Številka 169.
Trst. v četrtek 21. junija 1906.
Tečaj XXXI.
Izhaja vsaki dan
Ui ob Kdeliali u pranitti cd 5. nn, od ponedeijKili oh 9. nri ijntraj.
Posamitne Številke se trociajajo po 3 nvč (6 stotink) v mnr>gih tobakarnah v Tr«tu in okolici. Ljubljani, Gorici, Kranju, št. Petru. >ežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu,
Ajdovščini, Postojni. Dornbergu, Solkanu itd. Oene oglasov se računajo po vratah (Široke 73 mm, visoke " M mm i: za trgovinske in obrtne oglase po 20 stot.; ca osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov p > i»0 stot. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst K 20, vsaka na-Inljna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 st. beseda, najmanj pa uo 40 stot. — Oglase sprejema inseratni oddelek uprave Edinost". — Plačuje se izključno le upravi Edinosti".
Edinost
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
Naročnina. 7.raž .
za vse leto 24 K. pol leta 12 K. 3 «iesece 6 K. — Na
naročbe brez doposiane naročnine uprava n*1 ozira Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Net'rankovana
pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: ul. Giorgio Galatti 18. (Narodni dom>. Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija
lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti št. 18. ccosss Poštno-hranllnični račun št. 841.652.
V edinosti je moč /
štev. 1157.
£rionsHi otoki.
O Brionskih otokih pri Puli, o njih kulturelnem razvoju in njega pomenu za b o-doćnost Jadranske obali prinaša dunajska revija „Oesterreichische Rundschau"* v zadnjih dveh zvezkih od dne 7. in 14. junija zanimiv daljši članek, spisan po vseuči-liščnem profesorju dru. C. Brockhausu. Že živo opisovanje tega vzcvitajočega se naravnega raja, opremljeno z zanimivimi zgodovinskimi podatki, mora vzbujati našo pozornost, ker smo prijatelji prirode in napredka. Posebno važna se nam pa zde v tem spisu temeljita opazovanja in stroga kritika o poče-njanju in nemarnosti vseli onih činitelje v, ki bi bili pred vsem poklicani, da skrbe in pomagajo v to, da se naši kraji kulturelno povzdigujejo, a ki so doslej se svojega ozko-srčnega stališča birokratizma in oligarhije le vse zanemarjali, ali pa celo ovirali. In prav na vsak korak nahaja omenjeni pisatelj primerne prilike, da brezobzirno žigosa in neusmiljeno razkrinkuje napake raznih obla-stij. Jn dozdeva se nam, da, v kolikor zaslu-žujejo tako javno obsodbo odločujoči činitelji glede brionskih otokov, toisto velja v veči ali manji meri tudi za ostalo pokrajino istrsko.
Jn prav radi tega opozarjamo na ta spis vso javnost, ne izključivši o tem izlasti nobene politične oblasti raznih instanc,.
Kadi omejenosti prostora posnemamo le nekaj zaključnih potez iz rečenega spisa.
Zgodovina kultiviranja bionskih otokov v zadnjih desetih letih, dokazuje le, kako so javni faktorji izvršili doslej navadno le nasprotno od tega, česar bi bil kritičen opazovalec smel pričakovati od njih. Dopustili so bili že prej, da je narava na onih divnih »tokih popolnoma podivjala, da je ta važna strategična točka ostala v rokah inozemcev ! I11 za las da ni prešla v roke sovražnika. Ko -o se ti kraji začeli obdelovati, provzročalo se je od merodavnih strani vse možne zapreke. Tako se je 11. pr. zabranilo, da kaznjenci niso smeli pomagati na tem koristnem delu. Odločilni faktorji so zanemarjali zdravljenje mrzlice, in niti nimajo resne volje ali sposobnosti, da bi po dobljenem primeru nadaljevali z asanacijo dežele. Za pogozdovanje jim ni mari. za racijonalno preskrbljevanje z vodo nimajo smisla, zraven pa ovirajo promet tuje*-v in pošte.
Dozdeva se. da vsako novo vprašanje posebej, nastajajoče po naravnem napredovanju in razvoju razmer, vsakikrat kar preseneča odločujoče vladne, deželne in občinske faktorje kakor nezaslišana novotarija, jih raz-buija ter izzivlje pri njih odločen odpor. I11 uprav radi tega je zgodovina tega malega procvitajočega raja po mnenju onega pisatelja jako poučna za naše razmere glede sposobnosti upravljajočih oblastij. Želeti bi
PODLISTEK.
v
Crtice iz dijaškega življenja.
