a a* sprejemajo In rokopisi 9+ vračajo. Naročnini. oe!&«i in reSlaniaotje ie poSiljati na opravo lista. UREDNIŠTVO: al.' Olor^io OaI»:t1 (Narodni dota K Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Laatoik conaordj li«ts ..JSdinoat". — Natisnila tiskarna konsorcija :ista .^Edino-t1' v Trstu, ulica Giorgirt Galatti St. 18 PoStno-hranllnlČnl račun 5t Ml'fial ^^ ——— tel'fol »tmw. 1157. - Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK*. Usi narodni delavci danes cb 5- popoludne v ROJAN -mm kjer se bo vršila v .Ko us. društvu4 VELIKA VESELICA v proslavo ustanovitve „narodne delavske orsanizarue". BRZOJAVNE VESTI. Odlikovanje v armadi. DUNAJ 17. Armadni naredbeni list poroča : Cesar je podelil generalu kavalerije grofa Uex^iillu-Gyilenbandu veliki križ Štefanovega rt da. Topova krogla odnesla narednika glavo. POŽUN 17. Med strelnimi vajami 15. topniškega polka pri Zurndorfu, je narednik Mihalik stal tik topa ter poveljeval ogenj. V zadnjem hipu se je hotel zagotoviti, ako je top dobro nistavljen, v tem se je top sprožil in odnesel naredniku glavo. Drugi topni-čarji so se od straha onesvestili. Dogodki v Maroku. TANGER 17. (Reuterjev biro) Š:ri se vest, da so vesti iz Casablanke provzročile veliko razburjenost v vseh mestih in da se na več krajih propoveduje sveta vojna. Govori se, da odhajajo Efiopejci iz Marakesa. Mnogo lastnikov evropskih trgovskih hiš je danes odpotovalo v Gibraltar. PARIZ 17. Dvorni se o resničnosti angleškega poročila, da pripravljajo Kabiii za danes velik napad na francosko šotorišče generala Druda, ker je to v nasprotju s francoskimi poročili, PARIZ 17. Listi poročajo iz Casablanke, da računa francoski konzulat, da znaša škoda, ki jo trpe Evropejci, deset mijonov frankov. Neka vest potrja, da so bili nekateri vojaki ustreljeni, ker so se udeležili plenjenja. Poslanik Szegyeny-!Haroih> pri nemškem cesarja. BEROLIN 17. Avstroogrski poslanik pl. Szegyeny-Marich se poda danes z vsemi členi po&laništva na Wilhelmshohe, kjer se iutri rojstni dan cesarja Frana Josipa udeleže zajutreka pri cesarju Wiljemu na gradu Wilhelmshohe. Veliki knezi v Karlovih varih. KARLOVI VARI 17. Semkaj so došli veliki knez Mihael Aleksandrovič, velika kne-ginia Olga Aleksandrovna in princ Peter Oldenburški in ostanejo fukaj več časa. Grof Witte. BEROLIN 17. Glasom nekega poročila iz Aii-les Bains se hoče grof Witte popol-soma umakniti iz političnega življenja ter prevzeti vodstvo v nekem velikem ruskem finančnem zavodu. PODLISTEK. Okno vizavi. (Črtica iz ruskega dijaškega življenja.) Spisal A. Benderov. Okno moje sobe je gledalo na dvorišče; dovorišče, kakor je pri petrograjskih najem-niških kasarnah tipično: od vseh strani ga oklepajo mnogonadstropna poslopja, tako da ostaja prostih samo nekaj malo kvadratnih sežnjev. Ravno mojemu nasproti se je isto-tako nahajalo okno, ki je, vedno nezagrnjeno, dovoljevalo neoviran vpogled v življenje svojih prebivalcev. Vsak večer je na mizi, ki je stala pri cknu, zagorela luč, preprosta svetilka z zelenim zastorom, in često sem lahko do čez polnoči opazoval svoj vizavi : kodrastega, dolgolasega dijaka v modri srajci, kako je eedel, sklonjen nad knjigami... Včasih so &e prikazale na mizi pri oknu steklenice piva in kak skromen prigrizek; Narodna delavska organizacija o Trstu. Novodobni, dosedaj še nepoznani cilji, ki si jih je čoveštvo postavilo kot nalogo v današnjih bojih za obči dobrobit, dobili so odmeva tudi med našim narodom in prvi sad tega gibanja je naša rNarodna delavska organizacija v Trst u". Slovensko delavstvo, ki je bilo zatirano od svojih delodajalcev in zavajar.o od strank, ki so isto izrabljale kakor nekak kanonen-futter, (izlasti ob volitvah) v bojih, od katerih ni imel slovenski delavec absolutno no-• bene koristi, se je naveličalo duševnega hlapčevanja tujcu, a tudi po slovenski pokrajini u videva naš delavec, da mu bratomorni boj ne oslaja domačega ognjišča. To delavstvo torej je spravilo na dan idejo skupne obrambe, potom strokovne organizacije, proti domačim in tujim rovarenjem in zapostavljanjem in z občudovanja vredno vnemo se je lotilo sodelovanja na tej važni narodni instituciji, ki obeta razvozljati marši-kak dosedaj nerazvozljan vozal. Časi, ko je moral delavec, kmet ali obrtnik suženjski in s solzami v očeh z duševnimi in telesnimi trudi delovati proti sebi in v prid privilegiranim stanovom, — ti časi so minuli za vedno...! In delavcu, da si telesno še ukovanemu v razmere, ki ne sodijo v prosvitljeni dvajseti vek, vstajajo nazori o duševni obrambi, v jasnem prepričanju, da si edinole „z uma svitlim meče m" pribori v svojem narodu ono mesto, ki mu, kakor najvažnejšemu členu narodnega organizma, gre — po božjem in človeškem pravu ! Ideja o internacijonalizmu in o internacionalnem boju ne vsebuje več tiste privlačnosti, kakor takrat, ko se je porajala in obečala odrešitev vesoljnemu človeštvu .. Čim se je dandanašji človek povspel do intelektualne naobrazbe, se zaveda tudi, da izven svoje družine, a tudi (in to zlasti v Avstriji) izven svoje države pripada še enemu udruženju, t. j. narodu. Podkrepiti narodni čut, obraniti narodnega delavca pred vsemi nezgodami v zasebnem življenju nasproti delodajalcu, kakor v družabnem življenju nasproti vsem drugim faktorjem : to nalogo si je nadela „Narodna delavska organizacija v Trstu" in možje, ki so jej na čelu, hočejo, — da : oni morajo doseči stavljeni si cilj, brez ozira na to, dali komu izmed nasprotnikov zavednosti našega delavstva to ugaja ali ne. Nič več ne treba, da se slovenski delavec smatra podrejenim ali zapostavljenim! Organizuje naj se, vstopi naj v naše vrste! In vsi kakor eden poj demo v boj zanj, kakor bo tudi on moral v boj za vsacega svojih tovarišev ! Vsi kakor bratje, ki smo se našli, ravno ko sta Nemec od severa in Lah od jugozapada počela agresivno stopati nam za vrat, in ko nam internacijonala žuga pojaničariti mladino, ki itak ni narodno tako podkrepljena kakor ona naših nasprotnikov, ki ostajajo nacijonalisti non plus ultra, pa bilo tudi pod rudečo mednarodno zastavo, a zahtevajo samo od našmcev, da si iztrgajo narodno čuteče srce, pak je vržejo molohu interna cijonale... „Narodna delavska organizacija" se torej danes ustanovlja. V veliki dvorani „Narod- potem so blesteli razun dijakovega Še dnigi mladi obrazi skoz gosti tobakov dim, ki je vedno bolj naraščal, čim živabneja je postajala zabava in gestikulacije govorečih. Včasih se je pokazala med dijaško družbo, oblečeno v ruske bluze in ponošene uniforme, pohlevna postava mladega dekleta z drobnim, simpatičnim obrazkom. Pri takih prilikah so se umaknile steklenice čajevim čašam in tudi oblaki tobakovega dima so bili manje gosti. Od časa do časa je prihajalo mlado dekle tudi samo in oba sta preživljala po cele večere v mirnem razgovoru in pri skupnem berilu. Tako so potekli tedni in meseci. Nekoč, spomladi okoli Velike noči, je bil moj vizavf za nekaj Časa odpotoval, in po njegovi vrnitvi sem zapazil močne izpremembe v njegovi zunanjosti in njegovem življenju. D>. Igi lasje so bili pali pod škarjami frizerja, stara uniforma se je umakoila novi, ki jo je bil očividno naredil dober krojač. Namestu modre srajce brez ovratnika trdo-polikani, visoki, beli ovratniki in bel telovnik ; na kratkoostriženi glavi ni sedela več stara in [nega doma" pozdravi danes ob 81/«. uri zju-I traj vse naše narodno delavstvo, brez razlike : strok, novorojenčka, na katerega je isto ča-j kalo leta in leta, uvidevajoče, da mu od pre-i živelega in za tržaške razmere neokretno ■ izvajanega socijalnega demo krati zma ni re-j šitve v nobenem oziru. Vedoče, da je v da-| našnjih razmerah v veliki borbi za gospodarski razvoj in obstanek najjačje orožje združitev moč i j, združilo se je tudi naše , delavstvo, to vrlo, junaško narodno delavstvo, j v močno zvezo, ki naj mogočno odbija od I sebe ljute navale drugorodcev po krvi ali po ! mišljenju. S ponosom gleda danes naše delavstvo na to svojo — eminentno svojo — narodno ustanovo. Kajti nova „Narodna delavska organizacija" je — narodna. Poleg povspeševanja materijalne koristi našega delavstva ima ona misi to ohranitve našega redu, paralizovanje škode, ki so jo zadale našemu narodnemu organizmu od ene strani zaslepljenost, bobneče besede, egoizem in lepe obljube, a z druge strani pa brezbrižnost! Zaradi tega gre torej „Narodni delavski organizaciji" . častni naslov kulturne institucije. Bila je pa tudi potrebna ta organizacija, ker je stanje delavstva sploh kompliciran in vsega uvaževanja vreden problem. Izpostavljen velikim nevarnostim, ki drve skupno z modernim prometom, zanemarjen v gmotnem, zdravstvenem, izobraževalnem, narodnem in moralnem pogledu, teptan v svojem člove-čanskem dostojanstvu, preziran radi svoje narodne zavednosti: životari naš delavec in si ne more pomoči. To velja v prvi vrsti za , industrijalno mesto kakoršno je naš Trst. In namenu, odpomoči temu zlu, je posvečena, danes ustanovljajoča se „Narodna delavska organizacija- v Trstu, Ona ima bdeti nad narodnim delavstvom kakor nad svojo deco skrbna mati. Narodni delavci! Dobili ste, kar ste leta in leta želeli in pričakovali: dobili ste zvezdo vodnico. Pristopite vsi v to svojo, od vas ustanovljeno in vam posvečeno organizacijo ! Ljubite jo in spoštujte jo ! Ona je (kakor smo že povdarjali) ljudska organizacija, ustanovljena na ljudski podlagi in za ljudstvo. Ona je poklicana, da zavzame prvo mesto v našem narodnem življenju. S tem uresniči želje vseh pravih prijateljev našega slovenskega ljudstva v smrtno razočaranje nasprotnikov, ki so se drznili trditi, da v Trstu ni več slovenskega , narodnega delavstva l XXV. redni občni zbor „TržaSkega Sokola- se je vršil dne 9. avgusta 1907. v društvenih prostorih. Starosta dr. Ry b k r je pozdravil z zadovoljstvom lepo število navzočih členov. V svojem ogovoru je omenjal na kratko le tošnjih bajnokrasnih dnevov v stostolpi zlati Pragi na petem vsesokolskem zletu. V zlato Prago pripravljalo se je slovansko Sokolstvo, [da se združi k skupnemu velikemu činu, da | složno upre svoje velike moči v dosego zna-1 meni tega cilja. Sokolska misel je sama po ; sebi napredek, misel, ki poraja vedno j nove misli, ki navstajajo somerno z napred-! kom naroda na gospodarskem, kulturnem in j socijalnem polju. Zato smo šli v zlato Prago, da se tem bliže spoznamo in se učimo one vzorne discipline, one neumorne vstrajnosti, obledela dijaška čepiča, ampak brhka nova iz najfinejšega blaga. Prijateljski sestanki so postajali čezdalje redkejši ; tudi je manjkalo pri njih mladega dekleta z resnim simpatičnim obrazom. Zato pa sem videl zdaj često na večer svoj vizavi, kako se je pred zrcalom skrbno napravljal, in je potem zapustil sobo. Pozno Čez polnoč mi je pokazala potem zopet prižgana luč na mizi dijakovi, da se je povrnil. Nekega večera je sedel proti navadi sam doma in ogledoval nohte na svojih rokah, ko se je pojavila v sobi nepričakovano nova oseba. Bila je dama, ne več v cvetju mladosti, toda resnično blesteče zunanjosti, oble- i čena s tistim posebnim Sikom, ki si ga pridobe samo Rusinje, ki so veliko in dolgo bivale v inozemstvu. Pnhod dame je mojega dijaka, kakor sem mogel opaziti, spočetka spravil nekoliko v zadrego; ta pa se je