khaja v Trstu Mo soboto ojoUdie. ^kopisi se ne vra-.J°' Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. OiBfluištvo li upravništvo ul. del Lavatoio |, L TELEFON 18-67. Posamezne štev. se prodajajo po 6 vin. Inserati se računajo na milimetre v širo-kosti ne kolone, in sicer po 8 vin. za vsaki mm. Za več nego lOkratno objavo pa po dogovoru. Naročnina za celo leto K -4‘—; za pol leta in za četrt leta razmerno. =■ Glasilo „Narodne delavske organizacije11 v Trstu. Koliko zraka potrebujemo. miši železničarji! V;, Ob priliki sestankov v „Narodni delavski organizaciji “ so | 1 Vsi cenjeni tovariši uvideli potrebo ustanovitve zveze vseh slovanskih železničarjev. Uvideli smo. da je za nas nadaljno nedelovanje le pogubno toliko v moralnem, kolikor v socijalnem oziru. Prišli »mo do zaključka, da nas more rešiti le trdna zveza, katero bi sklenili vsi slovanski železničarji med seboj. Mi sami smo preslabi, da bi tvorili kako mogočno društvo. Edino trdna podlaga in mogočna zaslomba bi nam dala moč obstanka, ki bi nas podkrepila v živetarenju in bi nam tudi pomagala pri vsakem stremljenju k zboljšanju naših razmer. V preteklem času smo videli in slišali o delovanju češke >,Narodne delavske organizacije11, prepričali smo se o dobrih vspehih njenega delovanja, doznali njeno notranjo in zunanjo moč in sklenili smo, pristopiti vsi brez vsake izjeme k njej, da bi nas potem ona sprejela v svojo zaščito, da bi se potem i ona potegovala za nas in vodila bojno orožje proti zatiralcem našega stanu. Vseobča navdušenost kaže, da imamo resno voljo biti člani mogočne organizacije, a tudi ona nam jamči in obljubuje, da bo delala tudi za nas. ('e že ne drugo, vsaj kolegijalnost naša zahteva, da se vsak v Nedeljo, dne 4. aprila t. 1. ob 3. uri popol. udeleži občnega Zbora v dvorani konsumnega društva v Rojanu v svrho izvolitve odbora naše železniške organizacije. Naj se nikdo ne izgovarja, češ, i,kar boste storili, bo tudi dobro za me“, ampak pridite vsi, da se nstanovi železnična organizacija, koje naloga potem bo, zastopati tudi naše koristi skupni češki N. 1). O. Vsi na občni zbor!! <5==^’- PODLISTEK. Nabor. Spisal: H. . Hotel je k vratom odkorakati a tantje ** niso dali. t »Glej ga no ! Ne bodi čuden! Kaj ne H2urneš šale ?“ Tako je vse vprek vršalo in s vseh k, r*jnj so mu ponujali polne kozarce. To tie(*nje je bilo za Oglarja preveč zapeljivo, ^niehnil se je z njegovimi širok mi ustni-prijel bližnji kozarec in heroično zinil. .»Naj pa bo !“ k» v Kmalu je zopet vlekel svoj meh v °čno melodijo in debela glava se mu je C hiktu zibala na suhem vratu. Nekateri kontje so začeli med seboj plesat, drugi Pa Oglarja spremljali s svojimi hrešče-q I glasovi, A kmalu so potihnili in tudi ar je ustvaril svoje godalo. Od mize, fai 8ta 8edela Jernej in Jože, so se čuli kurjeni, jezni glasovi. . Jože je mirno sedel za mizo a oči so gorele v zlovestaem žaru. Z roko je tek*10 8^ePal kupico, katero je vsak treno-jed Izurjeno dvignil k ustnam in jo z duškom izpraznil. Postrežljivi sosed ev> mu je vsakokrat takoj zopet napolnil. hud ’^ernej mu Je 8e<^e' nasPr°ti i« ga 8 bobnim naimthom okoli z Ognjenih usten opazoval. Vsi so potihnili, samo Blaž je glasno vpil: „Jernej! Kaj te je sršen vpičil ? Drži jezik za zobmi in se ne zaletavaj vedno v Jožeta! Kaj ti je pa storil? Saj ti še ne odgovarja ne ! Ce si pa prišel zgago delat in družbo kalit, se pa poberi ven ! Takih babračev ne potrebujemo v svrji družbi !“ Vsi so burno pritrjevali, le mala peščica fantinov, za katera je Jernej plačeval, je molčala in strmo gledala pred se. „Kaj se pa ti vmešavaš? Sem li kaj govoril s teboj ?“ se je zadrl Jernej nad Blažom. „Ti pa Jože, ti duša capinska, ti zalega beraška, glej, da se hitro z vasi pobereš in to še pred ko te k vojakom po-bero. Jaz ne trpim, da bi tak berač naša dekleta zalezoval! Le enkrat še se prikaži pod oknom Kremenčeve Ivanke, pa ti glavo razbijem". Jože je skočil pokoncu, jeze se je tresel po vsem životu : „Kaj, ti me boš podil z vasi, ti? Kdo pa si ?! Kaj te pa briga, če hodim za Ivanko? Kaj te briga, če se imava rada? Tvoja itak nikdar ne bodel" „Hoho ! Motiš se fante! Moja bode, in to še ta predpust, ko se baš ti s puško bratil. Z Ivanko sva se že zmenila. Ali slišiš ? „Laže§ pobalin 1“ ie siknil Jože in se krčevito oklenil z desnico polnega Štefana, ki je stal pred njim. „Laže§..." Vsakdo ve, da je zrak človeku za življrnjenje neobhodno potreben, in sicer tako potreben, da isti hip, ko ga primanjkuje, neha tudi življenje človeka. In človek potrebuje razmeroma velike množine zraka, da si ohrani življenje; a ta zrak mora biti čist in svež da si vzdržuje zdravje. Dozdeva se nam umestno malce razmotrivati vprašanje, koliko zraka potrebuje človek! Daši na videz ne vzbuja to vprašanje posebnega zanimanja vendar smatramo za potrebno, da se s to zadevo nekoliko ponudimo, ker si bodemo vedeli potem lažje razlagati nekatere zahteve, ktere moderni napredek in sodobno znanstvo stavljata do nas in do človeške družbe sploh. Tedaj koliko zraka potrebuje pasa-mezni odrasli človek za