Napisal Janko Belokranjski.
Sedeli smo na dan pred svečnico 1. IS ., v zaduldi sobi slavnoznane krčme pri »Oeti-delnu~. Novomeški dijaki, ki so že od pamti-veka radi pili rujnega ..metličana", so kaj radi zahajali v to krčmo, kjer so se dobivale, razveli izbornega vina. vedno-tudi izvrstne kranjske klobase. Sieer so krožile o teh klobasah čudne govorice, da se namreč delajo pri konjedercu. ki je imel malo gori od ..Oetidelna" v - Kačji rti"4 svoj dom. Vendar mi dijaki smo se bore malo zmenili za zle jezike, ki so hoteli odvzeti priljubljenemu našemu krčmar j 11 stari renome. Mladi, zdravi in čvrsti naši želodci prebavi j ali bi bili tedaj izvestno še kaj slabšega, (davna stvar pa je bila, da ogromna kranjska klobasa ni stala več nego deset novčičev in da se je dalo po njej precej piti.
Hud mraz je bil tedaj zunaj, da je kar pokalo. Mračilo se je že in prijetno se je sedelo okolo mize zraven gorke peči. ki so jo mati -Četidlovka*1 kaj pridno netili.
Sedelo nas je okoli mize desetorica — >uma pristna dolenjska kri, povrhu pa smo imeli med sabo še dva precej robata <do-
bilo najnujneje, da bi seme, ki je po privatnem naporu in žrtvovanju tako bujno vsklilo na onih otokih, nosilo že obilnega sadu, dalo se tudi presajati po razumnih činiteljih na vso sosednjo Istro. 600—700 milijonov se je uporabilo v zadnjih 37 letih za vojno obrambo okolice pulske! Le desetina teh milijonov zamogla bi osrečiti on d i bivajoče zapuščeno, a jako nadarjeno ljudstvo.
Tako in še strožje piše ta učenjak. Kaj bi pa še le povedal njim, ki tako vnebovpi-joče zanemarjajo svojo dolžnost, da je izvedel še Ea to-le specifično istrsko neverjetnost, ki jo mi dodajemo tu ? ! Prav nasproti onim pročvitajočim Brionom, le pol ure nad Pulo, mej trdnjavami, leži selo Stinjan. Mej malimi hišami videti je v sredi veče lepo poslopje, ki so je vbogi Štinjanci že pred skoro tridesetimi leti, po prizadevanju tedanjega župnika in z radovoljnimi prinosi in robotami začeli graditi za — vaško Šolo !! Lani je poteklo 20 ali celo 25 let, daje bila zgradba dovršena! In čujte: še danes, po več nego 20 letih, nimajo v Štinjanu še niti šolskega pouka, niti šole !! In veste, zakaj ne ? ! V Štinjanu, tik pred vratmi Pule, so vsi dobri Hrvatje, ki zahtevajo le hrvatsko šolo. In vsi oni činitelji pa si mislijo, kakor znano : Raj« nobene, nego hrvatske šole! ! Mimogrede omenjamo še, da. ako so že poslali v ta zapuščeni kraj kacega duhovna, poučuje ta v onem šolskem poslopju (ako zna dovolj jezika), dokler se ne naveliča, ali ga ne premestijo. Zadnji na primer se je ne-koii-u zameril, ker je dovolil tamošnjemu kon-sumnemu društvu, da je zborovalo v tistih sicer vedno zaprtih sobanah.
Culi smo, da je pred par leti povodom neke inspekcije prišel v to vas cesarski namestnik grof Goess in da si je ogledal tudi rečeno poslopje. Kar javno in odkrito da se je začudil je-li je res možno, da v tako lepem poslopju nimajo še nobene šole?!! In obljubil je, da bo 011 poskrbel — ali obljuba ni ostala niti obljuba, ker Goi;ss je kmalu šel! Morda smemo priporočati Štinjansko šolo njegovemu nasledniku ? !
Proračunski odsek.
Debata o tržaških pristaniških delih.
(Brzojavno poročilo.)