umaknila kmalu čvrstemu, neprisiljenemu Hirtu, ki je kaj kmalu zadobival tako obliko, da je dama z značilno kretnjo roke pokazala na neza-krito okno. Naslednjega dne se je prikazala tam onega kipečega življenja, ki živi v češkem Sokolstvu in ki nam predstavlja češko Sokolstvo kakor vzor, „Tržaškega Sokola" je zastopalo na tem shodu lepo število Členov, kar je razveseljiv dokaz, da se vedno bolj dviga zanimanje za to prekoristno društvo. Toplo zahvalo je izrekal starosta bratom Sokolom za njih trud in njihovo požrtvovalnost ob raznih Sokolovih prireditvah ter je pozival brate Sokole k še nadaljnemu vztrajnemu delovanju na sokolskem polju. Na to je čital društveni tajnik brat Anton Muha poročilo o delovanju „Tržaškega Sokola" v 25. letu njegovega obstanka : Bratje Sokoli! Letos mine četrt stoletja odkar obstoji naše društvo „Sokol" v Trstu. In mine četrt stoletja, odkar so nekateri še živi in drugi umrli Rodoljubi postavili na tem najbolj izpostavljenem bojišču temelj sokolski organizaciji, vstanovivši „Tržaškega Sokola". Posebno starejšim bratom je gotovo zna o, kako je naš „Sokol** v četrtstoletju živel in deloval. Dosti je bilo truda in dela od strani bratov Sokolov, da so v tako težkih razmerah, s katerimi se jim je bilo boriti v prejšnjih letih, vzdržali društvo do današnjega dne ter mu pridobili simpatije tržaškega prebivalstva in s tem ga dvignili na eno prvih mest med tržaškimi društvi. Vsa čast onim bratom Sokolom, ki so tako vstrajno in vrlo podpirali »okolsko &tvar, ne strašeči se ne truda, ne dela, ne gmotnih žrtev ! Hvala jim! Prehajam k podrobnemu poročilu. Pripomniti moram, da je bilo v minolem letu društveno življenje jako živahno, da je sokolska dolžnost klicala pogosto pod prapor k nastopom lastnega ter tudi drugih bratskih nam društev. Najvažnejši nastopi pa so . bili, ko so se vršili pri bratih Hrvatih in Čehih shodi slovanskega Sokolstva. Novih časti si je pridobilo naše društvo na tekmi na lanj-skem vsesokolskem zletu v Zagrebu in letos v zlati Pragi. (Odlikovali so se bratje : Vladimir Dekieva, Humbert Mavrin in Rudolf Brajnik.) Tekom društvenega leta priredilo, oziroma udeležilo se je društvo več drugih izletov in prireditev, ki so pripomogle društvu ne samo gmotno, ampak tudi na ugledu, „Sokol" v Gorici je priredil dne 12, avgusta 1906 tekmovalno telovadbo s tekmo v nižjem oddelku po določilih v Zagrebu. Na povabilo „Goriškega Sokola- se je vdeležil tudi „Tržaški Sokol" in sicer z eno vrsto tekmovalcev. Vspeb tekme je bil za našo vrsto najboljši, tako, da je „Tržaški Sokol" odnesel prvenstvo nad vsemi drugimi zbranimi Sokoli. Po vsestranskem prizadevanju veseličnega odseka, pomnoženega z nekaterimi členi izven odbora, se je vršila tradicij onelna maskarada v veliki dvorani „Narodnega Doma-. Maskarada je vkljub raznim drugim prireditvam dobro vspela in društveno blagajno znatno podprla. Dne 31. decembra smo se poslovili v veliki dvorani „Nar. Doma" skupno od starega leta. Vspored Silvestrovega večera so vršili povsem častno členi „Dramatičnega društva- : bratje Stoka, Cotič in Vo^ič ter gospa Štular in gospica Jan. Bodi jim za to izrečena iskrena zahvala ! Mnogoštevilni obisk obeh prireditev je pokazal, da uživa „Tržaški Sokol", kakor vedno, v vseh slojih simpatije, in dejstvo je, da se vrše vse „Sokolove44 prireditve v znamenju neprisiljenega bratskega temna zavesa, ki je odslej skoro sleherni večer zagrnila okno... Proti koncu maja sem zapustil Petrograd in sem se vrnil še-le na jesen. Zopet se je izvršila izprememba z mojim vizavijem. Okna ni več zakrivalo zagrinj&lo ; obiski elegantne dame so bili prenehali in v svoji zunanjosti je nalikoval moj dijak prejšnji sliki, ki setn jo izprva zadobil od njega. Lasje so bili zopet dolgi in nepočesani in modra srajca je bila zopet njegova vsakdanja noša, A namestu knjig je stalo zdaj vsak večer na mizi nekaj steklenic — jasne priče, da se je mladi mož udal pijači. Nekega pustega jesenskega jutra, ko je bilo vse nebo pokrito s sivimi oblaki in je neprenehoma pršil droben, mrzel dež, sem zaslišal spodaj na dvorišču nenavaden šunder in brzo tekanje sem in tja. Ko mi je prinesla dekla zajutrk, sem jo vprašal, kaj je pomenil vrišč na dvorišču. Dekle mi je povedalo, da je dijak s štev. 5 v pijanosti skočil iz okna. To je bil nesrečni konec mojega vizavija. Od tedaj me okno tam ni zanimalo več. Danes izlet sokolskih društev no Repentafror ob vsakem vremenu Odhod iz drž. kolodvora ob ob 1*25 popol. Stran II »EDINOST« štev. 227 V Trstu, 18 avgusta 1907 Sevanja in spoznavanja. Naj bi ostalo tudi v prihodnje tako ! Razen teh priredite* se je T<*eležil „Tržaški Sokol" še prireditev bratskih nam društev v Pazinu in Žalcu. V mi iiolem letu nam ie nemila smrt ugrabila iz ▼rste naših rednih členov 4 brate. Ohranite jih, bratje, v prijaznem spominu! Iz tega od borovega poročila o delovanju našega društva je razvidno, da se je isto v moralnem pogledu ne samo vdržalo na prejšnji stopinji, ampak da je deloma celo na-predjvalo. In napredovalo bilo bi še več, da ni n;egova financijalna vstran močno pala. Kazni so teuiu vzroki. Število členov je tekom leta padalo. Eni so se svojevoljno odpovedali, druge je moral odbor brisati radi malomarnosti v plačevanju. Vpisalo se jih je letos 30, a brisalo 70. Skupaj ima letos členov 146, dočim tmo jih imeli lansko leto 250, Ta nazadek je pač obžalovati. In s tem bi se moglo lahko zaključiti poročilo našega diuštva. Odboru pa je dolž nost, da se najiskreneje zahvali v prvi vrsti vrli naši „Edinosti", ki nas je podpirala z vnemo ob vsaki prki načelniki hrvatske vlade dr. Nikolić, Badaj in Roje so prejeli dekrete, s katerimi so rešeni svoje službe. Kedaj bodo imenovani nasledniki, ni Še ničesar znano. Nemčija. V sredo popoludne se je na gradu Wilhelmsbobe blizo Kassela angleški kralj Edvard seatai z nemškim cesarjem Viljemom. Časopisje, izlasti nemško, pripisuje temu sestanku velik pomen. Angleški kralj v lSlu. V četrtek 15. t. m. je dospel iz Wilhelmshohe v Išl angleški kralj Edvard na obisk k cesarja Fran Josipu. Krajj se je potem odpeljal v Marijine vari, kjer ostane nekoliko tednov. Anglija. V Belfastu so bili veliki delavski nemiri Posredovati so morali vojaki, ki so rabili tudi orožje. Maroko. Francija in španska sta poslali v Maroko več vojnih ladij. Casablanko, katero so francoske ladije bombardirale, so za* sedle francoske in španske Čete. Med urojenci v Maroku še vedno vre. — V mnogih krajih niso Evropejci varni pred Maročani. Amerika. Brzojavni uradniki v Združenih državah in v Kanadi so pričeli štrajkati. Zahtevajo povišanje plače. Brzojavni obrat ne trpi mnogo, ker so brzojavne dražbe vzele v službo druge uradnike. Dnevne vesti. Narodna delavska organizacija in „Lavoratore*. Pišejo nam: „Lavoratoru" postaja vroče. In umevno. Vodstvo italijanske socijalne demokracije se dosedaj ni posebno balo one ogromne mase slovenskega delavstva v Trstu, ki je dosedaj deloma stala v taboru socijalne demokracije, a deloma sploh ni bila organizirana. Slovenskih socijalistov se niso bali, smaj trali so jih v mestu za quantite negligeable, pač pa so jim odkazali — ali gospodje so iako radodarni — okolico. Da bi se pa enkrat slovenski socijalisti naveličali biti podrepniki italijanske socijalne demokracije, da bi hoteli oni enkrat akcentuirati svojo narodno individualiteto, tega se niso vodje italijanske socijalne demokracije prav nič bali in so šli v vseh vprašanjih mimo njih na dnevni red. Vedeli so prav dobro, da jim niso nevarni in da se slepo pokorijo italijanskim socialističnim mogotcem. Treba se le spominjati na volilno reformo za deželni zbor in na puljske dogodke. Sedaj pa strme gledajo kako noče slovenski delavec v Trstu o njih nič znati, da, svest si svojega Človeškega dostojanstva, in hote ▼ narodnem oziru biti sam svoj, druži v mogočno organizacijo. Groza Bpreletava gospode okoli „Lavoratora*. Gospoda, zastonj je, da si pomagate s sofi/.mi! Narodni moment je velev&žen ekonomičen faktor, ki se ga ne da prezirati. Smešno pa je, ako hočete porabiti svoje nazore o naci jonaltzmu na nas Slovence in govoriti o izse-salcih po vzorcu istrskih „šiniorov". To je ravno glavni pogrešek socijalistov, da si svet nekam uniformiralo, da ne znajo razločevati me i razmerami tukaj in razmerami tamkaj. Slovenski nacijonaiizem je stremljenje po emancipaciji, po razvitju vseh latentnih narodnih sil in kakor tak demokratičen do skrajnosti. Radi tega je ona večna lajna o slovenskem nacijonalizmu, ki je baje sredstvo slovenski buržoaziii (zopet uniformacija!) da vzdržuje svoje politične in gospodarske sile, nevredna resnega politika in „Lavoratoru" ne dela njegov socijologičen kriterij nikake časti. Gospodje okoli „Lavoratora", katerim je slovenski narod tako malo znan (in to velja tudi glede onega .compagno sloveno", ki ne zna druzego nego psovati), kakor korejski, naj se prej pouče o njegovem bitstvu in stremljenju. Se le potem naj iz svojega soci jalističnega svetovnega naziranja analizu jejo njegove elemente, in videli bodo, kako so smešni, ko aplicirajo-na nas iste teoriie, ki veljajo, recimo za istrski italijanski nacijonaiizem. Za nas so pa le nesrečna analogija, ki jo stvarja politični monoman. Za predvečer cesarjevega rojstnega dne je sinoči vojaška godba priredila tnirozov po mestu. Veterani so pa priredili bakl;ado z godbo, a ta bakljada je bila jako klavrna. Vdeležiio se je je kakih 100 oseb. Policija je aretovala 6 oseb radi raznih protidma^tič-nih vsklikov Povodom cesarjevega rojstnega dne je danes ob 9. uri dopotudne v baziliki sv. Justa pontifikalna sv. maša s „Tebe Boga hvalimo**. Užigalice družbe sv. Cirila in Meto-dija. Preieli smo : „Te dni 6em čital v časopisih, da je imela družba sv. Cirila in Meto dija za Istro v pol letu 9012 K dobička od družbinih užigalic, dočim je imela naša slovenska družba samo 3000 kron v enem letu. Če kdo misli, da so samo Istrani dali toliko za užigalice družbe, se moti. Užigalice istr-ke družbe so razširjene marveč po vsem Primorju. Dobivaš jih povsodi, onih naše slovenske družbe pa malokje. Na tem so krivi trgovci, ker raje naročajo istrske, češ, da so cenf-je. Manjka torej narodne požrtvovalnosti med našimi trgovci. Občinstvo ni krivo. Ker so mu na izber le mednarodne in užigalice istrske družbe, kupuje te poslednje. Opravičena bi bila torej zahteva, da naši trgovci pred vsem vpoštevajo željo vseh Slovencev in naj naročajo vžigalice naše družbe, če prav bi imeli radi tega nekoliko žrtvovati". Pripomba uredništva. Gr. dopisniku moramo nekoliko oporekati. Res je, da je razprodaja užigalic slovenske družbe zelo pomanjkljiva. Ali gospod dopisnik nima prav, ako hoče valiti vso krivdo na naše trgovce. Nam je znano več jako značilnih slučajev, ko so trgovci naročili užigalice, a niti odgovora niso prejeli. Niso tu krivi trgovci, ne občinstvo in tudi ne tovarna, kriva jn a r v e č v prvi vrsti neprimerna organizacija razprodaje, ki jo more zboljšati le glavno vodstvo družbe« Če bo potrebno, bomo podrobneje govorili o tem. Za danes izražamo le svoje uverjenje, da treba družbi preosnove v organizaciji, treba prod vsem centralne pisarne s plačani mi organi, ki bo v direktnih stikih s tovarnami in z razprodajaici. Seveda bi