dihanje? Odgovor ni težak, ako znamo malo računati. Dognalo ee je namreč, da se z vsakim navadnim vdihom vsprejmemo v sebe pol litra zraka ; ker pa človek v miru vdihava vsaj 16 krat na minuto, znaša tedaj potrebščina zraka za odraslega človeka 8 litrov na minuto, 480 litrov na uro in okolo 13 tisoč litrov na dan ! Tedaj to ni baš mala množina gotovo več nego bi kdo pričakoval. Treba je pa pri tem pomisliti, da vsakemu vzdihu sledi takoj izdih iz pl,uč človeka, in sicer se izdiha ravno toliko zraka, kolikor se ga je vdihalo, samo z razločkom da je ta izdahnem zrak že precej pokvarjen. Z r p k je namreč zmes raznih plinov, izmej katerih je kisik ali oxygen (ossigeno) za dihanje človeku najbolj potreben. Pri dihan u vsprejemajo in zadržujejo pljuča, oziroma, kri ki se po pljučih pretaka, velik del kisika iz vdihanega zraka in nadomeščajo istega z drugimi plini, med kte-rimi je ogljenčeva kislina (acido carbonico) najvažneja, ker se nahaja v precejšni množini v izdihanem zraku. Umljivo je torej, da ta ogljenčeva kislina kar jo naš organizem izločuje kakor popolnoma nepo-rabno snov, ne prija človeškemu zdravju. In kakor človek, diha tudi žival. Tako je umevno, da se potom dihanja živih bit j, zrak neprt neboma pokvarja, k^r se mesto življenju potrebnega kisika nabira vedno več zdravju škodljive ogljenčeve kisline. V naravi je pa tako modro vrejeno, da se ta ogljenčeva kislina zopet spreminja sčasoma v kisik in sicer potom dihanja rastlin, katere vsprejemajo po svojih dihalih, namreč po z lenih listih ogljenčevo kislino v se in izločujejo mesto nje zopet kisik. »Hudič! Kdo se upa meni, Grčarje-vemu Jerneju, v obraz reč1, da lažem! Ti... ti... capin capinski..." ]e zarjul in zgrabil Jožeta za srajco pod grlom. „Res je, res: Danes po noči sva se zmenila! Danes ! Da veš, celo mič sem bil pri njej, celo noč v njeni izbici..." Jožetu je vsa kri šinila z obraza, oči so se mu izbnl le, pena mu je stopila na usta. »Lažnjivec !“ je zahropel, v istem tre-notku pa se mu je izvil iz ust zverinski krik, zavihktel je desnico in — Jernej se je brez g'asu okrvavel in se zgrudil na tla. Kot brezduh je Ji že obstal in držal v roki grb zdrobljenega Štefana. Grozi n hrup in vrišč je nastal v gostilni. Zalar je prihitel, se sklonil nad Jernejem in tipal njegovo okrvavljeno glavo, a ta ni dihal več. Pristaši mrtvega so udrli z gostilne, kajti fantje so se z vriščom zagnali na nje. A v istem trenotku so prodrli v gostilno trije orožniki a bodali. Takoj so spoznali položaj. Jože se ni branil. Kot nezavesten se je dal vkleniti in strmo zrl na svojega mrtvega nasprotnika. Tudi ostali fantje so prestrašeno obstali. Že so orožniki peljali Jožeta proti vratom. Zdajci se pa pokaže med njimi postava na pol oblečenega starca, Sivi lasje Tem potom se vstvarja ravnovesje, da zrak vdobiva od rastline nazaj svoj kisik cateregi so mu čbvek in žival odvzeli Tako je s prosto naravo, kjer ne primanjkuje zt lenih rastlin, kako pa v mestih, v stanovanjih, v delavnicah, v zaduhlih krajih ejer mnogo ljudij vkup diha brez prestanka a kjer ni rastl n, ki bi izprijeni zrak popravljale ? Posebno v našem mestu, kjer se je rastlinstvo tako zanemarjalo, kjer ni vrtov, ne nasadov, ne drevoredov, s katerimi se dičijo vsa druga mesta? Kjer so ulice posebno ozke, visoke hiše natlačeno obljudene ? imajo ljudje vendar dovolj dobrega zraka, saj jih ni več bolnih nego drugod niti ne izumirajo bolj pogostoma, dasi nimajo zraka v izobilju ? Da res, z izobilju ga ni čistega zraka, ali vendar ga je dovolj ; kajti zrak je jako gibljiv! Vsaki dan nam prinaša z morja ali Krasa dovolj svojega vzduha, tako da lahko živimo brez skrbi, ker nam dobra mati narava vedno pretresa vse ulice, da včasih celo preveč z znano burjo. Tako prevetranje se vrši neprestano v naravi in mora se vršiti tudi v zaprtih prostorih — kar imenujemo ventilacija. Za njo je treba skrbeti da bodi zadostno v vseh prostorih kjer bivajo in delajo ljudje in kjer še posebej pokvarjata zrak delo in obrt. Naloga ventilacije je da se neprestano odvaja sprijeni zrak in privaja na mesto istega sveži in čisti zrak od zunaj. Slavni učenjak Pettenhofer je vže pred 60 leti dognal merilo, po katerem se ima presojati pokvarjenost zraka. Spoznal je, da je zrak za dihanje človeku dot!“j ugoden in koristen dokler se v njem ne nahaja več nego 1 tisočina ogljenčeve kisline. Čim se množina tega kvarnega plina poveča, je zrak zdravju škodljiv. Ker pa človek izdiha na uro okolo 22 litrov ogljenčeve kisline se da zraču-niti po onem pravilu Petterhoferja, da potrebuje vsakdo vsaj 38 tisoč litrov zraka na uro, ako se noče, da se ok >lu dotič-nega ne pomnoži preveč ogljenčeva kislina preko dovoljene mere. Ta ogromna množina svežega zraka mora tedaj prihajati tekom 1 ure v one zaprte prostore kjer bivajo ljudje, in sicer za vsacega človeka posebej. Tam primerno mora biti urejena zadostne ventilacija in sicer če treba umetnim načinom. TOVARIŠI! kitajte Van list „Naro(lni Delavec 4 in zahtevajte ga po vseh kavarnah in gostilnah. so mu zmršeno vihrali okrog prepalega