Dunaj 20. Proračunski odsek je nadaljeval razpravo o poročilu pododseka o pristaniških delili v Trstu Posl. S c h r a f f 1 je predlagal, naj se povabi bivšega ministerskega predsednika dra. Kiirberja, da pride v odsek, da odgovori 11a točno označena vprašanja. Posl. Kathrein, Skene in grof Sturgkh so sa izjavili proti temu zaslišanju dra. Kiirberja pred odsekom ter so predlagali, naj se dobi od Kiirberja pojasnila potom sedanje vlade.
Posl. Stranskv, Mastalka, Dobernig, Ber-
ger, Schalk in Seitz so podpirali predlog Schrafriov, češ, da smatrajo za dolžnost loja-litete in zahtevo pravičnosti od strani odseka, da se dr. Kiirber izjavi.
Posl. Krama? je predlagal, da zasliši odsek tudi bivšega tinančnega ministra Boehm-Bawerka in bivšega trgovinskega ministra pl. Calla.
Sekcijski načelnik Stibral je izjavil, da je Koerber pripravljen odgovoriti na konkretna vprašanja, tako je tudi vlada sklona, da predloži dr.u Koerberju vprašanja odseka, ter istemu dostavi tozadevne odgovore. Kar se tiče zahteve, da se Koerberja osebno zasliši, tedaj omenja vladni zastopnik, da je sklep v označeni smeri tako izredne naravi prejudicijelnega pomena, da bi se moralo v tej stvari prej zaslišati sedanjega ministerskega predsednika. Prosil je torej odsek, naj se prej sporazume z ministerskim predsednikom ter je na ukaz istega prečital pismo (Koerberja), v katerem se glasi : Res je, da so mi za časa mojega bivanja v Trstu poslanci tržaškega mesta toplo priporočali pristaniška dela in da so se mi toplo zahvalili, ko sem izjavil, da hočem gradnjo z vsemi močmi povspeševati. Gotovo je, da ni bila banka „Union" nasproti vladi pogodnik, ampak, da je poslovala, kakor je to pri velikih podjetjih pravilo, kakor bankir podjetnikov. Ni res, da ni v stavbenem konsorcij u bilo nobenega tržaškega podjetnika : res je pa, da sta bila tedanji poslanec Basevi in tržaški stavbni podjetnik Geiringer pri meni in da sem gospodoma izjavil, da ni od moje strani n kake ovire, da se gospod Geiringer udeleži stavbnega konsorcija. Rekel sem gospodoma, naj se glede daljnih pogajanj obrneta na trgovinsko miaisterstvo. Faktično je ta tirma vstopila v konsorcij. Geiringer je seveda že umrl. Prepričan sem, da so bila tedaj dela v tržaškem pristanišču gotova in da se jih je moralo na vsak način pričeti, ako se ni hotelo v veliki meri škoditi gospodarskim interesom države in posebno mesta Trsta. Veseli me, da se tem interesom priznava popolna važnost, vendar moram pripomniti, da se to dolgo let ni storilo. Kakor je pokazal tek dogodkov, prevzamem lahko odgovornost za vse, kar sem storil, oziroma opustil v onih letih. Konečno navaja pismo številko ,,Neue Fr. Presse** od decembra 1905, v kateri je viši stavbni svetovalec Gimther opisal dela v tržaškem pristanišču.
Posl. Stranskv je predlagal, naj se pooblasti jiododsek, da sestavi vprašanja, ki se jih ima predložiti ministru, ter naj se jih predloži odseku, nakar določi odsek, se ima li predložiti ta ali druga vprašanja. Posl. »Skene je predlagal, naj se predloži odseku pogodbo, sklenjeno z jadransko pristaniščno stavbno družbo in pogodbo, sklenjeno z banko
„Union". Vsprejeta sta bila oba predloga. Na to je bila seja zaključena.
renjca. Ravno smo bili povžili vsaki svojo klobaso. Prazni krožniki so stali še pred nami, a tudi v steklenieah se nam je vino nagibalo že h koncu. Vrata so se odprla in v krčmo je stopila orjaška postava znanega nam konjederca.