taka uprava nekoliko stala, ali ta trošek bi se stotero povračal, kakor vidimo to najjasneje pri češki šolski družbi. Tudi naša Šolska družba trpi na hibi, ki je nekako prirojena vsem Slovencem: prihranjamo novčiče a izgubljamo — goldinarje ! Od sv. Jakoba na pišejo : Prišel je vendar enkrat čas, da se je tudi naša vrla čitalnica začela razvijati, da je tudi ona začela misliti, kako jo je treba preustrojiti, da bodo imeli tudi širji sloji priliko, se duševno nao-b raže vati s Čitanjem knjig. Veduim povpraševanju po knjigah bi se dalo s tem odpo-moči, da bi blagovolilo slavno občinstvo podpirati našo čitalnico na kakšen koli način. Ako ima kdo izmed občinstva knjige, katere je ali prebral ali jih pa ne misli čitati, naj jih blagohotno podari vodstvu čitalnice. Ako pa more kdo podpirati čitalnico gmotno, naj se blagovoli odzvati čim prej. Namen čitalnice je. slovensko ljudstvo pri Sv. Jakobu, katero se je ob ča-u volitev pokazalo kakor vrlo zavedno, s pomočjo čitanja še bolj izobraževati, vabiti ga pod svoj prapor ter ga navduševati za narodno stvar. Znano je namreč, da se ravno tukaj širi najbolj laški socijalizem. Na>a čitalnica pa deluje na to, da bi pristopilo Čim već našega ljudstva k narodni delavski organizacij. V to svrho vabimo vse ljubitelje slovenskega naroda, in pa cenjena društvr. da naj v obilni meri proskočijo naši vrli čitalnici na pomoč, naj jo podpirajo z malimi doneski ali pa z darovi kakšnih knjig. Ravno tuka] naj bi se ustavila velika javna knjižnica, ki je res okrajno potrebna ravno pri Sv. Jakobu. Čitalnica pa bi s tem postala skala, katere sovražnik nikdar ne premaga. Narodni pipčarski klub vrlo napreduje. Še le pred štirinajstimi dnevi se je ustanovil in vendar ima lepo svotico kazenskih. doneskov, katerih polovico odda » Podružnici sv. Cirila in Metoda pri sv. Jakobu". V klubu se ne pobira samo denarja, ampak imamo tudi prav dobro obiskane zabavne večere, pri kateri priliki se vrlo zabavamo z našimi originalnimi pipami. V klubu sme se rabiti le Čista slovenščina. Vsak prestopek proti tej točki se kaznuje. Imamo pa še tudi druge kaznive točke. Kdor se želi prepričati, naj se o priliki oglasi v gostilni g. Babič-a, kjer se mu na zahtevanje preberejo razne točke. Naznanjamo še da se vdeležimo danes korporativno veselice v Kozini, kjer se bomo prav izvrstno zabavali. Pipčarja boš lahko spoznal po pipici. Videl boš tudi marsikaterega tamburaša, ki ti bo na zahtevo pokazal svojo pipico. Torej na svidenje danes v Kozini! _ P i p č a r. r&ŽAiKA MALA SSONIKA. Ukral je sam svojo blagajno in osleparil zavarovalno družbo. Predvčerajšnjim predpoludne je bil aretovan lastnik žganjarne na vogala ulice Carlo Ghega in trga pred vojašnico, Konstantin Zafopulo. V noči od 20. na 21. januvarija 1906 je bila iz Zafopulove žganjarne ukradena blagajna, v kateri je bilo — kakor je trdil in trdi še Zafopulo — 9000 kron denarja in preko 1000 kron dragocenosti. Blagajno so našli naslednjega jutra v jarku ob stari openski cesti v Skorklji. Sedaj pa da ie prišlo na dan, da je odnesel blagajno sam Z if >pulo s pomočjo dveh ali treh drugih. V istej dob: da je bil Zafopulo v jako slabem finančnem stanju : zastaviti da je moral zlato verižico, da jo plačal voznika, ki je bil odpeljal blagajno iz žganjarne na mesto, kjer so jo našli drugi dan. Zafopulo je bil namreč zavarovati proti tatvini z ulouioin. Dogovoril da se je z drugimi zlikovci, da mu pomorejo odnesti blagajno, ki je bila prazna, in da jih potem mastno plača, ko dobi od zavarovalne družbe zahtevano odškoduino. Eolj*e sredstvo proti lofkioam in izpadanju la« v steklenicah po 1 krono. Dobi se v veeh lekaruah, luiro-rlilnicah in pirfiuierijjh. Kjer se ne nahaja raloga, direktno pri Centralni mirodilnici PB. VITE i & Comp. Praga, Wassergasse £t. 717 Zahtsvajte »amo pristne MANOL izdelke in odvrnite vse drugo == V čevljarski delavnici = Josipa Skubič Trst - Uia Gialia šf. 22 - Trst Filijalka: Via Molin Grande štev. 34 nahaja se bogata izbera čevljev za pspe, gospođe in za otroke po zmernih cenah Hočete imeti svež kruh cel dan ? služite se v pekarni :::::::::;:: Anton Kralj Trstf ulica Commerciale štev. 7 kjer dobite vedno sve2 kruh. Specijaliteta biškotini in sladčice z rahlega zmeša. xxxxxx>ocxxxxso; _ i---- 11 .'i.ngi. 1 M) 1J i» »111. •-•» -■--"-;. Ni je boljše namizne pijače katera bi bila v poletnem času bnlj hladilna 7» otroke in odrađene, nego je jabolčno vino. Ima malo alkohola in je najprlpravnejša namizni* pij ufa za boleline osebe (želodec - nervoznoat-rcv-matizmi itd.) — Priporoeeuo od tscIi zdravnikov. jf Buteljka 1 liter 56 stotink (buteljko treba vrniti) Glavna zaloga v Srstu Ulica SS. Martini št. II. Pošilja franko na dom, ako Be naroči po dopiHnicr ¥1 MIRODILNICA ANTON URSICH TRST — ulica Barriera vecchia 14 ZALOGA: barv pripravljenih z oljem in v praha, povlakov, čistila za pod in velika izbera izrezov (stampov) za slikarje §5J "JU Začudenje vzbuja! Mesto K 18 le K Krasna Gloria remontoirska srebrna ura, ■ 5 močnimi pokrovci in z odskočnim pokrovcem, bogato gravirana, točno idnča, 3-letno jamstvo pošilja po povzetju za samo K 7 Tovarna ur L K 0 >T I G Dunaj, VI., Westbahnstr. št. 36/317. Prodajalnica potrebščin za lepe umetnosti iti prej JVI. BRUSINI aucce« P. di F MILLOSSOVICH sedaj lastnik GIUSEPPE BRUSINI se je preselila u ulico Casso di Rispnrmlo štev. 6 Hiša „Banca popolare". _ Škatljice barv za darove. = ©E KT Vittorio Candellari UHU 3® Trst, Plazza Carlo Ooldonl EDINOSTc štev. 227 Stran V Letovišča ob Vrbskem jezeru. Krasno je Vrbsko jezero z gozdnato okolico in divno panoramo visokih Karavank v ozadju. Ni se čuditi, da je njegova kra šota zaslovela daleč naokrog in privabila mnogo tujcev, ravno letos menda največ; kajti vsa stanovanja in vile so oddane in še ne priglašajo počitkaželjni meščani in bogatini. Največ je obiskovalcev z Dunaja, z Ogrskega in Primorskega, dosti tudi iz Nemčije. Ali ti tujci so tujci v pravem pomenu besede in to ne samo za domače ljudstvo ampak tudi za prirodo. Prirodo so spačili z velikanskimi, blestečimi palačami in z vilami, vzidanimi po vzorcih iz vseh krajev in dob, katere zgradbe bi delale Čast kakemu velemestu ali Rivieri, tu pa so v ostrem na-gprotstvu s harmonijo prirode. Tujci so pokupili solnčnate travnike in plodonosca polja, jih ogradili z visokim bodečim plotom iz žice in so tako najlepše kose narave sebično odtegnili svobodnemu gibanju. Stroga odmer-jenost, rigorozna etiketa, zunanji veliko-mestni pomp in prisiljena oglajenost vlada med temi obiskovalci iz tujih krajev, tako, da je videti dame črez pas še bolj zadrgnjene, gospode še lepše počesane in oblizane, nego na elitnih plesih v mestu. Tudi mečih zabav ne manjka, na katerih je vsem glavna skrb bon-ton in brezhibna toalets. Ce bi to ne bil anahronizem, bi človek sklepal, da je priprosto ljudstvo dalo duška rivojim čutom in nepokvarjenim nazorom v oni znani pripovedki o tem jezeru, kjer se prevzetnost in napuh maščuje s potopom. Še veliko hujši, nego kvarljivi vpliv tujcev na prirodo, je njih razdiralni vpliv na domače prebivalstvo. Kakor znano, je bilo se pred dvemi desetletji vse prebivalstvo okrog in okrog jezera izključno slovensko, le ob obali proti Celovcu se je že tedaj pojavljal ponemčevalni vpliv glavnega mesta. Na severu je segala meja na vrhove ondotnega pogriČja. In dandanes če pregledamo statistiko zadnjega ljudskega štetja, ali celo kak narodnostni zemljevid, izdan od po-nemeevalnih društev na podlagi tega imetja: kaka sprememba! Dcčim so Slovenci na vzhodnem koncu jezera proti Celovcu popolnoma iztisnjeni, tako, da gre narodnostna meja od Krivevrhe skoro že ob pobrežju ali celo črez jezero, je drugod ob jezeru zapa-žati silne nemeke otoke, tako v Rilr niči, v Porečah, posebno pa v Vrbi. Leta 1880. je tvorilo število Nemcev v Vrbi samo eno četrtino prebivalstva, (seveda jo „uradnem" štetju), na zadnjem ljudskem štetju pa se je našlo samo še dva Slovenca med 400 Nemci! Čeprav ne tako strašno rapidno, pa vendar zelo naglo pada število Slovencev tudi v drugih krajih ob jezeru. In kako tudi ne! Slovenski posestnik je od jezera samega odrinjen, tako, da se lahko reče. da je vse obrežje izključno v rokah tujcev nasprotnikov. Vsa okolica je daleč na okrog okužena od tujega duha, ker ima od tujcev dosti zaslužka in je s temi v vednih gospodarskih stikih. Le 9 težavo se vzdržujejo južne občine Hodiše, čSkofiče in Logavas v slovenskih rokah, doeim so padle severne občine Dbo-1 ca in Kostanje v roke nasprotnikom, ker so izpostavljene dvema ognjema od severa in juga. Na občine Krivavrba Poreče, Vrba in Otok pa niti misliti ni več. Tako vidimo, da je eden izmed najlepših kosov slovenske zemlje, v katega je posvetil prvi svit slovenske zgodovine (saj je Blato-grad in slavno Gosposvetsko polje v neposredni bi zini) in katerega je ovenčala narodna domišljija s prelepimi pripovest", iztrgan iz celokupnosti narodnega telesa n da tuja grabežljivost in pohlepnost še vedno kruto trga na teh naših svetinjah. Srce se krči in lasje se ježijo iskrenim narodnjakom, ki ob obalih slavnega jezera stojijo na straži proti tujemu navalu, ko gledajo, kako se jim dan na dan izpodmikajo tla, gineva narodna zavednost in miia slovenska govorica, a vedno prevzetneje se šopiri tuji napuh. Osamljeni pričakujejo oni, kedaj se zave slovenska domovina, da je tudi ona poklicana s t r a ž i t i svojo last in priskočiti na pomoč, kjer je to nujno potrebno. Ali gluha je domovina za take tožbe in hrušč bratomornega s o v r a š t v a d u š i t e obupne klic e. Le poredko zahaja v te od Slovencev pozabljene prekrasne kraje kak Slovan posebno Cehi, ki navdušujejo domače prebivalstvo k vstrajno6ti in neustraš-nosti. Res dvanajbta ura bije že, da se tudi od sloveuske strani kaj ukrene na obrambo teh krajev, sicer jih germansko morje po- j topi. Se ne izgleda v narodnostnih razmerah ! tako strašno in obupno, jkakor nam to kaže uradna statistika, ali celo zemljevidi, izdani od ponemčevalnih društev. Marsikak lep kos zemlje se da še ohraniti, ki bi bil brez zunanje pomoči gotovo izgubljen, marsikateri nazaj pridobiti. Znani so slučaji, da so slovenski posestniki čakali s prodajo svojih zemljišč ob jezeru na slovenske ali slovanske kupce, katerim bi jih bili odstopili celo pod ugodnejšimi pogoji. Ali zastonj. Vsako leto in tudi letos je mnogo vil in posestev na prodaj, ali nikdar se še ni od slovenske strani poskusilo paralizirati nemški vpliv e tem, da se privabi slovenske in slovanske goste v te kraje. Časi so dandanes ugodni, slovenski kapital je izstopil, kakor i kažejo dejstva, iz dosedanjega tesnosrčnega tira in se investiral v podjetja na obrambo narodne posesti. Kaže nam to puškarsko ^podjetje v Borovljah, hotelska družba „Tri-] |glav" v Boh. Bistrici in treba bi bilo, da' se nekaj podobnega sto i tudi glede Vrbskega ■ jezera. Kajti če smo prišli do spoznanja, da tujski promet slovenskemu narodu največ škoduje, Če je v rokah Nemcev, je naša j narodna dolžnost, da si istega spravimo v | tire, kjer bo nam v korist, ali vsaj ne na j | škodo. Da bi bila tudi slovenska podjetnost :ob tem jezeru odičena z uspehom, dokazuje j nam letošnje nenavadno visoko število leto-iviščarjev, tako, da se vsem