lica. — „Sin..." je vskliknil stari Koseh s pretresljivim glasom. To je -Jožeta vzdramilo z otrplosti pogled na starega očeta mu je v spomin poklical Ivanko. Divje se je otresel presenečenih orožnikov, skočil v kot med fante in skušal z napetjem vseh sil streti trdne verige. — A zaman. Tudi fantje so se otresli otrplosti. „Hrr, na nje !" je zadonelo po izbi in že se je vnel obupen boj z orožnik;, ki so sneli puške z ram in si z bodali klatili p t k Jožetu. Kozarci so zafrčali po zraku, bodala so zvenela ob nastavljene stole... razjarjeni fantje so kot divji napadali orožnike. Jednemu se posreči prodreti do lo-žeta... a ta ga s vso silo udre po obrazu z uklenjenimi rokama .. Orožnih zavihti puško proti njemu... V istem trenotku se oklene Jožeta bela postava, prestrašena glavica se skloni na njegove prsi in ustna bolestno vsklikne : „Ab Jože !--------Jože —■ —“ A orožnik ne more več zadržati mo-rilnega jekla, — kot beli cvet pod morilno koso skloni Ivanka glavico in izdahne na Jožetovih praih. Molče in temnega lica je stopal drugo jutro Jože sredi orožnikov z rojstnega lase. Kdaj so uložili socijalisti svoj nujni predlog za mir? Vsi dobro čutimo se, v koliki nevarnosti je bil minolega tedna svetovni mir ! Vse je bilo že pripravljena na krvavi ples, ki bi pokončal nešteto nedolžno življenje in ugrabil premnogim vse kar nazivljemo srečo, posest, mir, kruh. Da ni Rusija prav v zadnjem trenotku neusmiljeno pritisnila v Belemgradu tekla bi danes že marsikje nedolžna kri kar potokoma. Vsi parlamenti so se izkazali obnemogli, culi smo le brumne želje in grožnje raznih govornikov, ali usoda milijonov je bila izročena na milost in nemilost posameznim državnikom. Tedaj so se obračale oči marsikoga na obnašanje socijalnodemokratične stranke, ki se vendar baha, da v vseli državah zastopa edinoma le koiist delavskega ljudstva. Ali zaman si pričakoval da bi ti velemožni mnogoobe-tajoči nasprotniki militarizma in vojske storili kak odločevalen korak ali vsaj poskus. Par govormkov njihovih je sicer tekmovalo v raznih deklamacij ih o potrebi miru, nesmiselnosti vojske, ali sodrugu Daszynskemu je bolj ugajalo se zgn žati nad zlobnostjo Rusije, ki noče kar tako zlepa prepuščati Srbijo njenej usodi. Kar nakrat se je pa položaj spremenil, prav v zadnjem trenutku in tako nagloma. da so časopisi istega dne, ko so poročali o neizogibnosti vojske še na ist1 večer proglašali veselo vest o zagotovljenem miru ! In vesti so bile tako zadovoljive in zanesljive, da se je vse odahnilo že v četrtek 25, min. meseca in ni bilo dvomiti več da je vse rešeno. In Evropa je bilo srečno prestala grozovito krizo ! In sedaj komaj ko je bilo vse rešeno, so) nastopili_|patentirani r> Šilci narodov s svojim papežen Dr. Adlerjem in uložili v dunajski' zbornici nujni predlog zoper vojno in za mir! Da je hotela in smela, bi morala so-cijalistična stranka vse drugače nastopati, za izpolniti pričakovaje ki je vanjo storil lahkoverni proletarija*. Baha se ona, da je najmočneja stranka na Dunaju, da je neodvisna, daje brezpogojne prijatel.ica miru in edinole zaščitnica ljudstva ! Tem besedam trebala bi slediti primerna dejstva in teh sedaj gotovo ni bilo. Po toči zvoniti to zna vsak, in oni nnjni predlog je bila le komedija, ker je namenoma zakasnel. N,so zaman' benjamini dunajske vlade ti gospodje poslanci, oni pokažejo svojo mogočnost in odi čnost raje proti slabim nikakor pa ne proti mogočim, ki jim bi znali škoditi. Pa tudi čemu neki? Vbogo nevedno ljud st o jim še zmiraj zaupa in veruje, z^kaj bi si socijalisti zapravljali milost dunajske vlade? To je bil jako podušljiv trenotek za vsakogar, ki zna in hoče famostalno misliti a oni sedaj slobodno bobnajo okrog in kriče o magari na shodili, da so socija-Ihti rešili mir! Mi sino nasprotno uverjeni, da niso oni niti najmanje k temu pripomogli, ker dejstva govore prejasno ! Politični razgled. A v s t r o-O g r s k a in S r b i j a sta se zopet prebl žali k nekemu spora, umu, vsled katerega je najbrže vojna nevarnost odstranjena. Sicer se še pa niso gospodarski odnaŠaji med Avstr -Ogrsko in Srbijo popolnoma uredili in vsled tega nekateri listi hudo napadajo avstrijsko politiko. „ V e 1 e i z d a j n i š k i“ proces v Zagrebu nadaljuje. Že 22. dan se natezava obtožence na način, da se vsa javnost škandalizujte. rPe dni stoji morilec Fodrans-p e r g pred porotniki. O obravnavi pišejo jako mnogo tažuški in drugi listi, ki izhajajo po dva krat, nekateri celo po štirikrat na dan. Danes se zaslišujejo priče. DOMAČE VESTI. Konsumna zadruga se odpre tekom prihodnjega tedna, torej ravno k Velikonočnim praznikom, v ulici Bosco št. 17. Mizarsko delo dobro napreduje. Tovariši ! Na Vas je sedsj ležeče, da se mnogoštevilno vpišete v omenjeno zadrugo. Cim večje število nas bo, toliko b l|ši vspeh bodemo imeli. Ne zamudite prilike posebno Vi, Sentjakobčani ! Nesrečni volilni imeniki so pa res tako pomanjkljivi, da zaslužijo, da se jh prav skrbno preiskuje. Žalibog se hoče naših ljudij lotiti neka grda lenoba, ki se imenuje zaspanost in zaniljernost. Le še