„Dober večer, gospodje dijaki ! No. pa ste že povecerjali. Saj pravim, buzarona, človek ima povsodi smolo. Kaj hočemo no ! Sero venientibus ossa*\ — ^»Ita est, domine"1 smo se odrezali mi vsi hkratu. Konjederec je bil izvršil svoječasno štiri gimnazijske razrede ter se vedno in povsodi, posebno pa, če je zašel med dijake, (kar se je pri „Cetidelnua pogosto dogajalo) kaj rad pobahal. da zna latinski. Prisedel je. Ponudili smo mu čašo ; iztočili smo vse, kar je še bilo božje kapljice.
„He, Cetidel, daj ga ! Prinesi ga še, 110, tri. štiri, pet litrov ga prinesi,. da bo kaj lerkerja" — se je odrezal naš novodošlec. i -Na zdravje, fantje ! Trčimo, pijmo in veseli bodimo — post mortem nulla voluptas. K okla te brcnila, ko sem imel jaz vaša leta, no. to smo ga znali !** — kakor bi trenil bile so prazne vse čaše, češ : motiš se, če misliš, da ga mi ne znamo !
Zapeli smo. Bili smo malodane vsi pevci in pa še precej izurjeni. Pridno smo se urili po dvakrat na teden pod spretnim vodstvom pevovodje sodijaka, ki je imel to prednost pred nami, da je pel lahko posamično vse štiri glasove in nas tako učil petja brez vsa-eega „inštrumenta". Navadil nas je marsika-
tero domačo in umetno in kedar smo bili pri Ciridelnu, je bilo treba izprazniti malodane vso pevsko zalogo, posebno še, če je bil konjederec med nami, ki je zelo ljubil petje.
Vina je jelo zopet primanjkovati, a v naših žepih menda tudi ni bilo več beliča. Poznali smo pa dobro vse slabe strani svojih častilcev in med te sta štela tudi konjederec in krčmar sam. Treba je bilo navdušene go-vorance in potem ni zmanjkalo vina. Imeli smo pa specijalista za vse potrebnosti : govornika, klobasarja, posnematelja pristno ribniškega, ali višnjegorskega dialekta in tako naprej. Cesar so pač okolščine zahtevale, bilo je v takih slučajih vedno pri rokah.
Majestozno se je dvignil izmed naše srede šestošolec Belokranjec, ki je bil takrat med nami izvestno najspretnejši govornik. V jedrnatih, zbranih besedah je govoril o krasni dolenjski zemlji, bujnih vinskih goricah, dolenjski gostoljubnosti in nazdravil je naposled v tem pogledu posebno konjedercu in krč-inarju. Razvil se je pravcati krok in že so se čuli izza kapiteljskega griča novomeški zvonovi vabeči k maši — bilo je jutro.
Dvignil se je naš prijatelj iz „Kačje rti*' ter menil: „Gospodje ! Fantje ! Treba bo kaj zajutrkovati, predno se raziđemo in jaz bi predlagal sledeče : Vsacemu po jedno kranjsko klobaso in za vse skup še tri litre me-tličana. Plača pa tisti, kdor zgubi stavo. Bogme, tako je ! In naj potem pjem že jaz, hli pa vi „muhte"1.
(Zvršetek pride).
Odsek za volilno reformo.
(Brzojavno poročilo).
Dunaj 20. Odsek za volilno reformo je nadaljeval specijelno debato o razdelitvi volilnih okrožij na Štajerskem. Po daljši debati je bila seja prekinjena, ne da bi bila omenjeni predmet dovršila. Prihodnja seja v petek.
Hrvatske stvari.
Prejeli smo :
Slavnemu uredništvu „Edinosti** v Trstu.
—	Izvolite vsprejeti na znanje : /
1)	da nisem niti mislil na to, da bi kandidiral proti gospodu dru. Lorkoviru .— jaz, člen koalicije proti kandidatu koalicije ;
2)	da sem dne 11. in 12. sam rekel dru. Lorkoviću. da proti njemu absolutno ne bom k a n d i d i r a 1 ter sem naglasil, da bi se iz političnih razlogov odločil za vsprejem kandidature le tedaj, ako bi on odstopil, a tudi v tem slučaju le nerad ;
3)	d a n i r e s n i c a, da se 111 v o č i-gled prošlim volitvam priporočal pasiviteto zjedinjene opozicij e.
Vse to z obzirom na članek „Iz Hrvatske" v št. 165. Vašega cenjenega lista.