še utreci ni moglo. Dalje bi imeli veliko zaslombo v slovanskih go3tih, posebno Cehih, med katerimi se vzbuja vedno veče zanimanje za slovenske planine, kar nam dokazujejo češke kolonije na Jezerskem, na Bledu in drugod. Neprecenljive zasluge pa bi bilo tako podjetje za ohranitev slovenskega življa v teh krajih, ker je drugače skoro neodvrn-j ljivo izročen ponemčenju. Klin s klinom ! > > Apnenice v Podgorju (v Istri) proizvajajo apno najboljše vrste. V apnejiicah je vedno pripravljena in se lahko v?ak čas kupi in dvigne v»a*H množina apna. — To apno prodaja tudi Carlo peteani, Crst — Via delle y?cqne št. 10 - TELEFOH it. 30. - Civilna in vojaška krojačnica Bogata zatoga tu- in inozemskega blaga in vseh pred-»s metov »padajočih v krojaško obrt. . Odlikovan dne 5. aprila 1906 na XXVII. me J narodni rasatavi v Parizu a častno diplomo, čutnim križcem in zlato kolajno in na K. mednarodni razstavi v Bruzellea u z največo odliko „G RAN D PRIX" diplomo. NaroČbese izvršujejo točno in se dostavljajo na dom Z odličnim apoStovaujem AVGUST ŠTULilR Trat — ulica Caserma štev. 4 — Trst Delavnica so nahaja v isti ulici št 6, 1. nadst. Otvoritev koce na Poreznu. Samo pristen MAC Kov mm Borax Za vsakdanjo uporabo v iimi/alni v odi. Pristni MACKov KAISEE BOBAZ je že mnogo let temu najmilejše in najidraveje lepo-tllno »redaivo za kožo. Isti dela vodo mehko in kožo čisto, nežno in belo, in je priljubljeno antiseptično sredstvo za negovanje ust in zob v medic, uporabi. Pazite pri nakupovanju. Pristno »amo v rudeeem kartonu z gornjo varst. znamko po 15, 30 in 75 vinarjev, z obsežnim navodilom Nikdar goli. —Edini izdalovatelj za Avstro-Ogrsko GOTTLIEB VOITH, Dunaj XH GIOVANNI CANZ optik in mefaanšk Trst, Passo di Piazza S t. 1, Trst (cb strani namestništvene palače) Zaloga dalnogledov, tlakomerov, toplomerov in ———— naočnikov. ——— Popravljanja optičnih in zemljemernih inštrumentov, severnie in elekt zvoncev po zmernih cenah. Tosoratti TRST, ulica Malcanton štev. 6 Prodaja do conah, fla se ni bati konkurence: volneno blago, trliž, krina. Perilo za moške in ženske kakor tudi drobnarine v veliki Izberi. Slovensko planinstvo ima zopet zazna-, movati krasen vspeh, ki je bil dosežen z j otvoritvijo planinske koče na Poreznu. VspriČo - j velikanske množice planincev in priprostega | 3z8clUJC EavtiČllC illŠtrUmCntC !■ ljuds va je izročila podružnica o. u. v — * — Cerknem nov planinski dom domačinu in i tujcu v porabo in zavetje. Malo planinskih koč je bilo še otvorjenih ob tako ogromni udeležbi, kakor ta na Poreznu in ne samo cerkljanska podružnica, ampak vse slovensko planinstvo je lahko ponosno na to slavnost. V soboto zjutraj so že odšle večje družbe na vrh in ves dan je bilo že živaLno 'vrvenje po koči in okoli nje. Proti večeru, 'so prihajale zopet nove družbe in ko je ob i ! mraku zaplapolal prav na vrhu Porezna ve-1 likanski kres, ki ga je z nemalim trudom pripravil gosp. Leopold Pagon, ter so pričele švigati proti jasnemu nebu rakete v tr°k°j' ničnih barvah, polastila se je vseh izletnikov prava plan nska razposajenost in radost, ki sta jo še poveličevala pridno svirajoči šra" melj in ubrano petje planincev. Pokoja v koči ni bilo vso noč. Planinski zrak, dobra| razpoloženost in pričakovanje slavnostnega jutra ni dalo mirovati planinski duši. Oddaljeni grom in temni oblaki sem od bohinjske strani so proti jutru nekoliko spremenili to dobro razpoloženost in vse je s strahom pričakovalo grozeče nevihte, ki lahko pokvari vso slavnost. V še večjo radost pa se je spremenil ta strah, ko se je nevihta vstavila v oddaljenosti nekoliko kilometrov ob vrhovih in grebenih Crne prsti. Precej izletnikov je ta nevihta, ki se je vlekla sem od Trsta ter se razvila nsi Bo-; hinjskem v blisk in točo, vendarle odvrnila od obiska Porezna; pravi planinci pa se seveda tega niso vstraši i. Po vseh gostilnah v krajih okoli Porezna so pričeli vstajati planinci, domači kmet se je s svojega vremenskega opazovališČa pred hišo prepričal, da bo krasen dan, ki bo vreden velike slavnosti in cele procesije so se pričele pomikati proti vrhu od vseh strani. Okiilu polu dne je bila zbrana velikanska množica izletnikov iz vseh slovenskih dežel, med njimi tudi veče š evilo Cehov in domaČega prebivalstva, ki ga je bilo na stotine. Od daleč je bil videti vrh Porezna popolnoma zatem-nel od te množice, ki je vživala krasni razgled po slovenskih pokrajinah in bližnji Italiji. Tupatam so se čula ugibanja, koliko ljudij je približno navzočih, seveda so se posamična mnenja precej razlikovala in nekateri so tudi poskušali prešteti to množico, kar je bilo pri velikem vrvenju prav težavno. Našteli so do dvanajst sto ljudi s pripombo, da dalje ni možno šteti, pač pa da je ostalo še nekaj sto ljudi nepreštetih. Splošno se sodi, da je bilo v nedeljo vrhu Porezna od 1300—1500 izletnikov, s kakoršnim obiskom se more ponašati le malo planinskih koč v vseh alpah. Za hrano in pijačo je bilo dobro skrb-Jjeno, vendar je vsled hude vročine in nepričakovanega števila planincev še pred otvo- (Dalje na X. strani). namizno vino iz najboljih dalma-Unskih kleti; vino istrsko, desertno vino Iz leta 1897; šumeči rcfoSk, zadarski niaraskiii, luk-sardo itd. — tropiuovec, pristno Kije Iz oljk, likvorjev iu Špirita, naj se obrne na Za!ogo, ulica Farneto 3 JPrepsMiar Via Farneto štev. 3 ZOBOZDRAVNIK M. M Dr. ffiafcso BrilM v TRSTU ullo* S' Antonlo It. t, XX. uditr. Isvrlnjo »delanje a emajle®, porooluom ■rebrom ln alatom. Iidelajo posamezno umetne zobovo kakor tudi eolo zobovje. ORDINIRA od 9.—12. predp., 3.-5. popol. ^WYVYvWWYYvr vvvvrrrrrrvvvvvC Dr. A. Barkanović specijalist za notranje In živčne = bolezni - SVOJ AMBUL-ATOR1J v Trstu v ulici Šanitk štev. 2 ORDINUJE: vsak dan od 101% do 12.1/« ure zjutraj in 4.—5. popol. J Komisijsko in ngentursKo podjetje VEKOSLAV PLESNIČAR, Trst I ulica 6aetano Doaizetti št. 5 ====^==s= Zastopnik z zalogo užigalic družbe sv. Cir. in Metodija, testenin tovarne Znideršič & Valenčič, čokolade, praške — gnjati ter raznih drugih predmetov, : : fiova zastopstva še vedno sprejemajo : : Vdobe se tudi potom mojega podjetja najzanesljiveje informacij« Iz trgovskih krogov. I tehnični urad ANGELI & PAOLIM ===== TRST — ulica Chiozza štev. 4. Motori na paro, plin (gas povero), bencin, petrolej, gorki zrak in nafto (nerafiniran petrolej) koncesijoniram; najboljših svetovnih tovarn. Stroji za vsako obrtmjo. Sprejema naprave za vsako obrt kakor n. pr. mline, tovarne za pivo, tovarne ledu. Popolne napeljave za mizarje, kovače mehanike. Napeljave za mehanično izdelovanje kruna, pralnice, likalnice perila, tovarne sveč, mila, čokolade itd. o po jako zmernih cenah in plačilo po dogovoru, o dtran VI »EDINOST« frtev. 227 V Tiviu. .in? 18 avgusta 1907 Prima lavanderia^ -- - meccanica Triestim Prva tržeta mMtm pralnica ulica Belvedere št 35 ! prevzema, počenši t I. avgustom domače perilo vsake vrste tudi same za pranje. Najnižje cone, enake onim tukajšnjih peric. Najtočneja postrežba popolnoma fepo belo perilo, oprano jj brez škodljivih snovij, za kar se Jami i$žr Naročba po telefonu. " Talefon leei —- Ambulatorij za izdiranje zobov Dr. A. Mittak succ Trst, ulica Zonta štev. 7 TELEFON štev. 10-85. £uciano grattoni --mehanik —.—- TRST — ulica Tiziaiio Vecelllo -i sprejema BONIVENTO & Artistično - kromolito-grafični zavod I. reda. TRST, ulica Tiziano Vecelllo št. 4. — Tel. 19-97 Sprejema vsakovrstna trgovinska dela reklamne lepake, naslove, napisne listke Itd. in jamči za perfektno in lepo izvršitev. —» Poseduje stroj povsem nov, in najnovejega zistema. napeljave in popravljanja ;obrtniških strojev in motorjev na plin ali benzin, kakor tudi vsako drugo natančno delo. Pr! zlatem Jelenu v GORICI. i Ugodna lega sredi trgovskega dela mesta. — Nad 40 na novo opremljenih sob. — Velik jedilni salon, stekleni salon, obširen vrt, veranda, klubove sobe, kegljišče. Izborna kuhinja. — Plzensko in Puntigamsko pivo. — Raznovrstna namizna vina in v butelkah. Za preč. duhovščino separatna soba na razpolago. Za mnogobrojen obisk se toplo priporoča udani DEKLE V A. I /S3: Sobni slikar in lakirar GIORGIO PRIFTI, Trst - ulica San Micheie štev. 5 = Slika sobe t rsakojakem umetniškem slogn, izrršuje tapecirargka dela s papirjem, prevzema dela norih zgradb. CENE ZMERNE = n I as papirjem, I eM Pekarna Cr. Majerlič, katera, se je nahajala do -edaj v ulici Commerciale, je prestavljena sedaj v ulico Madonna del Mare Št. 10- — Prodaja vedno svež kruh prve vrste, kakor tudi tirolsko maslo vsaki dan sveže. — Postreže tudi na dom. „Tržaška posojilnica in hranilnica" registrovana zadruga z omejenim poroštvom. Piazza della Caserma št. 2, I. n. — TRST — V lastni hiši. (Vhod po glavnih stopnicah) — TELEFON št. 952 Hranilne vloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud in jih obrestuje po 41, ftentni davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono. Posojila daja na vknjižbo po dogovoru 5°/0—6°/0> na menjice po 6°/o, na zastave po 5l/t°/o in na amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru. Uradne ure; od 9.—12. ure dopoludne in od 3,—5. popoludne. Izplačuje se vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt, Uma najmoderneje urejeno varnostno celico za shrambo vrednostnih papirjev, listin itd. d^^amta^ Poštno - hranilnični račun 816*004 BOGOMIL PINO biv&l urar v Sežani ima svojo noro prodajalnico ur v TRSTU -Uica Tincenzo Bellini štev. 13 nasproti cerkrc st. Antona norega prodaja vsakovrstne nre in popravlja iste po zmernih cenah in z jamstvom. oooooooooocooooo Ces. in kr. priv. Avstrijski kreditni zavod za trgovino in obrt Popolnoma vplačana glavnica: 100 Bilijonov K Reserve 42 milijonov K. TRŽAŠKA FILIJALKA se bavi vsemi bančnimi operacijami, z račnni na bančen žiro in s tekočimi račnni. Prodaj alnica izgotov-: Ijenili oblek : TRS T — ulica Giosuš Corsi Prodajalnica ingotov-: : Ijenih oblek : Carducci štev. II (ez ulloa Torrente itev. 13) Ćaatim se javi i 9rojim cenjenim odjemalcem, kakor tudi P. N. občinstvu, da sem nakupil »1 neke tvrdke t likvidaciji — pod jako ugodnimi pogoji — veliko Ste?llo oblek za moike in dećke, ter jih zamoreui radi tega prodajati po najnižjih cjnah. Obleka tkanene za moSke od glđ. 0 50, 7 50, 850 naprej | Joploa platnene fpralne) od gld. 1-80, 2*— naprej >• tt » » najf. „ 10*— „ I Hlače tkanene „ S'—, 2 50, 3, 4 „ t. t t> dcCke ,, 5*—, 5*50, 6-— „ ,, trpežne za drlavce „ 1.10, 1*50, 1*70 „ ,, črrne „ moAke „ 6*—, 8 50,10*— „ ; Srajoe t p^žne rlgadinaste „ —-SO „ „ za otroke „ 1-50, 1-hO, ž-— ,, I „ Kormin prve Trste ,, 1-30, 1-40 „ tkanene „ 4 —, 5 60 „ „ bele „ 1,130,150, 1-80 , Jopice tkanene ■ podvlako ,, 3-—-, » 50, 4,5,, ; Veštalje za prodajalnloe „ 3-—, 3 50, ,, Klobuki pravi Monza od gld. 1*50, I-70, l'80, 2'— naprej. Bogata iz bera potrebščin za moške, kakor: maje, nogovice, ovratniki, ovratnice (eravate), dežniki, robci itd itd. MODRI JOPIČI za kovače in mehanike po gold. 2*20, fineji gold. 2 50. Prvi £!2T2i ioDcesijoiiiraiii zavoa ze mm tmicm Podjetnik OTTO H&FER Trsi - ulica Fontanone št. 11 - Trst ObruU« f jt- tudi lia mirodilmco NflGELSMIDT, ulica Sebastiane —- TELEFON St, 915 ——— Pcdruž. BRNO (Moravska) Chechnergasse 3 * T*ftk*, Vak*i£l:f> »i Mi d»lo »j. £ii£c-a ~ - lattr ribanj« pod*, 'ei^rruj« in Vrlis<'e».jr p^rketev. Oiiči-nje t.tcu, ribanje ln naaia-tdujm poriov z o jt-fu, ?nai«njp tapt-u>» itd. — >• izraj* toćs« p« iBerriški - T.naka podjetja » BItSU. Dolgo.etna praka* —" ia e*j*i>ifend in stvari primerno dele. 1 ■ TZS*^ Narofbe |>e uajjuiijlb eeuah. Pridite vsi. V gostilni ulica Belvedere štev. 1 7 ima lastnik orkestron »JUNO«, kater: svira navlaše za Slovence izbrane narodne pesmi. Toči se vsakovrstna nova in stara vina po jako nizkih cenah. HENRIK KOSIČ, lastnik. ®®®® Guerino Mmco ulica Tivarnella Štev 3. Priporoča svojo zalogo cg-ja ln ki je vedno preskrbljena z najbolj&Lm kranjskiini blagom. Prodaja na debelo Lo drobno. Pošiljanje na dom. ^elefon štov. I66mavadnej5i način brez vsake bolečine. Garantira ozdravljenje v me«) rastočih nohtov. Reže nohte zahtevo pride tudi na dom. Mlekarna Trst, ulica Boschetto št. 36, Trst je preskrbljena vedno s svežim mlekom. Maslo iz mleka in čaja. Vedno sveža jajca. — Pivo v buteljkah. 