malo časa in reklamac 'jaka doba je pri koncu, potem se bodo pa jezili tisti, ki ne bodo volili. Vsakdo, ki je že bil v reklamacijskem uradu v N. D. O., a se ga ni našlo v volilnem imeniku, naj preskrbi potrebne dokumente ; kdor pa ši ni bil, naj se požuri pa se ga vpiše. Tovariš', sestavljajte imenike svojih znancev in prinesite jih v reklamacijski urad, da se pregledajo. K ustanovnemu občnemu zboru železničarske organizacije pridejo kot zastopniki češke in polske organizacije tov. gg. drž. posl. Fr. Bufival, preds org. Jtov. Vojna in tajnik org. Nykl. Tovariši pokažite našim tovarišem Cehom in Polakom, da i Vi razumite potrebo organizacije in da ne marate več da bi Vas rudeča internacionala izkoriščala in sleparila. V nedeljo bodi sveta parola vsakemu slovenskemu železničarju udeležiti se ustanovnega občnega zbora ker stem odkrito pokažete, da ne bo več ne nemški Dunaj, ne rudeča internacijonala Vam ukazovala. Dokažite, da so slovenski železničarski delavci sposobni sami braniti svoje narodne in socjalne potrebe! Tukaj se govori samo italjansko. Tako pravi gosp. Pio, predsednik generalnega akorda pri c. kr. glavnih skladiščih v Trstu. Mi pa vprašamo slavno vodstvo imenovanih skladišč, ali ima več delavcev slovenske ali pa itsljanske narodnosti v svoji službi. To je žalostno, da ima generalni akord predsednika, kateri ne ume deželnih jezikov, ko je vendar pretežna večina slovensk h delavcev uslužbenih pri c. kr. glav. skladiščih. Mi bi svetovali temu preslavnemu italjanu Pio-tu, da pusti naše slovenske delavce lepo pri miru, ker drugače mu bodemo prisiljeni malo večjo pozornost posvetiti. Ako mu škodujejo vsakdanji jutranji obiski pri Sosichu, v bližini skladišča štev. 33 naj raje iste opusti. Torej pamet, drugače bodemo zopet drugače nastopati prisiljeni. Iz proste luke. (Piše o nam) Od kar so premikači c. kr. glav. skladišč priganjaču Sosichu, malo zobe pokazali, smo imeli nekoliko časa mir. A sedaj je Sosich pozabil, kako trda mu je še pred kratkim časom predla in je pričel zopet po svoji stari navadi premikače šikanirati. Pred par dnevi je peljal na „raport“ nekega premi-kača, kateri naj bi bil po njegovem mnenju pijan v službi. Toda pri tem se je smrtno blamiral, kajti gospod kontrol je spoznal dotičnega premikača za popolnoma treznega in je pošteno oštel denuncijanta, komorista Sosicha. Mi svetujemo temu Sosichu, ako je bolan na možganih, da se gre zdravit v ravnokar ustanovljeni zavod za umobolne pri Sv. Ivanu. Kako napreduje dr. Šolar? Bila je še zima lanskega leta, ko so že govorili na Dunaju in povsod drugje v soc. dem. stranki, da vstopi v njihovo sredino novopečeni sodrug Dr, Šolar. V začelkuje bil samo železničar in nič druzega. Pozneje je dobil v roke pravovarstveni urad. V tej lastnosti se je skazal precej dobrega mišljenja, in je razun v par kazenskih pravdah imenitno „skoz“ padel. No zdaj je postal pa Dr. Šolar jako visok gospod. V političnem odboru so ga imenovali za „pregledn'ka“. Ej, gospod doktor soe. dem. stranka Vas je pa vendar pogovorila in prepr čala, da ste se začeli vmešavati v politiko. Tempora mutantur... Železnica železničarjem. — Kakor poročajo italijanski listi, narašča v Italiji nezadovoljnost mej železničarji, ki uvide-vajo, da ni država prav nič holji gospodar nego so bjli privatni podjetniki. Nekatare italijanske' železnice so bile komaj pred 2 letoma podržavljene in upalo se je, da se s tem gmotni in socijalni položaj vseh železniških uslužbencev zdatno zboljša. Zlasti socijalisti so se p tegovali za podržavljanje v nadi, da bode država katero tvori prav za prav italijan ki narod in katero vodi parlament, imela več srca in razumevajo za položaj železničarjev. Ali nista minoli še 2 leti od tedaj, in že se oglašajo od vseli strani hude obtožbe proti gospodarstvu države ker ona svoje uslužbence cel) huje preganja in izrablja nego to zamorejo in smejo privatniki. Sph šno priznavajo sedaj italijanski železničarji, kako 60 se motili v svo ib pričakovanih, da bode možno lažje in hitreje uveljaviti nasproti državi razne strokovne in mezdne zahteve potom stanovskih organizacij in gibanj nego se je t > posrečab jim pri privatnikih. Zlasti socijalisti so razočarani, oni ki so vedeli slikati in prorokovati najlepšo bodočnost svojim najzvestejim pristašem. Kdor je največ dob čka dosegel pri podržavi,enju železnic so bile privatne družbe ki so vtaknile debelo odkupnino. Le za te kapitaliste je bil vspeh vgoden za vse druge pa nepričakovano slab. Niti država ni skupila večjih dohodkov, a prod kratkim vsprejel je parlament še poseben z,akon (imenujejo ga legge capestro, to je nekako postava vislice) kateri določa da so v prvi vrsti odgovorni za vsako nepravilnost in nesrečo udeleženi železničarji, ter da se jih posebno strogo kaznuje. Razven tega so kar na odpustili iz službe mnogo železničarjev ki so bili le na sumu da soglašajo ali pomagajo stavkujočim. Radi teh nevspehov začelo se je sedaj mej železničarji drugo gibanje, ki proglaša „le ferrovie di ferrovieri" to je železnica železničarjem, in si je stavilo cilj