Vsprejmite izraz mojega veleštovanja
Dr. Dragutin Neuman. Hrvatski jezik na poslaništvih.
Z Dunaja javljajo od kompetentne strani, da je resolucija delegata Saghv-ja, ki jo je stavil v ogrsko-hrvatski delegaciji, tudi zahtevala, da se bodo na vseh večih poslanstvih in konzulatih, izlasti v Berolinu, na Balkanu in v Ameriki nameščali uradniki, vešči hrvatskemu jeziku, ker se nahaja tamkaj mnogo Hrvatov, ki so prisiljeni iskati zaščite pri zastopnikih drugih držav, k e r j i h avstro-ogrski zastopniki ne u m e j o.
O Bosni in Hercegovini
prinaša beligrajski „Trgovinski Glasnik" to le sporočilo :
Skupni minister tinancij in upravitelj Bosne in Hercegovine, baron Burian, je predložil delegacijam obširno poročilo o upravi v okupiranih pokrajinah in o njenih vspehih. Po tem poročilu je v Bosni in Hercegovini
—	to se umeje — vse najlepše urejeno, da niti ne more biti boljše. Nu, za danes omenjamo 11a tem mestu samo toliko, da so okupacijski vspehi same Potemkinove vasi.
Reda je res dovolj, ako se hoče. celo preveč. Ali to je tisti red, ki ga vzdržuje samo sila vojske, policije in cenzure. Kazim jedine Turčije n i n i-k j e r v Evropi manje svobode, 11 e i* o v Bosni in H e r c e g o v i i.
I	o	o
Agrarnega vprašanja, čegar rešitev je ! glavna naloga evropskega mandata, se ni ! Avstrija niti še dotaknila. Ob vidnem 11a-i predku glede poti, železnic, zgradeb in trd-i njav prihaja gospodarsko vpadanje narodne mase na korist pojedinih ptujih doseljencev in ognjišč.
. Ob množenju šol prihaja zi-r■•matično raznarodovanje, ki je te šole vrše. Avstrija umeva in vrši svojo okupacijsko nalogo kakor kolonizacijsko nalogo kjer-koli v — Afriki. Nje naloga je, da Bosno in Hercegovino uredi in povspeši, a Bošnjake in Hercegovce upropasti. Kadi tega nazivlje dunajski organ tudi ob tej priliki pok. Kalava velikim kolonizatorjem Bosne in Hercegovine. V avstrijski delegaciji je bilo — in to tudi od slovanske strani — čuti le malo pripomb in prigovorov proti upravi v Bosni in Hercegovini. Češki delegat dr. K r a m a i* je napravil samo nekoliko opazek. Pripominja, da bi že enkrat trebalo začeti z reševanjem agrarnega vprašanja, a to bi se moglo z ustanovo posebne banke za to. — Zatem je omenjal zadnjih štrajkov, krvavega udušenja istih ter zahteve po strogi preiskavi. V ostalem — pravi dalje dr. Kramar — vzrok nemirom ni samo socijalni, ampak tudi politični. Narod lioče imeti svobod o, hoče imeti f o r u 111
Stran II.
»EDINOST« št. 169.
V četrtek, dne 21. junija 1900
kjer bi mogel predlagati svoje skemu narodu. Našemu narodu je že tako pritožbe, dokazovati svoje po- usojeno, da je enakopraven le tam, kjer so trebe. a kjer bi tudi vlada mogla dolžnosti in ne kjer so pravice. Tako se tudi braniti svoje postopanje. Mandat'juž. železnica sramuje le slov. jezika dočim
evropski ni izvršen samo z vzdržavanjem vnanjega reda in z otomansko politiko. Narod mora dobiti vsaj en del tega, kar imajo njegovi sonarodnjaki v sosednjih pokrajinah, mora imeti nekoliko vpliva na državno upravo. U vedenje svobodne ustave v Bosni in Hercegovini je interes vlade in obeh oblasti, nadeja se torej, da silno svobodoumno gibanje, ki karakterizuje naše dni, ne zastane jedino le na vejici Bosne in Hercegovine.
Kaj izrazito potrdilo teh izvajanj nam prinaša z Dunaja došla vest o vsprejemu bosansko - hercegovske omladinske deputacije pri -Košutu!!!