5C5" Postrežba brezplačna na dom. grj i____r______ ©©©G©©©© Pojdite vsi v trgovino z obuvalom GIACOMO GIACOZ Piazza Rosario St. 5 (nasproti certve st. Petu) Zaloga obuval izdelanih v lastni delalnici, za otroke, ženske in moške. Sprejema naročbe po meri po takih cenaht da se ne boji tekmnovanja V Tz\stx u u- 18 avgusta »EDINOST, mev. 227 Stran VII m m i ii Lorenzo Lasorte TRST, ulica Pondares it. 7 Prodaj al niča kovčegov in rj torb. Popravljanje vsako vrli stnih potrebščin potovanja. BT CENE ZKEBSE. Skladišče GASPAR1NI, Corso štev. 34 prodaja 65 kr. predpasniki 80 „ ženske srajce 130 m „ hlače 160 „ ženska s odnja krila 40 ,, ena peča čipk Vse po 175 kr. spodnje hlače za moike 150 „ srajce iz ztflrja barvane 190 m «, is surove Žide za moftke 170 rjuha z robom za eno osebo 130 ,, beil prti z robom. tovarniških cenah Zadnja novost! jlustrovane dopisnice, svetle v barvah z najlepšimi pogledi na Trst in Miramar Glavna zaloga v pro-dajalnici Morpnro TRST, Via della Borsa št. 2. Serije (14 razglednic) se razjoSilja prosto proti poslanemu znesku K 2 40, v znamkah ali po poštni nakaznici. SPECIJALITETA lago za moške obleke Jakob Previd mehanik, elektrotehnik, avtorizovani inStalator za vodo, plin in električno razsvetljavo sprejema popravljanja kemičnih aparatov, motorjev, dinamo galvano plastična nikelovanja itd Vela izfcra svetilk in raznih potrebščin. Prodajalnica: Tr3t, Barriera veccbla 24 Delalnica : Trst, ulica del Arsenale 2 podviake in drobnarine za krojače. izbero srajc, ovratnikov, zapestnic In ovratnic, mm Pe ilo. pletenino« dvojno tka nine in platno. I. GALPERTI, Trst, ul. Barriera vecchia 13. C|#|oHic/^a l#A7 vseh vrst črne Id OKMUlbOU KUZ. barvane, vseh yrst: rumene in črne za čevljarje in sedlarje z delavnico gornjih delov čevljev (tomaje). Telečje ; kože črne in rumene (Bokskalb). Voščila naj 'bolje vrste za barvane čevlje. Naročbe za , vse kraje deiele izvršuje točno in hitro GIACOMO FREGNAN di S. Trst, ul. Caserma 11 [poieg kavarne Sociale] Oblastveno varovano! Edino Vsako ponarejanje kaznivo I Hermanaild Trocoa SAR Barriera vccchia št. 8 iDia veliko zalogo rivalskih preimetoT zk otroke in odraščene. Venci j oreeluna in biserov vezanih z mu-vno žico. od umetnih cvetlic s trn-kovi in napisi. n.-k 2H pmiaiiaslii sioiSafi n spomu Najnižje konknrendne oene. 9 Danici ftremser lavama FABRIS ođ 3. i 4. uri popol kapujem in prodajam zemljišča, posestva, stavišča, dvorce, hiše v mestu in okolici, zamenjavam iste preskrbujem posojila na vknjižbe. Josip Štor kovač in mehaniker instalater za vodo in plin TRST Ulica Boschetfo štev. 1. SLOUENCI in SLOUflNI! KUPUJTE LE PRI ONIH TVRDKAH, KI OGLAŠAJO V NAŠEM LISTU, BODETE DOBRO POSTREŽENI IN S TEM BODETE POD PIR AL j TUDI „E D I N O S T". pristenje Thierryjev balzam L^ŽT* majhnih ali 6 dvojnatih steklenic ali velika specialna steklenica s pa- tentnim zakiopom Thierryjevo centifolijsko mazilo za vse, še tako stare rane, vnetja, poškodbe itd. 2 lončka K 3 60. Pošilja _ se samo po povzetju ali denar naprej. — Te dve domači zdravili ste kot najboljši splošno znani in staroslavni. — Naslavlja naj se na lekarnarja A. Thierrjr v Pregradi pri Rogaški Slatini. Prodaja na debelo pri : FRANCESCO MELL — TRST Zaloga po skoro vseh lekarnah. Knjižice s tisoči izvirnih zahvalnih pisem zastonj in poštnine prosto ;Preflno Kupite zlataiiino in dragocenosti, obiščite delavnico zlatanin in dragocenostij Josip Pompilio TRST, Corso Št. 49 (nova palača) Našli bodete dragocenosti po takih cenah, da »e ne bati konkurence. Ker se potrebuje zlato pri delu, otkupi staro zlato o pravi vrednoBti. Kupuje in menjava dragocenosti. Vsako v to svrho spadajoče det* ---- - = se takoj izvrši. -- BIAGIO FAĐOVAN - TRST i FotoarafiCni moril ulica S. Sebastiano 6. SPECIJALITETA: KODAK plošče film, papir, kisline itd. KOVKUBSIČNE CENE. FotoarafiCni atelje ulica Madonnina št 31. SPECIJALITETA Povečanja skupin, reprodukcije itd. itd. G. Kehiayan TRSTI Corso 23 ! Velika Izbera zlatih in j srebrnih ur, verižic prstanov in uhanov z dijamanti ali brez dijamantov, zapestnice itd, absolutno novi po najnižjih cenah v novi prodajainicl : : : : : A. SEMULIC Bogata izbepa pohištva Trst, trg Belvedere štev. 3 Lastna delalnica, ul. Ruggero Manna | V zalogi ima vsakovrstnega pohištva. Cene zmerne in poU'eŽba poštena in natančna. oooooooooooooooo Za vsakovrstne naročbe mineralnih vod, obrnite se na centralno zalogo vseh naravnih == mineralnih vod = Angelo Devetak - Trst nlloa Aoquedotto 22. — Tel. 1448 -TRST ulica Madonna del Mare št. IO. — Telefon 1949. Kovač - mebaiiik:, avtorizovani inštalator za vođo, plin, tiosete in topelji. Prodaja mrežic za plin in v to spadajoče potrebščine. Popravlja kolesa (biciklje) in šivalne stroje CENIKI NA ZAHTEVO BREZPLAČNO. ■ - - "I kopeljM Za one Ki, nnKupnunjo bbbb vTrstu! Večkrat se pripeti, da s« ekoličanski Slovenci in deželani ali drugi Slovani (posebno Dalmatinci), kateri kupujejo v Trstu pohištvo, obleke in drugo blago, pritožujejo bodisi zaradi visokih cen, bodisi zaradi slabega blaga. Nekatere pritožbe so došle tudi našemu listu. Da se temu v bodoče izogne, svetujemo vsem Slovanom, kateri mislijo nakupovati v Trstu razne potrebščine, da se Informirajo pri „Inse-ratnem oddelku" našega lista, kjer polivajo, katere tvrdke dajejo dobro blago ln po nizkih oenah. fm VERA je najbolja tinktura za lase. V isti ni nikakih škodljivih stvari Dobi se plavolaso, kostanjevo, črnikasto, črno barvo. Steklenica 3"— K v odlikovani lekarni mmmmmmmmmmmmmmmmm FoftUJatve po poštnem povzetja. mmi miši una Prva slovenska zaloga in torama pohištva ANDREJ JUG, Trst ulica sv. Lucije št. 18 (za dež. sodiščem) Cene brez konkurence. 3 oji k svojim! Svo i k svojim B ■■ V ■ V * • ■ I ' 11,11 omt)lin naj u <_>ij c in cchcjc Najfineji likerji! 1 fran vertovec xxaoooooKxxxaocKxx sKAVO a Santos, St. Salvador, Cuba, Porto-ricco, West Iiidla, Perl lu Mocca razpošilja proti poštnemu povzetja v poštnih omotih najbolje in ceneje SPECIJALITETA: Eckert Edelraute. Izvrstni Krauterbitter. - Jagodni sok prve vrste C. kr. dvorni zalagatelj Albert Eckert, Gradec štajer'k0 trgovina jestvin TRST, ulica Caierma it. 14, BV" postrežba, točna. xxxxxxxxxxxxxxxx TRST a F.pcrtote Trst, ulica Poste Nuove 9 Žepne are najboljših tovarn Najnovejše stenske ure. Izbor ur za birmo in za darila. Popravlja po zelo nizkih cenah. Zaloga jedilnega in finega namiznega olja. Angleško in ameriško mazilno olje za stroje. _ A. G. & Cosulich - Trst ulica Gioachinc Ros sini št. 2. Jvrojačnica K 3ožeglavl<^ Nobena rodbina ne bi smeia zanemarjati prodajalnloo ln trgovino speofjalltet ln mlekarno |J Trst, Corso 11, II. n. Zadnji uzorci. Zmerne cene. Najveća hitrost. Ivana Suban, Zrst passos.siovaiiw2 Prodaja kuhanega In surovega naravnega masla iz Štajerskih hribov, vipavskega in tolminskega SPECIJALITETA: štajerski piščanci in kokiši. Saaipanjeo, refošk, vermouth, cipro, maršala rt d. K»zpo5ilja Istrsko la dalmatinsko *ino 1» dum po najnižji ceni. Večkratno odlikovana prva in edina ✓v/% V TRSTU AA artistična vlivanja Borneo £apagna Trg della Valle in sv. Ivan (Vrdela) TELEFON številka 1673 *xx»oectooKX»ooaooc Stran VET >EDINOSTc štev. 227 V Trstu, 18 avgusta 1907 Odhajanje in prihajanje vlakov Državne železnice veljaven od 1. maja 1907 naprej Odhod iz Trsta (Campo Marzio) Trst—Rovinj—Pala (Dunaj) 5 33 0 Herpelje—Rovinj—Pula. ?-2o 0 Herpelje- Divača—Dunaj. 8. O 0 Herpelje—Rovinj—Pula. 4 15 0 Herpelje—Rovinj—Pula (Divača—Dunaj). j-40 B Htrpelje—Divača—Dunaj—Pula. ' "" fKanfanar—Rovinj ; 6*50, 9*20, 4, 8*15) . ,b Dedeljah in praznikih : 2M5 BorSt—Drapa -He m elie—Divača._— Trst—Baje—Poreč. 6-10 0 Koper—Buje—Poreč In medpostaje. 3-10 0 Koper—Buie—Poreč in medpoctaje. 0 Koper in medpostaje rte do Buj) Trst—6orlca—Jfseplce— Celovcc— Beljak—Momkovo. 6 — Odo Gorice in mcdposiaje (Prvačina—Ajdovščina : 9 40) 7.25 TJ Gcrica (Prvnčlna—Ajdovščina 0 <;7) Je«en»c-— Beljak— Celovec—Dunaj \Vestbhf.—Dunaj j. ž. Praga— Berclin—Drafdanc. D Opčite—Gorica (in medpo<=»aie,» Jesenice—-Beljak—Monakovo— Dunaj \Vestbhi.— Dunaj j. i. 0 Opčine--Gorica (in medpostaje) (Prvačlna— Ajdovščina : 3 *7) Jesenice—Celovec. 4 15 B Opčine (vlak vstavi samo za vstop) Gorica *" fin medpostaje) Jesc nice-Beljak-Celovec-Praga 0 Opčine—Gorica— Jesenice — Beljak — Mona-tovo—Dunaj j. ž. Dunaj — Westbbf.— Praga. 0 do Gorice in medposlaje. _ 0 Cpcine— Gorica (PrvaČina—Ajdovščina 10.10). 0 Opčine—Gorica—Jesenice—Beljak._ Ob nedeljah in praznikih : 0 <1o G >rice._ ODHOD iz Gonce v Ajdovščino: 8 00. 2"^. Prihod v Trst. Pula— Rovinj—(OonaJ) 7.45 0 i Dunaja—Divače—Herpelj ln medpostaj. 946 0 Iz Pnle—Rovinja—Herpelj in medpostaj. 3-4jj g iz Pnle—Rorinja (Divače—Dnnaja) Herpelj in medpostaj. 7« 0 iz Pule—Rovinja (Divača). I0JJ B Pnle. Rovinja (Divače-Dunaja) Herpelj. Q.O$ 12 1» 5.00 r, SO 7 30 2.06 f" t J 10 • »r. nedeljah ln praznikih : 9'J® i* Herpelj in Divače Poreč—B u]e—Trst. I2.20 0 Iz Buj, Kopra in medpostaj. 9 ^ 0 Iz Poreča, Buj, Kopra in medpostaj. 9 ^ 0 Iz Poreča, Buj, Kopra in medpostaj. Monakovc—Praga—Celovec—le enlce—Ccrlca—Trat. 5.25 0 Iz WoDako*a, Dunaja j. ž., Dunaja Westbbf. Celovca, Jesenic, Gorice, Opčin itd. 7 58 0 iz Gorice in n.edpostaj Ajdovščine. »J 55 B 'z Prge, Dinsja, Celovca. Gorice, Berolina, Draždane. 0 iz Ce'ovca, Trbiža {Ajdovščine) Gorice, Opčin 0 Iz Monakova, Beljaka, Jesenic, Gorice, Opčin. B iz Prage, Berolina, Draždane, Celovca, Beljaka. (Ajdovščine) Gorice. _ 0 Iz Prage, Celovca, Trbiža, Gorice, Opčin, Berolina, Draždane. b ledeljah in praznikih : 9 0 iz Gorice (zveza z Ajdovščino! in mejpostajami. Južne železnice. Odhod Iz Trsta (Piazza della Stazione) V Italijo preko Ćervlnjaaa In Benetk. 5 47 B preko Čcrvinjana v Benetke, Rim, Milan, Videm, Pontebo, Čedad ln B do Kormlna (Cor-mons) preko Nabrežine. J « jo 0 preko Čerrinjana v Benetke—Milan (se zvezo na Videm In Čedad). 5 B preko Červinjana v Benetke, Milan, Rim (se *v*eo na Videm). V Italijo preko Kormlna In Vidma S.25 B prefc0 Nabrežine v Kormin, Videm, Milan, Rim. ®-55 0 T Ko*™in (»e zvezo na Červinjan in Ajdov- šČino) Videm, Benetke. raikov ODHOD in PRIHOD. Furlanska proga. TR^T-MIRAMAR-GRINJAN : vsaki dan 9.