da naj se železnice same upravljajo v posebnej organizaciji. To načelo proglasil je že leta 1901 republikanski kongres v Anconi, in sedaj ko se je socjalistična teorija za splošno podržavljenje vseh prometnih sredstev tako slabo obnesla, zadobiva ono gibanje po popolnej strokovnej neodvisnosti vedno več pristašev. Te izkušnje z podržavljenjem ž-leznic v Italiji opozarjajo naše železničarje, da tudi pri nas ne bo morda najbolje, ako se vse podržavi, kakor to tol kim ugaja, nego da je to težko in kočljivo vprašanje, o katerem bi trebalo še mnogo razpravljati. Od Sv. Jakoba. — Kakor je bilo že javljeno po časopisih, priredi delavsko pevsko društvo „Slavec“ v Ljubljani meseca junija, t. j. po volitvah v tržaški deželni zbor in mestni svet, petindvajsetletno slavnost, na katero se seveda vabijo vsa bratska pevska društva. Nam Tržačanom je to delavsko pevsko društvo prav dobro v spominu od predlanskega leta, ko je prišlo k razvitju zastave pevskega društva „Ilirije“ od Sv. Jakoba. Toliko hvaležnost do društva, kolikor tudi dolžnost, da se odzovemo slavnosti, na katerej se bo razpravljalo tudi o zvezi vseh slovanskih društev, nas silijo, da se že sedaj začnemo pripravljati na poseben izlet iz Trsta v Ljubljano. V to svrho se vljudno vabijo vsa pevska društva Trsta in okolice, da se udeleže skupnega sestanka dne 18. aprila t. 1. v prostorih N. D. O. v Trstu. Natančen program tega sastanka bo vsakemu društvu o pravem času naznanjeno. Tomaž Možina. Pod tem naslovom se je v zadnjo številko našega lista, brez vednosti glavnega urednika, urinila notica, ki se je bavila z privatnim ž vljenjem omenjene osebe. Kakor dokazuje vse vsebina članka, isti ni bil namenjen javnosti, tem-v<č je bil dopis, ki ga je sprejeli in od--klonilo naše uredništvo. Vzlic temu je po pomoti prišel v li it. S tem je ž) povedano, da se nič ne strinjamo s tem člankom. Naše stališče je bilo vedno, in je š> danes, da dogodki iz privatnega življenja ne spadajo v javnost'. Glede jutršnjega občnega zbora železničarjev. Opozarjamo, da bo vstop dovolj n le osebam, providjenim z izkaznico, izdano jim od pripravljalnega odbora. Za reklamacije je sedaj skrajni čas ! Tovariši pazite na volilne imenike J Čegav je pesnik France Prešeren. To nam je povedala zadnja štv. glasila jugoslovanske socijalne demokracije. V neki notici, s katero vabi slovanske delavce na neko veselico v ulico Bo3chetto, čitamo med drugim tudi to, da se bode pelo dva samospeva in sicer »Mornar11 in „Neza-konska mati“. Obe, pesmi pišejo dalje, sta bisera od našega naj večjega pesnika F. Prešerna. Ko bi velikan France Prešeren vedel kdo ga reklamira zase, gotovo bi se v grobu obrnil. Ali se mora pri službenih spričevalih uporabljati besede »gospod1' ? Ker se dostikrat čuje taka vprašanja, mislimo, da ne bode odveč ako povemo naslednjo zgodbico izpred praškegi sodišča v prilog našim čitateljem. Odpuščen komptoarist je tožil pri obrtnem sodišču svojega bivšega šef t*, naj mu napiše novo spričevalo, ker manjka v spričevalu, ki ga je dobil pri odpustu, pred njegovim priimkom besedica »gospod11. Toženi se je branil, da zamore besedo „go pod“ rabiti, toda ni k temu prisiljen, ker ni v tem oziru nikakih predpisov. Nasproti temu je trdil tožitelj, da besede „go pod“ ni morda treba uporabljati v kakem spričevalu praktikanta, toda v spričevalu komptoarista mora ta primanjklaj najprimitivnešega pojava uljudnosti izvatt neugoden utis, če išče lastnik spričevala službo. Obrtno sodišče pa je obtožbo ovrglo. Med vzroki razsodbe navaja, da so na podlagi obrtnega reda ni mogoče izzvali dolžnosti, ki bi vezala šela da pr d priimkom trgovskega pomočnika vporablja besedo „gospod“. V isti razmdbi ie izjavilo obrtno sodišče, da na pod agi § 81. obrtnega reda ni zavezan delodajalec, da napiše v spričevalo opazko »odhaja na lastno željo11. Ne samo v Trstu, ampak tudi v Gorici je ustanovljena N. D. O. Na ustanovnem občnem zboru so bili it Trsta Dr. Mandič, Skaliik Jug, Bufon. V odbor so bili izvoljeni: predsednik Vlad. KnafM podpreds, Pino Cejan, tajnik Karol Vug9’ blag. Jos. Fabčič, knjižn. Jos. Črnovic, 9 odbornika: Karol Koren in Mirko P*08’ ničar. Društvene vesti. Nocoj se bo vršil na čast čeških g°' stov, železničarjev, ob 9. uri zvečer v dvorani „Konsumnega društva11 v Roja«0 železničarski večer. Ob 8. uri zvečer je seja odborniko’ „Konsumne zadruge11. V ponedeljek dne 4. aprila t. b ^ 7 in pol uri zvečer se vrši sestanek del**' cev v Lloydovem arzenalu v tukajšn10 prostorih N. D. O. Ker je stvar, o k«t0rl se bo razpravljalo, za vse Lloydove delavk velike važnosti so pričakuje tem večj9 udeležba. aeja. Prihodnjo sredo zelo važna odboroy9 Slovensko gledališče. V nedeljo, dne 4. aprila t. 1. da vpr*' zoriti našim delavcem dobro znana go»IJ9 Danilova francosko burko „Nelly Rozief ' Ta burka je že šla preko največjih odrJv sveta z velikimi triumfom. Pričakujemo torej, da se naše občin* stvo v velikem številu udeleži te predstav0' ki se jo priredi kot benefico diki našeg0 gledališča gospej Danilovi. Omeniti hočemo samo, da je igr0!9 gORpa