Z Dunaja poročajo namreč 18. t. m..: Danes je ogrski minister za trgovino, Fran Košut, vsprejel v avdijenci neko bosansko-liercegovsko omladinsko deputacijo. Hrvatska delegata Grga Tuškan in dr. Gjordje Kraso-jević sta sprovela omladino li Košutu, ki ga je na madjarskem jeziku pozdravil dr. Aleksa
se ne sramuje slov. denarja. Da pa gre njena mržnja tako daleč, da se kaže tudi tam, kjer gre za nje lastni dobiček, tega ne bi pameten človek pričakoval niti od nje. Vzlic sem pritožbam nimajo namreč postaje v popolnoma slov. krajih slov. napisa in Slovenci niso vredni, da bi bila najnavadnejša določba pisana v njih materinem jeziku. V državi, ki hoče biti moderna in ki je svoje temeljne zakone postavila na princip enakopravnosti imamo železniško družbo, ki ne spoštuje najelemen-tarnej«ih pravic narodovih.
Vstopivšemu v zeleznični voz se ti za-bliščijo nasproti vsakojaki napisi v nemškem, madjarskem, italijanskem, francoskem in angleškem jeziku, ali slovenskega boš iskal zastonj. To je res prava — kultura in računanje z danimi razmerami! Torej Anglež, ki se vozi da ali ne parkrat po juž. železnici, jej je več, nego Slovenec, ki jej prinaša dan na dan lepih dohodkov. Dostikrat sem slišal
Ivir ter mu razložil zahteve bosansko-herce-1 Slovence, ko so govorili, da jih mora uprava govskega naroda. Govornik je rekel, da da-i «už- železnice imeti zelo rada, ker ravno njim nes gleda v Košutu svojega pravega in iskre- nič ne prepoveduje ! In res se bi moral nad
rojega praveg nega prijatelja, ne le madjarski, ampak tudi hrvatski in srbski narod. To vidi v njem tudi vsa Bosna in Hercegovina in radi tega prihaja bosansko-hercegovska mladina k njemu, da ga prosi pomoči, ker je uverjena, da najde v njem srce, ki je vedno naklonjeno tlačenim. Zahteve bosansko-hercegovske so: konstitucija v Bosni, dokler traja mandat Avstro-Ogrske, ki ga je prejela od Evrope, svoboda tiska, svoboda zborovanja, posebna vojska z domačim jezikom kakor uradnim, posebna carina, vseučilišče v Sarajevem, cer-kveno-šolska avtonomija vsem veroizpoveda-njim itd.
Košut se je omladini prisrčno zahvalil ter odgovoril, da Bosna in Hercegovina ne pripadati ne Avstriji in ne Ogrski in da Madjari ne morejo mnogo storiti za njeno bodočnost. Zagotovil je omladino o svoji simpatiji in je pripoznal opravičenost želja bosanskega naroda ter da stori, kolikor mu bo možno, da se jim izpolnijo te želje.
Shod bosanskih dijakov za revizijo berolinske pogodbe.
Z Dunaja poročajo od 20. t. m.: Sinoči, so bosanski in hrvatski dijaki na nekem shodu razpravljali o bosanskem vprašanju. Razprava je bila zelo živahna. Govorniki so kritikovali upravo avstrijske vlade ter stavili resolucijo za revizijo berolinske pogodbe. V resoluciji se poživlja velevlasti, naj izroče upravo Bosne kaki drugi velevlasti.
Dogodki na Ogrskem.
Demonstracija proti cesarski himni.
Iz Velikega Varadina poročajo „Pesti Hirlapu* : Na procesiji sv. Rešnjega telesa minole nedelje je prišlo na trgu Szent Laszlo do hrupne demonstracije, ki jo je izzvala vojaška godba s tem, da je zasvirala : »Bog ohrani". Komaj da je godba začela svirati avstrijsko cesarsko himno, so členi^ k a t o 1 i-š k e <1 r u ž b e rokodelskih pomočnikov pričeli žvižgati in vpiti. Da bi škandal ponehal, je godba zasvirala neko staro madjarsko cerkveno pesem. Ali vse ni pomagalo nič, kričanje in žvižganje je bilo vedno huje in je trajalo dolgo časa.
Drobne politične vesti.