— 111 3 — i GRINJAN-MIRAMAR-TRST: I —, 6 —. i V SE5LJAN: (torek, četrtek in soboto 9 30 in 6 30 (ob nedeljah in praznikih : 9-30, 3"— in 6 30. I Iz SESLJANA : 1215, 5 15 in 9 —. i V TRŽIČ (Monfalcone) (dotiče ae Sesljana) vsaki \ dan 3"— (izključeni prazniki), j Iz TRŽIČA: 7-— (nedeljah in prazniki): 8.05. ! V GRADEŽ (vsaki dan) 10 — in 3-—. ; Iz GRADLŽA 2 30 in 5 — (ob nedeljah in praz- | nikih 12 30 Istrska proga. i V MILJE : 4 < eventoelno) 8, 9, 10, 1915, 2, 3,3*30 j 5 45, 7-15, 8*30, 9. (ob nedeljah in praznikih) 1 7 45, 9 15, 3 45, 9 30, 10-15, 10*45 in 12. ! Iz MILJ: 3 30 (eventelno) 7'05, 8" 15, 9-15, 10*45, 12 30. 1*30, 2 45. 5. 6 30, 8. (ob nedeljah in praznikih) : 6-30, 7*05, 8, 8 45, 9 30, 10*15, 10*45, 12. (Ob nedeljah in praznikih popoludne posebni izlet). V MILJE: (Iz ladjedelnice Sv. Marka): 6*10, 6*30, 12, 4*45, 6 50 (ob nedeljah in praznikih): 6*30 in 115 i Iz MILJ (v ladijedelnica Sv. Marka): 5 50 (event.) 615, 6 -30, 11, 4, 6. (Ob nedeljah in praznikih) 6.15, 12-45. V KOPER 745, 9 30, 10 45, V/-05. 2, 4, 6 30, 9 30 (Ob nedeljah in praznikih) 7*45, 9*30, 10 45, 12*05, 3, 6 10. IZ KOPRA: 5 30, 7, 9, 10*30, 12*30, 2, 415, 8 30 (Ob nedeljah in praznikih) 5'30, 7, 9, 10-30, I. 5, 8. , V ISOLO, PIRAN in PORTOROSE: (vsaki dan) 10 Iz PORTOROSE: 130, (ob ned. in prazn.) 12. ' V IsOLO in PIRAN vsaki dan (izključeni prazniki) 6. j Iz PIRANA: 6 , V UMAG (doiiča se Izole in Pirana) vsaki dan 12 15. ; Iz UMAGA 5 45. i V UMAG (brzoparnik) (vstavi se v Piranu, Porto- rese in Salvore) vsaki dan : 5. Iz UMAGA : 4 30. V PULO (poštni parnik) (Ustavi se v Pi anu, Sal- vore, Umagu, -Cittmovi, Poteč i, Vr*aru, Rovinju, Fažani) vsaki dan: 7-3U. i lz PULE vsaki dan: 6 30. ; V PULO (brzoparnik) (Vstavi se v Poreču ia Ro- j vinju) vsaki dan (izključen pelek) 3. Iz PULE 5. ! i V PULO (trgovinski parnik) (Ustavi se v Poreču, j Versaru in Rovinju) ponedeljek, eredo in pe- ; tek: 5—. Iz Pule: torek, četrtek in so- » boto: 5. Kličite na telefonu štev. boste takoj na domu '-LISTKI A 19-51 imeli ^ po 8O kr liter Pivo 2-krat varjeno „TRIUMPH" Furlansko vino iz posestev princa Hohenlohe Vino iz Visa, furlanski in istrski tropinov ec, mm, slivovec- M. P. LEONI, ul. Giosue Carducci 39 Poslopje „Gledališ&e Goldoni" mm Edina, po znanstvenih na*odilih pripravljena ■i Voda za lase m po napovedih saiUetnrga svetnika Dr. m»d. EiohhofT v Elberfeld-u. » fiSčenje, hlajenje in krepčanje «'avne kože, ** ož vljanje živcev, posebno tudi proti luttkinaru, trgsotju kože in izpadanju la«. Edini iz lelovalec FERD. MULHENS Ces. kralj, dvorni zalagatelj ===== KOLONIJA o/R Podružnica: DUNAJ IV, Heumiih/gasse 3 Dobi se v lekarnah, nrrodilnicah in parfimerijah. /\V/N VAV Pekarna giovanni Jravin Trst, ulica Farneto 6 Svež kruh dvakrat na dan Vedno sveže sMčice in biftotiIas,neB:i izdclkr Postrežba na dom. PEKARNA Piazza Caserma št. 4 je preskrbljena vedno s svežim kruhom Dalmatinska (Par ni k i 6-00 6-35 8 2 11 SO Ob nedeljah in praznikih: do Kormina; 3*2£ do Nabrežine. 7 40 8-52 1038 11.28 4 15 Prihod v Trst. Iz I alije preko Červinjan« In Koralna. 0 iz Koncina jn Červinjana preko Biria.. B Iz Kormina preko Nabrežine. B iz Koimina (zveza z Ajdovščino) in iz vi uja na. 0 iz Kormina preko Nabrežine. 0 iz Kormina (zveza z Ajdovščino) in iz vil jana. Če:- U u Cervinjaiiii. 7.^ 0 iz Kormina (zveza z AjdovSč.) preko Nabrežine c.-^j B iz Kormina (zveza z Ajdovšč.) preko N abrežine •'L-3 0 lz Kormina in B iz Červinjana. Lunaja (Ostende in Londona) LJubljane, Zagreba Budimpešte in Reke. <>'15 0 z lučaja, Budimpešte. b.30 B z 1 unaja, Ljubljane, Ostende in Londona. 6 25 B s I unaja, Ljubljane, Zagreba, Budimpešto ia Reke. 9.25 0 z Dunaja, Ljubljane in Rtke. 0 x Dunaja, Ljubljane, Zagreba, Budimpešte, 9-u* B s Dunaja, Ljubljane Zagreba, Bdpst in Reke. proga dalmatnskih društev.) (Dubrovačko društvo) V KOTOR f parni k „Petka") : vsaki ponedeljek ; Iz KOTORA: v tetrtek 6. (Ustavi se v Puli. Zadru. Spljetu, Hvarn, Korčuli, Dabrovniku in E.ceg-novi). ' V KOTOR (parnik „Dubrovnik") vsaki četrtek 6. — (Ustavi Be v Puli Zadru, Spljetu, Korčuli, Dubrovniku, K» menari, Riža1 u (zveza a parni-kom „Bojana" v Oboti (Skadar), vsako nedeljo 4 (Društvo Topič.) V KOTOR (Ustavi se v vseh najgHvnejih kopnenih lukah Istre in Dalmacije in otoka Visa) vsako nedeljo in četrtek: 12. (Društvo Braća Rismondo) V METKOVIĆ (Ustavi se v istih lukah, kakor gor označeno) vsaki torek in četrtek: 4. Društvo Negri L Co. ! V METKOVIĆ : vsako sredo 2-i V ŠIBENIK: vsako sredo 4. Avstrijski L1oyd. V KOTO K : (Brzoparnik „Graf W u r m b r a n d") v četrtek: 8-—, vstavi se: v Pulju, M. Lolinju, Zadai u, Spljetu, Gružu. V Kotoru v petek 11*15. Nazaj iz Kotora ▼ petek 1*— v Trat v soboto 4*45. V Pulju zveza z dunajskim brzovlakomi : ki pride v Pulj ob 9 45. V Kotoru sveza z črto v Bari: v petek 8, v nedeljo 8. V GRUŽ (Brzoparnik .Graf Wurmbrand") v pone- deljek 8. V KOTOR-KORFU: ▼ torek 8'—, vstavi se: v ! Rovinju, Pulju, M. Lošinju, Silbu, Zadru, Šibeniku, Spljetu, Milna, Hvaru, Korčulu, Gružu, Ercegnovi, Teodu, Risanu, Kotoru, Dulcinja, Medni, Durazzu, Ss. Quaranta. V Korfu drugo Bredo 9*30. Nazaj iz Korfft v četrtak 8*— in ' pride v Trat v sredo 6*—. V METKOVIČI (A): v Bredo 8-30. (Dotiče vse večje luke) v Metkovič v petek 4-30. Nazaj iz Metkoviča v nedeljo 8 30; v Trst v torek 130 V Metkovičih pripravna zveza po železnici * Mostarjem. Odhod z Metkovičev ob 504. V METhOVIĆI (B, v soboto 8 30. Reška proga (Ugarsko-hrvat. par. društvo) V REKO : vsako sredo 6 (parnik nDunau), vsako nedeljo 6 (parnik „FiumeJj. Beneška proga ::sladčicami in sladkarijami vsake vrste:: Postrežba tudi na dom. SIIIKAH - DEKORATER Trst, ulica Boschetto štev. 6 izvršuje rsakojako slikanje sob v različnem moderrem skladu Tapeciranje s papirjem. ------- ulica S. Giovanni 6 in 12 Podružnica v Zadru SKLADIŠČE in avtorizovana delalnica maj ©ličnih peči labtritOl> iz OI'Cl^ : S-i°» °-2t»> 7 07, 7.31, 7.56, 8.20, 8.44, 9l6» 9-56» 10.44. 12.12, 12.44, 1-i6' **44» i'24> i 4°. 4-08, 4.32, 4.56, 5.12, 5.30, 5.56, 6 13, 6.30, 6.46, 7.04 7-30, 7.50, &.20, 9.08, 9.50, 10.48, 11.32. Oilliod t Općin-DiiaTiia žciezuica: 7.25, 11.34 1.39, fc-24. 7-5°» II01> iz TUSTA : 0.02, 7.06, 7.56, 8.20, 8.44, 9.08, 9.5b, 10.44, 11.32» 12.04» 12.20, 1252, 1.20, 1.56, :.44, 3-32» 408, 4.32, 4.56, 5.20, 5.40,, 5.56, 6 20, 6.38, 6.5b, 7.14, 7.32, 7.56, ».20, 8.44. 9-08, 9 Sb» 1V;32. 11.32, 12.10. Tovorni voz odhaja iz Opčin samo ob dejavnikih ob g predpoludne ter odrine iz Trsu ob an iO J- , V BENETKE: fLlojd a.) (parniki „Hungaria" in „Espero") vsaki dan ob 12. — Ob nedeljah (izlet) 7-30 Carigradska proga. I TRST-SMIRNA-CARIGRAD: Vsako drugo nedeljo (počemSi 1 okt.) iz Trsta ob 4 —, čez Reko; v Korfu pride sredo 3'—. Pireus v soboto 5*— (zveza z nagličem Trst-Carigrad) v Carigra 1 v j Četrtek ob 6-—. Iz Carigrada (po 1 okt.) vsaki drugi ponedeljek ob 8-30 in pride v Trst v nedeljo 11-—. Aleksandri Jaka proga. i TRST-ALEKSANDRIJA: {brzoparnik) vsak teden iz Trsta v Četrtek 11-30, v Brindiai pride petek I*—, v Aleksandrijo ponedeljek 6*—. Iz Alek-sandrije soboto 3'—, Brindiai torek 5*— v v Trst sredo 11*—. Ta parnik ima zvezo 1 ekspresnim brzovlakom Ostenda Trst. (Lloydovi parniki vožijo tudi med Carigradom in Odeso vsako soboto ob 6 okt.; med Carigradom in Koš Lan co vsak teden. Trst-Reka-Carigrad vsako drugo soboto od 14 14 okt. med Carigradom in Brailo vsak drugi petek, med Aleksandrijo in Carigrad vsak drufci ponedeljek od 1 okt. OPAZKA : Debele in podčrtane številke značijo popoludne. B^O^ISeiTE!! Velika zaloga £uigi Uoltan TRST, ulica Bar-riera vecchia 33 Najveća trpežnost in eleganca. ^r CENE ZMERNE. Cene določene, da se ni bati konkurence. Goriimenovana tvrdka izdela vsaki dan 500 parov čevljev katere prodaja v svojih prodajalnicah. To je jasen dokaz, kako so cenjeni ti izdelki. Delo popraljivo! Izvršuje se popravljanja! 1» tf» 1$» 1» v Trstu, dne 18. avgusta 1907 ♦EDINOST« štev. 227 Strar IX H. OTEL BALKM 7d sen. «10107. r&isvttijava, lift kopelji Gane zmerne. OMS IlOTEL BALKAA E.Cor Išče eiužlio ali kakoršno-koll zupo- . -j? ; V čer f£Če nrađnite ali službeno oHobje; kfier ima za oddati sobe, stanovanja, drorf«T» iB:a 7r. prodati MSe. polja, dvorce; Irdor i. II posojila, vknjižbe itd. prodati ali kupiti ,rsir.!fnlne ali sploh rabljene predmete Itd. Itt,, rr.j posluži KALIH OGLASOV t y i i n o a t 1", ki so najceneji, največ žJtant ti t»«j1»olj i>ripr:«vri v fo esro n:«mrr.a. mm DRUŽBA SA ELEKTRIKO Skladišče in prodajalnica Verižice za pihalke, zavrat-nice, franže za svetilke; vse z biseri v veliki Izberi. = Cene zmerne*-- —— f. jKOSŠO, Srsl Piazza Kuova (ex Gadola) št. 1 , 11. n. n Podružnica: Trst — ulica Lazzaretto vecchio 37 — Tel. 1490 Električni stroji, aparati in materijalije vsake vrste, opolne osnove za električno razsvetljavo in tovarniško prevažanje vsake vrste in velikosti. ===== Naaveti in proračuni »troSkov zastonj -- Eiektro-tenničrii mehanićni zavod ^rturo jfiasutti J^rst — ulica Fontanone štev. 15 sprejma vsakovrstna mehanična dela. Popravlja motorje dinamo. Šivalne stroje, kolesa (fciciklje) itd. itd. ZASTONJ Prvo tržaško podjetje za moderno razsvetljavo Giuseppe Jesch sodni izvedenec, koncesijoniran od vis. namestništva v Trstu. ZASTOPNIK tvrdke K. KLINGER. tovarna acetilenskih apararatov za mala mesta. Gumpoldfeircbea pri Dunaju. Električni plin. Žareča razsvetljava, Acetilen, svetilke „Beagid" z mrežico. = Vsakovrstna napeljava ACETILEN-PLINA =_— Eiino zastopstvo s skladišČ-m delniške družbe e'ektričnega plina v Amsterdamu: TRST, ulio a Domenico Bozsettl it. 12 (vogal Acquedotto). — Prodajalnica in prodaja na drobno ulica Acque-dotto 22 — Telefon 1448 — Prejema mesečno naročnico za čiščenje in popravljanje svetilk, mrežic itd. ee preseli s 24. avgustom v ulico GIORGIO VASSARI št. 1 POZOR SLOVENCI! Podpisani naznanjam, da sem prevzel dobro-znano gostilno | — | — | — | — i — j „fi\ guon Ritrovo" i-i-ii i poprava in komisijska zaloga dvokoles rn oooooooooooocooo ! Pekarna in slaščičarna Alojz Gul Trst uli« della Caserma št. 17 PRODAJA : 3-krat na dan zvez kruh in pošilja na dom ob vsaki uri; najfinejšo moko vsake vrste; vino v buteljkah in likeri. Sprejema naročila In pusluži v določenem čuju, restavracije, gostilne, kreme ia kavarne. Cene po dogovoru. OOOOOOOOOOOOOOOO V/VN//\\//Vv//V\//\V/ v. > MATEJ ŽAGAR mizarska delalnloa Trst, ulica Ugo Foscolo štev. 3C Izvili vsako mizarsko delo, popolnoma are,'-1 spalne, zakonske in obedovalo« sobe v tr.cderc Stilu in priproste, po načrtu, kakor tudi kmalnj«) pehlitv«. — Ima vedno pripravljeno pohištvo Prejema naročbe vsakovrstn. mizarskega dti; ia popravljanj« pohištva. Delo fino In solidno. Cene zme*-r Bdti2l-U GEPtlKI Azegiio Venturini TRST, uliea Farneto št. 26 Edina umetna delavnica za nad vrata in okvirjev izdelanih popolnoma na roko. Plastične slike v barvah. : revzamejo se naročbe za okolico in deželo ; :XXXXXXXXXXXXXXX Zaloga in delavnica godal Eniilio Ufoer TRST ulica Cavana štev. 3. Tamburice, mandoline, kitare, gosli harmonike in lajne od gl. 3 50 naprej. Rogi, klarineti, trombe in MM od gl. 16 naprej. r~ - popravljanja po zmernih cenab. );:XXXXXXXXXXXXXXX VELIKA ZALOGA ^pnenegfa karbida sodčdRi od lOO kg kron 30; 50 kg kron 31 ; zrnati kron 33 za IOO kg. ■ ■ Člate teže, embalaža zastonj. -£a Istro, Goriško franko na ladjo ali postajo naročnita najmaDj za liiO kg. PAOLO PATRIZI, Trst ulica Sun Lazzaro štev. g. TRST, ulica Stadion št. 19, TRST s krasnim za zabavo jako ugodnim vrtom. Točim istrsko in dalmatinsko vino prve vrste in Dreherjevo pivo. IuMlH je dobro prEircIjena i gortlm in mrzlim jelom. , ~ ...