Danilova v „ Drami štirih revi00 sten11 vlogo Tončke priznano mojstersko- DOPISI. Ustanovni občni zbor N. D. 0. v Gorici. Goriška dežela spada v področje, lovanje N. I). O. Koj po ustanovitvi N D. O. v Trstu — se je prenesla mise organizranju slovenskega delavstva 09 narodni pndlagi tudi v goriško deželo. \ — naostale se podružnice v Biljah * Ajdovščini, štor li so se prvi koraki v *{1' hemberku, Štandrežu, Renčali in R“P00 tabru. — Volja, je bila sicer dobra ni organizatorično delo moglo Liti iMe0. zivno in podruž lice niso mogle razvija delovanja kakor je bilo želeti. To pa r,t<^ velike daljave od centrale v Trstu in k® je manjkalo središče, ki bi se postavilo pomoč polružnic m pri izvrševanju org9 niz ltoričnega in praktično-strokovnega de* To središči se je slednjič naši). Od 1,11 nule ned lje imamo v mestu Gorici dežel00 podružnico N. D. O. To je na vsak nač*0 korak naprej in ni dvoma, da bo odsedi naprej povladalo novo ž vljenje na p°*J" osamosvojenja slovenskega delavca 10 km ta v goriški deželi. Minulo nedeljo ob 4. uri popoln00 vršil se je v prostorih šteinfeldsSe piv0t varne v Gorici ustanovni občni zbor N D. O. v Gorici. Vdel žba je bila neprie0 kovano dobra. Bil je — po tolikem času zopet solnčan dan. Vzlic t mu je gorišk delavstvo v častnem številu prišl > na sl>° ter s tem pokazolo da hoče tudi ono P°’ staviti se pod okrilje N. D. O. .. Po p imernem pozdravu je predsed0lt pripravljalnega odbora tov. Vlad. K n a f 1ll’ pozdravivli del gatje iz Trsta, tov. d-f0 Josipa Mandič-a, Bufona, Juga iu Skalak9' poročal o dosedanjemu delovanju pripr*V ljalnega odbora in o potrebi, da se t00 v Gorici slovensko delavstvo okloni org0' nizacije, katera bo v enaki meri zastop019 delavsko-strokovne in narodne interes0, Dotakni se je razmer v Gorici ter p00, darjal, da je še strok in obratov, kjer 01 še vedno delo ob nedeljah odpravljen0’ kjer se dela čez 10 ur na dan itd. N. *. O. ima v Gorici z lč ugodno polje. Up0" je. da bodo vsi slovenski delavci v G-»,|Cl odprli oči in izpr vidili, da ja njih me8ti' le pri N. D. O. Zborovalci so burno Prl trjevali govorniku, ki je na to polebl b0 sedo dr. Josipu M a n d i č - u . Le ta Je jedrnatem in v vsako-tolilco burnim odobr0j vanjem spremljevanemu govoru razpravi0' v N, D. N. kot tipus-u organizacij. Poj01 njeval je pojme: »internacijonalizem11 d00 cijonalizem11, narodnost in nar d; stališ1^ razrednega boja, razreda in stanu. Do00 zoval je, da je „narod“ ne te zgodovinski političen, etičen in etnografičen, amp0. poglaviten socijalen in kulturen pojav. N0* v čji učenjaki, filozofi in pedag gi so naglas0 priznali, da je vsaka kultura »narodna’1, “ mora biti „narodna“, Gojit treba vse naro00 »lastnosti11 in zmožnosti in zidati vse 0 narodni podlagi. Seved i ne sm3 poj0" jiHarod« postati sredstvo politične stran- r8ke ali gospodarske špekulacije. šovinizem je ravno tako nevaren, kali r6r8Z^r,jevan-ie ,',brezdomovinstva“. N. ,' spoštuje »narod" in »narodnost" te|. Poglavitna kulturna in socijalna čini-WJ8) ona hoče ohraniti slovenskemu de-... ® narodnost in okrepčati istega v ^egovih narodnih čuvstvih. To je pa ne , oviralo napovedati boj vsakomur, ki 0 skušal pod plaščem »naroda" ali »nabosti" kovati kapital na svojo korist. vr' Mandič je podpiral stališče N. D. O. , vseh gornjih problemih in izjavil, da se 0 o istih izrekla anketa zastopnikov slokega delavstva iz vs h jugoslovanskih ,f*?b Govornik je na to zavračal sumniči®, da za N. I). O. stoji kaka stranka. ki to bilo res, bi re bilo potrebno, da Te 1® N. D. O. ustanovila. Slednjič je go-°rnik izrekel nado, da se bodo ublažila ^Protja med nami in delavci druzega rj^Jsnja in bomo vsi delali, pošteno in a“*j'ti, za narodno in gospodarsko osamo-%tev. Zborovalci so frenetično pritrje-a' govorniku. En socijalist je sicer skušal 8vojimi mejklici kaliti mir. Toda, spo-avŠj, da je njegov trud jalov se je od-ran*I, da si mu je predsedstvo shoda ^gotovilo popolno sv< bodo govora. Po , 'tvah je bil izvoljen predsednikom so-»s8no tov. Vladimir Knaflič. Trdno se • a®ejamo, da bo novo izvoljeni predsednik °dborniki znali uvažiti moment in da sGne goriška deželna podružnica zares ediš5e intenzivnega in uspešnega d lo-a'ija. • Gorica. — Nam se pa res prav .?t*no vidi, da dela železničarska podruž-t|}Ca N. D. O. v Trstu toliko strahu in ,.ePeta našim rudečim bratom. Le potola- se, saj bo sodrug Dr. Tuma napravil ;0tl(c vsem tem »neumnostim ', ki si jih zmislil »škric" Knatl č. No, g. Knatlič lj, Gč ne užali in se tudi ne boji tega ve-0ae§a „sodruga“. Mi smo dobro podučeni vsem giban u, ki so ga svoječasno pri-f)r 1 v Trstu odposlanci češke železničarske Ionizacije in bomo delali na to, da ne °®° soc. .demokrati tako grozno veseli °J’h nevspehov. 8 Samo eno vprašanje bi stavili na cenj. t*ruge: K daj pa pride tisti obljubljeni . er°k, ki nam ga napovedujete ? Mi ga z<0 čakamo. A 11. j, Podružnica »N. D. O." v Tržiču, o . >'a Gorenjskem se že lepo razvija j narodnega socijalizma. Dne 21. marca j,,6* je tajnik ,,N. D. 0.