Načelnik italijanskega generalnega štaba na Dunaju. Iz Rima iavljajo, da general Saletta, načelnik italijanskega generalnega štaba, odpotuje danes na Dunaj, kjer ostane štiri dni. Povod temu potovanju je jubilej avstrijskega načelnika generalnega štaba. FZM Becka.
Velika poljska zmaga v pruski S 1 e z i j i. Te dni so Poljaki v pruski Sleziji izvojevali veliko zmago. V bitomsko-tarnogorskem okraju je bil prvikrat izvoljen poljski nacijonalist, novinar'"Adam Napjeral-ski. To pot je poljski kandidat dobil 28.000 glasov več kakor na prejšnjih volitvah. Na-pjeralski je drugi poljski poslanec iz Sle-zije.
Domače vesti.
njenim nazadnjaštvom smejati, ako ne bilo to
tudi žalostno...
Nemci bi želeli vsakojake obzirnosti od strani Slovencev, ali sami ne bi dali niti trohice pravice drugorodcem. Zgodovina bo sodila njih brezobzirnost in pohlepnost po tuji lasti...
Južna železnica nima samo nemških temuč ima tudi židovske napade. In to naj ilustruje nastopni slučaj : Nekoč sem se vozil po železnici. Pri sedel sem k nekemu železničarju, ki se je slučajno nahajal v istem vozu. Polagoma se je razvil med nama zanimiv razgovor. Izvedel sem tu, da obstaja res moderna naprava, da mora crpiti svoje znanje iz nerazumnih mu knjig in da mora pred gospodo, ki prihaja celo z Dunaja, briljirati s svojo, vse drugo nego klasično nemščino. Ali zvedel sem tudi nekaj druzega, kar bi moglo nekako raztolmačiti apatično vedenje železničarjev in kar meče zelo čudno luč na človekoljubje — gospodarjev. Tožil mi je, da ga vedno bolj obremenjuj o, ne da bi ga od-škodovali za njegov napad. Pravil je, da imajo zeleznični čuvaji še enkrat več dela nego poprej in da so naprtili marsikateremu toliko dela, da ga niti ne zmore. Slikal mi je s priprostimi besedami, ali z živimi barvami
—	ker je govoril iz srca — položaj, v katerem se nahaja, kako se je nekaj časa sem vse spremenilo, kako da postopajo ž njimi strogo, da brezsrčno. Poučen sem bil bolj natanjko tudi o novejši napravi uvedenju te-lefoničnih postaj po progi. Zaznal sem, da tudi tukaj mora vladati nemščina in da se vzlic vsem neprilikam in sitnostim še železnica ni spametovala, da bi vsaj pri takih postajah uvedla deželni jezik za svoje službence.
Tako zapostavlja južna železnica naš jezik na vseh koncih in krajih, šikanira naše ljudstvo s tem da prestavlja naše uradnike kam na Tirolsko in pošilja sem kake Iieilovce, graditelje vsemškega mostu do Adrije. Zahtevamo, da se tudi naš jezik spoštuje, da se skrbi za osebno varstvo potnikov in da se ne vzdržuje blažene nemščine na račun istih. Ob tej priliki pa opozarjamo tudi poklicane činitelje, da se ne bomo dali žaliti niti od novozgrajene železnice in da bomo tudi mi po njenem vedenju urejevali svoje nastopanje.	Slovan.
Kdo pači krajevna imena ? ! Vsako toliko moremo videti, kako se razgrevajo laški listi in tudi kaki laški govorniki na kakem laškem sestanku, in kakov italijanski poslanec v deželnem ali državnem zboru ima celo tako drzno — da ne rabimo druzega izraza — čelo, da stavlja prav zasoljeno in paprici-rano interpelacijo radi — pačenja krajevnih imen od slovanske strani ? !
Cese kje postopa po tistem znanem navodilu: Reci mu ti, da ti ne poreče on ! torej je tukaj.
—	Ker tako drznih pačiteljev naših krajevnih imen si sploh ni možno misliti, kakor so ravno voditelji naših italijanskih sodeže-lanov !