__. ... „ . . Pri por o čf m se slavn. občinst n za ob.len obisk Cemk« OdWaffenrad, Durkopp- Andrej Fnrlan Svoji k svojim! lastnic. GORICA, t.a Dnomo 3 Prodaja tudi na mesečne obroke ►d Waffenrad, D u Diana itd. franko. Qran9 hotel „Union" v Ljubljani. 3[omfort prve vrste. ■i — " ■■ m |lad 100 sob. O Prodajalci najdejo kupce dih za vsakovrstne nepremičnine (poslopja, dvorce, posestva, hiše z vrti, zemljišča za zgradbe) v mestu in okolici na najskrbneji in najceneji način. — Obrniti se edino-le na « © Trieste- Office @ Trst, ulica 8. Giovanni štev. 18. — Telef. 14-73 Posredovalnica I. reda, absolutno praktična v tej stroki, katera prevzame tudi oskrbni-_štvo hiš, preskrbuje posejila na hipoteke, in tudi stanovanja vsake vrste. - Gostilna „Balkan" (bivša „ALLA GROTTA") TRST — nlica Tivaraella Štev 5. (v bližini južnega kolodvora) Toči izvrstna vina: istrsko, dalmatinsko, istrski refošk in pristno vipavsko Kuhinja vedno dobro preskrbljena. Postrežba točna.---Cene zmerne Izdelovalnica pohištva f loriano jilfillich = TRST = ulica Ferriera štev. 30 Izvršuje vsakovrstna deta bodisi navadne ali fine vrste po cenah, da se ni bati lontae in jamči za največjo natančnost = = in preciznost. V mizarnici, geUstaTorrifeuTž e izvršuje vsakovrstna dela lično in trpežno, kakor n. pr. zaklepe za pisarne s steklom, v lesu, klopi, police, slonjače, pode, mize itd. Specijaliteta: ledenice ar gležke in vsakovrstnega zistema in velikosti za gostilne, mesnice, prodajalnice sianin, jestvin. mlekarne, za zasebnike itd. Priprave za skladišča in tovarne, kakor lestve, nadstreške, kape itd. Vsakovrstna popravljanja, svitljenje pohištva z novim zistemom strugarska dela in zaboje za pošiljatve V zalogi se dobi vedno kuhinjsko pohištvo in ledenice, vse po ceni, da se ni bati konkurence. EDINA HLADILNA PIJAuA JE Sumeči citra,t ZIRILLI Šumeči citrat „ZIRILLI' od vseh cenjen radi neoporečnih higijeničnih lastnosti, okusno in hladilno pijačo napravi jako prijetno, Ker se da hitro napraviti in radi svojih dobrih lastnosti ne bi smel manjkati v nobeni družini. Nobena pijača ni tako zaželjena kakor ta hladilna pijača, posebno pa v poletnem času in v toplih krajih, kjer se jo porabi v veliki množini. Šumeči citrat „Zirilli" je, čeprav ni zdravilo, izvrstno sredstvo proti želodčnim boleznim. Slabi tek, duh iz želodca, suhota jezika, bljuvanje in pregretje neha takoj, ako se pije to hladilno pijačo samo kot odžejajočo. Vsi oni, ki slabo prebavljajo, bi morali rabiti ta izdelek, ki nadkriljuje vse druge pijače te vrste. Zaprtost, ki se pojavlja sedaj tako pogostoma, za kar se rabi navadno vsakovrstna mečila, izgine takoj, ako se pije Šumeči citrat „Zirilli", kateri vzdržuje telo v popolnem redu. Potniki, letoviščarji, oni ki morajo dosti sedeti ali pa so daleč od zdravniške pomoči so vedno preskrbljeni s to pijačo, ki jo rabijo v slučaju zaprtosti ali slabosti, tembolj, ker se ohrani dolgo časa radi zrnate oblike, kar daje možnost, da se nosi vedno pri sebi. Šumeči citrat „ iriili" je vrhu tega najvspešneje sredstvo prott morski b^ ^zni. NB. Šumeči citrat „Zirllli" ni enak drugim, izdelkom slabe vrste, katere se prodaja, ampak ima jako prijeten okus, in napravi izvrstno šumečo limonado. Ako se kupuje na drobno, paziti je treba na prevaro ; pokositi je treba, ako ima limonadov okus. V steklenicah nosi znamko tvrdke Telefon St. 1863. Tovarna: Trst, ulica Alessandro Manzoni št 6. Telefon št. 1863. l F. P. UIDIC 5 Korap. Ljubljana opekarna in zaloga peci, ponndijo mlo poljutao množino patentiranih zarezanih srešnio „Sistem Jfarzola" (Strangfalzziegel) „Sistem Marzola" Sprejmejo se zastopniki. Barve: a) rdeči naravno žgani, b) črne impregnirani. W Najličneje, najcenejše in najpriprosteje strešno kritje. Vsaki strešnik se zamore na late prbiti ali pa z iico privezati, kar je go tovo velike važnosti za kraje, ki trpe po močnem vetru in burji-Vzorce in prospekte pošljemo na željo brezplačno. Takojšnja in najzanesljivejša postrežba. Sprejmejo se zastopniki. PtTRTl X »EDINObTc St. 227 V Trstu, dne 18. avgusta 1907 ritvijo zmanjkalo piva in vina, medtem ko Večerni pouk ne basne dosti, ker učenci in »e je s hrano lahko postreglo prav do konca učitelji so preveč izmučeni od dnevnega dela. slavnosti. i Strokovne šole bi pa tudi bolj ugajale, ako Za postrežbo so skrbele požrtvovalne bi bile tako urejene, da bi se vsprejemali, goBpice iz Cerkna pod vodstvom gospe Ter- le pomočniki v nadaljno izobražbo. Izkušnja čekove in so bile nekatere tudi oblečene v namreč kaže, da se učenci obrtnih šol ne narodno nošo. Postrežba je bila jako točna priuče delavske ročnosti tako kakor rokodel-in dobra ter so si gospe in gospiee s tem ski učenci pri mojstrih, ker delajo neprene-pridobile hvaležnosti od številnih planincev, homa 7es dan. v šolah pa odvzemlje teorija Okoli poludne sd je zgrnila cela mno- mnogo časa. Mojster in njegovi pomočniki žica ob strani vhoda v kočo in načelnik tudi lažje praktično izvežbajo par svojih cerkljanske podružnice g. Jos. Hakovseek je učencev nego pa delovodja v obrtni šoli več e v slavno tnem govoru pozdravil navzoče pla- število. Zato pa tudi izšolani obrtni učenci nincc, v prvi vrsti zastopnike osrednjega od- ne morejo na delu konkurirati z navadnimi bora v Ljubljani, dalje zastopnike Češke pomočniki, katerim gre delo mnogo hitrejše podružnice v Pragi in zastopnika Hrvatskega izpod rok. Ni čuda, da izšolani obrtni učenci planinskega društva v Zagrebu, zast pnike čestokrat svojo obrt popolnoma opuščajo ter Soške, Radovljiške, Selške, Kranjske, Kam- si izbirajo drug stan, n. pr. železničarski. niske, Tržaške, Idrijske, A jdovsko-Vipavske, | Naši narodni nasprotniki nam tudi radi odseka v Gorici in akadL plan. kružka v .očitajo, d* nam manjka tehniških izrazov za Pragi. j razno obrt. Djlžnost slovenskih strokovnja- Zahvalil se je dal e vsem, ki so sode- 1 kov bi bila, sestaviti take izraze, oziroma si lavali na stavbi koce, imenoma odbornikoma jih izposoditi od druz>h naprednejših Siova-Fr. Terčeku in J. Štravsu v Cerknem nov. Tudi nemški strokovnjaki so svoje izraze in g. Iv. Štravsu v Podbrdu. Izročil ie trdno kovali ; nemški kmet jih ravno tako nima ka zidano kočo, ki jo je postavila pred tremi kor slovenski. Zato naj naši strokovnjaki in leti ustanovljena podružnica S. P. D. v učenjaki podpirajo z vsemi močmi izdajo slo-Cerknem, v vporabo vsem planincem, tako venskega tehniškega slovarja, ki jo priprav-domačinu kakor tu cu, ki bodo prihajali s Ija „Slovenska Matica" v Ljubljani. Čas je, prij teljskim namenom občudovat našo krasno da se otresemo tujih spon ! slovensko domovino. i Odličen gost v Ljubljani. V petek Za g. Rakovščekom je povzel besedo 6e je mudil v Ljubljani nadškof Barski Si-gosp. dr. Franc Tominšek, ki je čestital mon Milinovič. C. In kr. dvorni založnik in Papežev dvorni založnik lekarnar PfCCOlI LJub{jana Dunajska cesta (lekarna pri angelju) oaetoTaiio cdlMan, priporoča nastopne preizknseiie izđelie: v imenu osrednjega odbora podružnici na Profesor g. Anton Bezenšek se je krasno vspelem in solidnem delu ter izrazil par dnevi pripeljal iz Bolgarije v Ljubljano zudovoljnost, da stoji koča prav na vrhu ter ostane n?koliko časa na dopustu v svoji IVrezna. Prepričan je, da postane Porezen domovini v bodočem času mnogoštevilno obiskan hrib, v kar mu pomoreta v prvi vrsti lahk dostop i u krasen razgled, ki je eden najlepših v Gospodarstvo. Licenciranje bikov. Neko Županstvo slovenskih planinah. D lje sta govorila še goriške okolice prosilo je deželni odbor za arhitekt gosp. V e 1 f 1 i k iz Prage kot za- dovoljenje, da bi se smelo rabiti bika nekega f-t« pnik C-ške podružnice in prof. gosp. posestnika za plemenitev, če tudi ni licenci-Dvorak iz Zagreba, k»kor zastopnik Hr- ran. Deželni odbor je rešil vlogo, da mora vaškega plan. društva. Tajnik idrijske po- biti vsak bik na vsak način dopuščen po kodi užnice gosp. o a b e c je izrazil v svojem misij, predeni se rabi za plemenitev. — Če govoru zahvalo idrijske podružnice, da je boče torej dotičnik spuščati svojega bika, poslala cerkljanska podružnica svoje zaslop- mora ga ali prignati v Gorico, da ga potrdi nike k otvoritvi njene koče na Javorniku, komisija, ali pa pride komisija v ta namen k ki se je vršila prejšnjo nedeljo. Vsled poz- posestniku na njegove stroške, ker uradno nega časa so zastopniki drugih podružnic licenciranje se bo vršilo še-le na spomlad, opustili svoje govore in župnik na Bukovem, Kdor pa spušča svojega bika, predno je do gospod Klopčič je na t> blagoslovil otvor- puščen, zapada posledicam zakona, ne glede jeno kočo. Izletniki so se nato pričeli raz- na to, ali je bik sposoben ali ne. iiajati od krasno vspele slavnosti na vse j MALI NOV SIRUP, najskrbneje prire^n iz aromatiSkih gorskih malin, je izredno čist izdel« k, neprekosljive kakovosti, pomešan zvedo, da prijetno in žejo gusečo pijačo. Steklenica 1 kg steriliziranu, velja K 1*50 Zavoj s 25imi sterelizo\ani Fteklenicami, katere ne niitdar pokvarijo, z zavojaino in poštnino v Trit Gorico, Keko. Pulo in Zagreb po K 1'35 ptekle-niča- — V Trstu je ca prodaj v mirodilnieah Cillia da ima tak °kus, kakor maslen! glede obrtnih sol precej na slabem. Višje kruh. Čutil ni prav nobenih bolečin, in kakor i obrtne sole nimamo nobene, strokovnih šol je bilo videti, mu je izborno teknila ta mala" premalo, primanjkuje nam pa tudi obrtnih južina. nadaljevalnih šol izlašti po mestih kakor v Kanibalski sladkosnede«. Da so a nu?™' f?