“ iz Ljubljane vav°j fškerlj lepo obiskan agitacijski shod ^ Prostorih bralnega društva ki je številnim .Jlušacem razvijal zmisel organizacije, oa°r tudi pomen in namen „N. D. O." l^jioumevno je da v Tržiču, k er nemški d ,P'tal slavi svoje orgije in izsesava našo c,j. av8ko kri ni mesta za lažnjivi interna-f(|®nalni evar gel], temveč za pravo na-'!>' 8oc'jaln > idejo, to tembolj, ker je še ved m v narodn nevarnosti, pa l^akor ni umestno, da bi se delavstvo koj h,Je na odn > vzbujeno zopet vrnilo v eJšnje tužno stanje. vrši se drugi se- Prdiodnfo nrdeljo r atlek no S' 2. (er nr j. nel< po tj 2. ter pride Zupet tajnik iz l>rea Hne’ m bo održaval ob 10. uri zj. avanje a pop. ob 1 uri shod po tj 2. ta u - - - . 0 Katerem so bo eventuelno razpravljalo tst«n vitvi podružnice. V Tržiču se dani •L prodna delavska organizacija v , jani lepo napredu e. Organizovani uslužbenci cestne železnice, ki so ^ “ošteviln ■ upisani, ter imajo že svojo lci se trudi d* uveljavi svoje sta-L pravice. V kratkem bomo o njilio- k sj več poročali, z!asti bolonašo de-javncst zanimala nasiLtva, ki jih jjj^. Cl> g ispodarji te »železnice", nad svo-'.»'Pini izvaja o. Tudi užitninski pazniki 1; aKor° polnoštevilno organizirani. V kratil ^asu se pričakuje zboljšanja njihovega itl0£Za a, ki je neznosen, če se pomisli, da H al° d lati 24 urno nepretrgano službo, tak0,6111 hnnjo mnogokrat še po več ur PočV^ne služb®, da so sploh brez vsakega $6]j .?. - Morana kemično pripravljena tekočina radikalno za iztrebljenje mrčes (osobiio stenic) je povsem neškodljivo zdravlju in opravi. Vsestransko priznavanje in mnogobrojna spričevala (hotelirjev, vojaških oblastih itd. itd.) dokazujejo izbornost j^ORANC^. Cena s eklenici od IOO gr. 50 vin. Dobiva se po večjih mir, diloicah. ■ ------------ Zaloga obuvala in čevljarski mojster JOSIP STANTie Zalagatelj c. kr. redarstvene straže, e. kr. glavnega carinskega urada in skladišč c kr. priv. Uoyd orož. c. kr. lluančne straže v Trstu, Kopru in Bulju. TRST. — Ul. Rosario st. 2. — priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke. Prodaja najboljša voščilo (is) G. In I. Velika izbera Galosch ------Cene nizke.-------- — Postrežba točna. — Podpisani naznanjam slavnemu občinstvu in tov. čleuom „N. D. 0.“, dft BCm odprl v nedeljo dne 14. maroa t. 1. Novo gostilno „Pri Jelenu" v ulici Domenico Rossetti štev. 3 kjer točim belo vipavsko I. vrste po 72 st. In istrsko vino po 72 st, kakor tudi Opolo po 80 st. lit. Doma/a kuhinja vedno preskrbljena z gorkimi in mrzlimi jedili - Točila bosta voditelja Alojzij in Urška Kosec. - Mojim znancem, prijateljem, članom N. I). O. in slavnemu občinstvu, se priporočam udani JOSIP FURLAN, lastnik dobroznano gostilne pri Francu v ul. Geppa. AUSTKO-AMERIKAMA ■ TRST Redna brzoplovba mej Trstom, Italijo, Grško, Severno in Južno Ameriko. TRST—NOVI-YORK, via Patraso in Palermo, odhod 3-krat na mesoc. TRST—NOVI ORLEANS, via Patraso in Palermo; odhod vsaki mesec. TRST—BUENOS-AIRES, via Al meri a, Oadix, Las-Palrnas, Ro de Janeiro, Santos ali Montevideo, odhod vsaki mesec. £ " 1 ; Veliki transatlantski parniki z dvojnim vijakom, preskrbljeni z obširnimi in luksoznimi inštalacijami, za potnike I. in II. razreda. — Marconijev brzojav. Za- informacije se je oglasiti pri ravnateljstvu v Tr»tu, ulioa Molla Plooolo št. 2. ali pa h kateremu si bodi agentu ali korespondentu družbe. ('Jani „M. D. 0.“ 2 •/• popusta, ako nakupujejo v trgovini jestvin Vek. Plesničar utica Giulia štv. 29. : pekarna jVtreule : v Rojanu, ulica Montorsino št. 7 ima na razpolago (S vedno svež kruh a in vsakovrstne najfiinejše sladščice. Sprejema naročila. Filip Ivaniševič : zaloga dalmatinskega vina : lastni pridelek v Jesenicah pri Omišu * v ulici Valdirivo 17 (Telefon 1405) v kateri prodaja na malo in veliko. —. Nadalje priporoča slav. občinstvu svoje gostilne „A11’ Adrla“ ul. Nuova štv. 11 in „A1 fratelli dalmuti“ ulici Zndecche štv. 8 v katerih toči svoja vina I. vrst. Podpisani priporoča svojo Gostilno Magagna na vogalu ulic Carradori in Carlo Ghega kjer toči najboljše „Križko vino“, in pivo Pun-tigam. — Postreže ob vsaki uri z gorkimi in mrzlimi jedili. Udani Jakob Maganja. Podpisani naznanja sl. občinstvu, da je prevzel pekorno in sladščičarno Čampo Belvedere št. 2 Iger ima na razpolago trikrat na dan svež kruh in razne sladščice, potice itd. Udan Filip Trobeo. Podpisani priporoča slavnemu občinstvu in posebno članom „N. D. 0.“ svojo na novo odprto Gostilno Jlla cim dl Flrenze" v ulici sv. Katarine št. 9, kjer toči naizvrstnejši kraški teran in druga vina prve v rete ter lahko vedno postreže z gorkimi in mraltmi jedili. Cene zmerne, postrežba točna. Za obilen obisk se priporoča vdani Viktor Kosič. KKMOOOOOOOOOOBt Slavnemu občinstvu in posebno članom „N. D. 0.“ priporoča podpisani svojo dobro- ,Kavarno Universo" na trgu della Caserma št. 1, tik »Narodnega doma“, kjer ima na razpolago najfinejše likerje ter tukajšnje in zunanje slovenske, italijanske in nemške časnike, kakor tudi najboljše ilu-strovane revije. Za obilni obisk se priporoča vdani Fran Bojc. Uljudno naznanjamo da smo otvorili po* polnoma novo urejeno trgovino izgotovljenih oblek za :: gospe, gospode in otroke ter zagotavljamo točno in solidno postrežbo, kakor tudi najnižje stalne cene. Priporočamo se najodličnejšim spoštovanjem Bohinec & Co. - Trst Via delle Torri štv. 2 (za crkvijo a v. Antona novega j. Zaloga likerjev v sodčekih in butiljkah Jakob Perhavc TRST — Via delle Acque — TRST Teliki izbor vsakovrstnih naj finejši h in starih vin v buteljkah. Postrežba točna. Cene zmerne. Se priporoča svojim rojakom za naročbe bodisi na debelo ali na drobno za razne slavnosti, poroke, krste, družinska pogoščenja itd. Za poletni čas se priporoča malinovec in tamarindo. Podpisani priporoča sl. občinstvu svojo dobroznano gostilno s krasnim orlom : il lioi ritrof: v ulici Stadion štv. 19, kjer toči kraški teran prve vrste, najboljše istrsko belo in črno vino, poleg tega izvrstno vipavsko in tudi dalmatinsko vino, kakor tudi Dre-herjevo pivo ter more poslužiti z domačo kuhinjo kakor tudi z mrzlimi jedili. — Posebno ugodno za delavce. Za obilen obisk se priporoča rodoljub Andrej Furlan. Kajetan Bonefačič priporoča svojo žganj ar no ex POČKAJ na vogalu ulic Ghega in Cecilia Toči naravni dalmatinski in vodnjan-ski tropinovec i polhograški brinjevec in jagodec in druge razne likerje. Pekarna Valentin Kukanja Podpisani priporoča svojo GOSTILNO v ul. teli’M (58 kjer toči najizvrstneja istrska vina in dalmatinski opolo. Postreže lahko tudi z mrzlimi in gorkimi jedili. G. Babič. Civilna in vojaška krojačnica Bogata zaloga tu- in Inozemskega blaga in vseh predmetov spadajočih v krojaško — obrt. — Odlikovan dne 5. aprila 1 906. v Parizu s častno diplomo, častnim križcem in zlato kolajno in v Bruxelles-u z največo odliko »GRAND PRIX“ diplomo. Naročbe se Izvršujejo točno In se dostavljajo na dom August Štular. TRST, vla delle Pos‘e 12. I. nadst. (nasproti Smolarsove papirnice. Civilna in vojaška krojačnica Pavel Pestotnik Trst ul. Farneto st. 46 — Trst se priporoča slavnemu občinstvu in posebno članom „N. D. 0.“ Cene najnižje. - Delo solidno. * Postrežba — točna. — KARL SAMEZ TRST - ui. di Tor S. Piero št. 4. • TR*1 priporoča sl. občinstvu svojo civilno in vojaško krojačnico Delo solidno. Cene zmerne. Postrežba to Gostilno društva Jadran ulica S. Marco št. 17. toči najboljša vipavska in istrska vina Gorka in mrzla jedila so vedi)! na razpolago, kakor, tudi sloveli*1' časopisi. — Najnovejše avtomati^ orgije, katere svirajo izbrane slove*1' ske komade. Postrežba točna. w Cene zmerne. Za dobrohotni obisk se pri poroča krčmar Vinko Kante- Odbor društva „Jadran“ IVAN KOŠMERU IVANOV priporoča svojo TRGOVINO Z JESTVINAMI v ROJANU, ul Montorsino št. 7^0 kjer ima na razpolago vsakovrstne kolon . in druge jestvine, kakor tudi razne de"K teše, najboljša vina in pivo v buteljkah. r NOVO POGREBNO PODJETJE v Trstu, ul. Vincen/a) Bellini 13, telefon 1402 7\ vogal ul. Molin a Vonto in Gastaldi Ima na razpolago - vedno svež kruh in vsakovrstne sladščice. fi\o\z povh, urar s pridelano delavnico Trst - Via del Rivo št. 26 - Trst Izvršuje vsako popravljanje žepnih in stenskih ur kakor tudi vsako zlatarsko in dragu-ljarako delo po najzmernejih cenah. Jamstvo za dve leti za vsako popravljanje. IV Slovensko podjetje! v* tik cerkve sv. Antona novega Bogato preskrbljeno z najlepšo in vso pogrebno opravo. Mrtvaški vozo/i na izbero, za prireditev vsakovrstnih pogrebov. Laatna lzdelovalnloa ln zaloga venoev In raznih cvetlfo itd. Prodaja vaakovratnlh predmetov mrtvaShe stroka. Zaloga voSčenlh sveč, ® lastno tovarno. — Piodaja na debelo ln na d obno Sprejema naročila za prirejanje pogrebov na deže.o ln v Inozemstvo. VODSTVO. J F. Slovenci! Pozor! Slovenci 1 Pozor a!H Vse blago, ki se nahaja v nfoji prodajžluigi ^ V. Sdbanschek TRST, ulv4*losue Cardueci 11 (prej ul. Torrentc), TRST. proda se vsfcd skoraj pretekle sezone po jako znižanih cenah. zamoretč kupiti po neverjetno nltkih oenah : Obleke za možke ln dečke, Jopiče. Jope, Paletdt, ranglao, Telovnike, H Naslov za brz.: SPOROBANK Podružnica v Trstu — Piazza del Ponterosso 3. A 1/ O/ ¥|°B° na knjižice. Vloge na tekoči račun do A\/ O/ HT /4. /O Menjalnica. BANČNO TRGOVANJE VSEH VRST. — Premijene vloge po 43/4°/0 T /4 /O Centrala denarnih zavodov avstro-ogrskili. — Izdaja sirotinsko-varne 4°/ bančne obligacije -JADRANSKA BANKA v TRSTU- Via della Cassa di Risparmio St. 5 (lastno poslopje). KUPUJE IN PRODAJA VpEDflOSTflE PAPIRJE (RENTE, OBLIGACIJE, ZASTAVNA PISJVrA, PRIJOR1TETE, DELNICE, SREČKE i. t. d.) ~~ VALUTE IN DEVIZE------------ PREDUJMI NA VREDNOSTNE PAPIRJE IN BLAGO LEŽEČE V JAVNIH SKLADIŠČIH. ■ — Uradne ure : 9 — 12., 2-30 — 5.30 Mont menic io inkaso, borzna naročila SAFE-DEP0SIT5 Promese k vsem žrebanjem. — Zavarovanje srečk. Menjalnica 4 II O 4 VLOGE NA KNJIŽICE- - TEKOČI IN ŽIRO RAČUN -VLOŽENI DENAR OBRESTUJ# SE OD DNE VLOGE DO DNE VDIGA. : : : * STAVBNI KREDITI - KREDITI PROTI DOKUMENTOM VKRCANJA.---- Brzojavi: „JADRANSKA* - Trst. — Telefon: 1463 in 793. ■ . S Restavracija, S j Trst cene zmerne. i______ Grapd Hotel BALKAN - Trst a a Kavarna, s