*™! M"r!boru in še dru' kanibali lužnega morja v neki meri sladko-god. Obrtne nadaljevalne šole pa tudi nimajo snedeži, izhaja iz nastopnih podatkov nekega pri nas t^tega vspeha kakor ga imajo take starega otočana. Ta je označil meso belih soie na Ceskem in S ezkem, katerim podlaga ljudi kakor slano in malo ukusno, dobro le so meščanske šole m imajo popoldanski pouk. semtertja za spremembo. Najbolje od vsega Tržiška tovarna za olja, mazilo za vozov e, kemiski proizvodi | Koliar & Breitner Tovarne: Katram, Asfalt, Karton za pokrivanje, lesni Cement, Karbolinej, Naftalina „GR0SS0L" itd. itd. za sedaj priznano kakor najbolje In naj-trajneje mazilo, ki ohranja nove in stare _ plasti na asfaltičnih kartonih, skrilnih — ploščah in vsakovrstnem lamarinu. Asfaltirani kartoni, izolatorni kartoni, lesni cement, karbolinej, karbolna kislina, asfalti in drugi proizvodi iz asfalta in katrama, opolzla olja, mast sa stroje, mazila za vozove, priznane in najbolje znamke (registrirane) mast za vagone, mast-vaselina za kože, mast za orodje, voščilo za čevlje itd. Torama in pisarna r TRŽIČU (Monfalcone) pri Trat n. Serravallo-vo železnato kina vino za bolehne otroke in rekonvalescente Provzroča voljo do jedi, utrjuje želodeo in ojačt^je organizem. Priporočeno od najslovcelh zdravnikov v vseh slučajih, kadar |e treba se po bolezni ojaeiti. Odlikovano z 22 kolajnami na raznih razstavah in z nad 5000 zdravniškimi spričevali. mmmom/mmsai I. SERRAVALLO = TRST === v bogati izberi, neprekosijwe glede solidnosti in eiegancije — — — se vdobi pri — — — (naslednji G. Dalla Torre Giacomo Jttacerata ulica deli' Acpdotto 3 ulica Chiozza 7, ulica del Toro 1. Cene, ki so splošno priznane za ugodne. ""S* pohištvo in tapetarije Nova prodajalnica ur in dragocenosti BUCHER (ex m Drnž'M]m TRST — Corso štev. 36 — TRST Nasproti prejšnje prodajalnice DRAG. VEKJET == Bogati izbor zlaianine, srebrnine, dragocenosti in žepnih ur. Kupuje in zmenjuje staro zlato in srebro z novimi predmeti. — Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstno, srebrnino in žepne ure — Cene zmerne. »EDINOST< etev. 227 Stran XI so lica, k večem so morda ukusne tudi noge LONDON 17. Glasom poročila „Reuter-jn roke. Najneukusneje meso je pa starih jevega biro" iz Casablanke, so Kabili gene-mcrnarjev, ki ie radi prevelikega uživanja ralu Drudu sporočili in ga pozvali, naj se ta-P. inih pijač in žvečenja tobaka naravnost koj uda, si_er bodo velika krdela Arabcev ner/itno. popolnoma uničile Fraucoze ter razdejale Prebivalstvo Rusije. Po najnoveji mesto, ur^lni statistiki ima ogromno rusko carstvo Mirovna konferenca v Haaga, -edj 146 mil. prebivalcev; od tega števila HAAG 17. Na današnji plenarni seji j.rip ida na evropsko Rusijo 121,800.000, a mirovne konference je prvi angleški delegat 25 200.000 pa na Azijo. Od teh je pravo-'Ti v govoril o razoroženju ter stavil na- Pijanost. Hitra in gotova odpomoS iste s pomočjo priznanega praha PERIaz. Cena škatljici K f2'50 .. proti predplačilu. Poskužnje na razpolago prosto, Uečerni krojaSki tečaj za spopolnjevanje 3-krat na teden, od 7.—9. tire za gospodične, ki so preko dneva zaposlene, je odprt na krojaški šoli — Trst Dilem Sa* Lazzaro Štev. 7, I. nadstropje. ^ _ p n >trovaned Pena z Istitute !,Ya ?apir *aV Sunh Rusov 92.200.000, Poliakov 9,lob"oo0, 8VoPno° resolucijo: Konferenca potrjuje "re"o- 15 Tollington Place, Tollington Park, ©"ina^ro^alnica^Danirfa v^nHci Turkov in Tatarjev 15,000.000, P.ncev lucijo, ki jo je vsprejela konferenca z leta: LONDON No. 101 I Carducci št. 9 (v bližini BiofonaM 0.000, — Zidov 5,700.000, — Litvincev 1898 in ki se nanaša na omejitev vojaških Po5tnma za Plsma 25 stot-» za dopisnice 10 gtotink.! ___"__ j,500.000, Nemcev 2,300.000, Mongolov bremen. V očigled dejstvu, da so ta bre- ———— so ♦jOO.OOO, Kavkazijev in drugih 2.900 000. mena od omenjenega leta naprej skoraj v Mesto, ki se pogreza Med prebi vseh deželah znatno narasla, izjavlja konte- Comingo Anese _ , _________________gotinar valci mesta Motherwell v Škotski je nastal renca, daje silno želeti, naj bi vlade to vpra-/ '„' " 11 g| ~fl 11 llJI Velika izbera koralov. velik streh, ker se je pokazalo, da se mesto šanje resno pretresovale. V romantičnem trgu Vrhllika i Popravlja vsaki predmet po naj ju izreza. Vsled izkopavanja premoga pod sa- Demanti. pri Ljubljani preskrbljeno z zdravo pitno vodo in! mini mestom, so se pričela tla udirati, kar HAMBURG 17. Z ozirom na poročilo K£?Jzdni°?i 8PrehaJalUč' v obližju, 15 m od postaje TRST t davno opazili povodom potresa. Plinove Reuterjevega biro-a iz Mek.ike, češ, da iz- se! Z ^T^Tcen?'Ječe p08taje ob južni žele'nici in vodovodne cevi so popokale in mesto na- bruhne v Centralni Ameriki tekom 4 dni _ ■ ■ w ■ .'i.ile z vodo in strupenim plinom. Vsi pre- vojna, je tukajšnji generalni konzul San Sal- |3|fOClci ulSSl (Vjljl) dra- .zmernejlh eenafa. Kupuje staro zlato ln srebro. - ulica Cavana 10 — TRST bi alci se bodo morali izseliti iz mesta. Mo- vadorski brzojavil svoji vladi ter prejel odgo- JF th?rweli ima 20 000 prebivalcev in je važna vor, da je povsem neresnično. Dežela je po- z dvojnimi stanovanji po tri sobe in drugimi priti- t(,£!-:a radi železniške zveze med Glasgowom polnoma mirna in se ni bati nikakih za- t,inami- v W5i je vodovod, ob nje prostorni vrt Več ir, Kdimburghom in radi velikih plasti pre- pletajev. __Vrhnikfšte*' 248^ OGR1N*0' mojstru n;>ga in železa. Admirala Nebogatova, ki je bil ob- na deset let ječe, ker se je v pomorski bitki pri Čuaimi predal Japoncem in se se RUSIJA. PETROGRAD 17. V proračun za leto 1907 je stavljen izreden strošek 20 miljonov 4aj nahaja v trdnjavi Petropavlovsk v Petro- rubljev za zboljšanje vodnih cest. sradu, je nedavno obiskal neki sotrudnik =. JSirš. Vjed.M Admiral je pripovedal, da ne Več nego en mesec sem trpela na straš- Pekarna, slaščičarna ii tovarna Mšlotot s prodajo moke na debelo in drobno Giuseppe Zazinovich vzira doslej nikakih privilegijev. Njegova ce- nem revmatizmu v kolenih. Vsa sredstva, ki lica je dobra in zdrava, njegovo pohištvo ob- sem jim uporabljala, ostala so brezuspešna. ______ ^ stoja iz železne postelje z jetniško matraco, Edini liker Godina mi je povrnil zdravje in - . " . dveh stolov, dveh miz in železne sklede za srečna sem da ga zamorem vedno in povsodi , ' . r*? 8]' — Podružnici: ulica ttmivanje. Hrana je tečna in obilna, vendar priporočati. ! fleN ""činatvu, da je ^Magyar Allam". Najojstreje piše socijalno- rOOpiSaVlj "d^l svojo novo gostilno 'v ulici demokratski list „Nepszava" (narodni glas), deli' Industria 8tev. b, ter se priporoča za obilen Ifnhol Antnn TBST, ulica Giuliani St. 25 IVU Udi nillUSI Trgovina jestvin, sveže blago 719 Madjarsko provincijalno časnikarstvo nima obisk Fran Štancar svojega posebnega obiležja. Papirnate klobuke so si izmislile Londončanke že pred dvemi leti, a letos eo cene zm m . ^ ... - nrodaia jih začele nositi tuli Parižanke ter je nade, P|*iSteVl IStrSKI trOpiHOVeC P Jo da se kmalo vdomačijo tudi pri nas. Ker so žganjarija v ulici Tintore fitev. 4, hiša Dub- - s i c h. _ PEKARNA in SLADČ1ČARNA Dominik Milanič, Trst = ulica della Guardia štev. 2i - Prodaja: 3-krat na dan svež kruh, najfinejšo moko veake vrete; vino v buteljkah in likerji. PODRUŽNICA: ulica Pozzo št 2 (vogal della Guardiaj ====== BOGATA ZALOGA JESTVTS. - Mnfnoniom slavnemu obČmsivu, da preselim nazildnjdlll 8vojo gostlno „Stadt Laibach" po ceni, nabavijo 6i jih Parižanke cele za loge, da nosijo k vsaki bluzi drug, barvi prilagođen klobuk. > - ~ . _ _ . .. •KTn— A„a „ _ „ tr.; I iz ulice Giulia it. 15 v isto ulco štev. 33 sedaj ka^ Nov drag kamen SO našli V Kali- varna ^^ ter 8e priporočam za mnogobrojni torniji. Kamen je modre barve z vijoličastimi obisk J. KANTE._ 970 eencami in popolooma čist in prozoren. Po- p j i£r»0 stauovanie pri pošieni družini doben je s firju, pa ni tako trd. V ognju OOSpOu ISLc 8 postrežbo in hrano proti postane svetlo rdeč ; bose ohladi, pa ima »mernemu plačilu v bližini oržavnep tolodvora.P^ ' ' r nudbe 27 t. m. na „Inseratni oddelek E hnosti". Naslov za brzojavke: Sporobanka. Akcijska glavnica K 10,000.000*— 0 Telefon Stev. 19-95. : :: :: Vlog okoli K 66,000.000 — J 11 tv vol on in popravljatelj glasovirjev ae pripo-UUil dlCU roča slavn. občinstvu. And. e zopet svojo naravno barvo. Imenovati ga hočejo „Benito". Najdaljši dnevi V Evropi. — Na č a r, via Dn~i—~ ~ nrii—l—imnir r -----------r n ir rriniinmn iT«iiTmr"r"r-ir-r-Ti733 I = ZALOGA IN IZPOSOJEVANJE ===== G^ASO^tirjev I Pianinov "»B S^ Harmonijev I LUIGI ZANNONI I TRST, Piazza S. Giacomo št 2 (Corao) TRST I ^CCCC^ AKORDIRA IN POPRAVI TA ---Zastopstvo BSsendorfer In drugih " " ---glasovitih tovarntu-in inozemskih JoseJ Oppenhdtn kronometer in urar Crst, ulica garriera vecchia 35 (nova palača), Postreže v slovenskem jeziku. Uro za ženske 7. 8, 10. II in 13 krop, Ure za dečke srebrne ali iz tula srebra od K 8, 9, 10, 12, 14 in več. Verižice za lorujone 4, 5. 7. 9 in 12 K za «cospode 2. 3. 4. 5. 7, in 9 K. „ iz tula-srebra ali 14 karat, double-z ata. Čevljarska delavnica francesco Cncagna ▼ia dei Bacchi Št. 17, mezzanin. Izdelujđ obuvala točno po meri in tudi za bolne noge. rluonka Dorefihini TRST - ulica Madonnina štev. 8 VELIKA ZALOGA pohiStva, mani faktur, ur, slik, zrcal in tapetarij. Popolne spalne in obedovalne sobe. Moške obleke na izbero. UGODNE CENE. Prodaja proti takojšnjemu pla-čilu in tudi na obroke. ^1 Prvi valjčni mlin (Zaloga moke I. vrsfe.) Vinka Majdič-a V KRANJU Edino zastopstvo za Trst. okolieo, Istro in Dalmaeijo RUFNIK 8c C°. TRST — ulica Sauero nuovo št. II. Fl^OR J Potipisani 01 usoja naznanit1 <£.ur ». slavnemu občinstvu v mestu ir na deželi, da je odprl novo filijalko i«3tvin v ulici Giulia štev. 7 opremljeno vse ti a novo, s svežim blagom; sladkor, kava. »stenine, sveče, olje in drugo. Postrežba točna. Govori se slovensko, italijansko in broško. — Nadejajoč se obilnega obiska se udani JOSIP GREGORIČ Zaloga olja, kisa in mila, TRs r ulica Barriera vecrhia 4 POHIŠTVA TOVARN iSKE MDRUGE v Gorici-Solkan > Zal® mi i« Mi Prodaja tudi koruzno perje za postelje. m. ud. 2£iK,QXT£!MI £ Blica Lnigi da Paiesirica 2 (ogel al. Coi oueoj Odlikovana tovarna glasovirjev E. Warbinek Trst, Piazza Carlo Goldoni IZ (vogel Corao-Via Nuova) Speeijaliteta pianinov, glasovir-svetovnih tvrdk Steinwey i« Jons v fiew-«Yorku, 5chweighofer itd €kkt. planini, 4«rkcs!roni, harmoniji lapofojuje. — Moujoje. — Baje ha ol»rok»-Popravlja. — Akordira p& zmernih o*nah. FRANCESCO S. DONATI elektrotehnik TBST, ulica deli' Acq«edeUo It. 36 AiMinn riettrote&aitoi feliMn t pridelali mehanično delalnlco ■prajav* vpeljavo električne ruiTeUJifi, notNT, lelefenoT, strelovodov, kakor tudi mehanična dela, ki M t erari a elektrotehniko, kakor poprav« dlnaaalA-alh seterjev ln preoenove ivetiljk kikorioog* il bodi iliMaa, Cm« Jak« zmern« la Izvriltev pepelom. TRST™ fl 0EIRETT0RI1 (ROSARIO) Električno vpeljavo izvršuje Franjo S. Dalsasso TRST ulica 8. Spiridione štev. 6. Marija Fonn - Trst ulica Pozzo c*el Mare št. 1 - Prva tovarna kap. Postreže tudi vsa parobrodarska društva. Veliko skladišče trdih in slamnatih klobukov. Velika izbera zimskih kap. Cene, da se nI bati nikake konkurence. OSOGERLJA Josip ZiflOfl al. Castnii i m V tat« Filijalka na Prošeku štev. I4f Izbor drog, barv, ioplitv, pokaat: parfumov, fin. mil«. — Zaloga minerala« vodo, - oaka xa parkete, ma mrzlo pripravljan«** >2rupa taaaarlado, mallnovoa itd. Itd. ^fti MERKUR J. ULCAKAR & Co. - Trst Telef. 1874 — Via Nicolo Macchiavelli štev. 19 — Telef. 1874 Komisije. - Zastopstva. - Jnformacije. Zaloga raznovrstnega kolonijaliiega in druzega blaga. --- ZAHTEVAJTE CENIK. Točne ure prodaja stZs Smilio JKfiller ^ najuglednejša in najstarejša prodajalnica ur v TRSTU vla Ponterosso, ogel Nuova 20 telikTTzbera verižic, zlatih in srebrnih ur, kakor tudi stenskih ur vsake vrste Oitaiorao leto prodajali! 1850. X4DUMSKa ----KUPUJE IN PRODAJA---- - - vrednostne papirje - - | (RENTE, OBLIGACIJE, ZASTAVNA PISMA, i PRIJORITETE, DELNICE, SREČKE itd. itd. * ~ ~ ~ vaiiute in devize PREDUJMI NA VREDNOSTNE PAPIRJE IN BLAGA LEŽEČE V JAVNIH SKLADIŠČIH m Lastno poaiopj*. Via della Cassa di Risparmio štev. 5 ESK0MPTMENICIN INK/150. BORZNA NAROČILA SAFE — DEPOSITS ===== r PROMEŠE K VSEM ŽREBANJEM - - - - _ ■ ZAVAROVANJE SREČK. ----- MENJA LN ICA-9H j Uradne ure: 9-,2.. 2-30-5 30. - Br20javi; „J A D R A N S K A" Trsti - - VLOGE NA KNJIŽICE - - - - TEKOČI IN ZERO RAĆUN - -VLOŽENI DENAR OBRESTUJE SE OD DNE VLOGE DO DNE VZDIGA STAVBNI krediti, krediti proti ---dokumentom vkrcanja. - - - 41 Telefon: 1463 in 1793,