Danes moremo podati malo novo serijo „Piccolovih" ialzitikacij krajevnih imen na trdih slovenskih tleh. Za Klanec pri Kozini — S. P i e t r o da Modras; za Nekoliko o jezikovnih razmerah na! Podgorje — Piedimonte; za T o p o-naših železnicah. Prejeli smo :	i 1 o v a c — P i o p p i n o ; za R a č i c e (pri
O takozvanih službenih navodilih ste že Podgradu) — Are e s i; za Drago (nad večkrat spregovorili resno besedo. Ali s tem j Borštom) — P i a g g i a ! je bila le deloma dokazana tradicijonalna —' Tako poitalijančevanje krajevnih imen naklonjenost južne železnice nasproti sloven- 1 na trdoslovenskih tleh je že skrajna predrz-
nost, ali predrznost vseh predrznosti je, j če kakov „Piccolo" obdolžuje druge, da — ^ pačijo krajevna imena ! — Da pa so izvestni | c. kr. državni organi tako drzni, da dajajo potulio takemu nesramnemu pačenju naših krajevnih imen s tem da skušajo uvajati take „Piccolove* falzitikacije tudi v uradno porabo, to si moremo tolmačiti le po jednem jedinem dejstvu, ki je : V Avstriji smo, kjer je krivica Slovanom cilj, ki se mu morajo podrejati vsi drugi obziri !
Iz Podgrada. Dne G. maja je bil javen shod v Podgradu. Razgovarjalo se je tudi v prestrogem postopanju vladnih organov v gozdnih stvareh. Naprošen od posestnikov, ožigosal je g. Slavoj Jenko to strogost glede Podgrada samega. (Poročilo v rEd.u (št. 133.) bilo je v dveh obzirih nekoliko napačno.)
Poročano je bilo. da vlada vzdržuje sadni vrt za d r a g denar. A to ni bilo rečeno na shodu. Kajti vlada stori nekoliko, a še vse premalo. Letni trošek pa je tako malenkosten za državo, da se ga ne more imenovati „drag denar
Poročano je bilo tudi, da so ljudje posekali vsa sadna drevesa, da ne poginejo od zime, dasi je bilo rečeno, da se je posekalo mnogo sadnega drevja.
To zadnjo kost obglodala je strokov-njaško izšolana in izskušena domišljavost, češ, to je neopravičen napad z lažjo !
In res. Poverjenstvo, ki je prišlo v Pod-grad vsled interpelacije poslanca Spinčića, ni našlo sledi o posekanem sadnem drevju. Vsaj pa tudi ni vprašalo posestnikov ampak samo prijatelje sedanjega nezdravega sistema, te sicer redke prijatelje, ki jih pa sistem podpira s silovitostjo in proti odločni volji naroda.
In govorniku z javnega shoda sta pozneje dva uradnika, katerih se stvar v prvi vrsti tiče, očitala da je bila stvar pretirana itd. itd. in da minister že pove resnico na podlagi uradnih podatkov, ko bo odgovarjal
na Spinčicevo interpelacijo.
To očitanje dalo je povoda da se je stvar privatno natančneje preiskovala. V Podgradu je nad 100 gospodarjev. Poizvedovalo se je do zdaj samo pri polovici in že tako določilo število, ki je bolj jasen dokaz za ono rlaž", nego vsa druga zavijanja.
V minoli zimi posekalo je 52 gospodarjev :
173 češpelj 135 črešenj 12 jablan 11 orehov 8 hrušek vkupno 339 sadnih dreves.
A posekanega je bila tudi drevja, ki ni namenjeno za gorivo, ampak za drugo gospodarsko porabo in sicer:
346 cerov (hrastov) 128 topol
vkupno 374 dreves.
Vsega vkupno torej 713 stebel. V tej svoti da niso obsežene še druge vrste, ki rastejo po senožetih (n. p. jelše).
Vrhu vsega pa bi trebalo vpoštevati še
drva, nakupljena po izredno visoki ceni iz sosednjih vasi, trebalo bi vpoštevati škodo, ki je navstala v enakih razmerah v predlanjski zimi, da bi se moglo prav presojati grozne razmere, v katerih se nahaja tukajšnji posestnik vsled prevelike strogosti vladnih organov.
Radovedni smo torej, kako bo odgovarjal minister poljedelstva ? !
Od Sv. Jakoba. Dne 19. tega meseca se je vršilo v tukajšnji župni cerkvi prvo sv. obhajilo otrok Ciril-Metodijeve šole. Ta ganljiva slavnost je bila nad vse lepa in slovesna. Nad 70 obhajancev je prvič pristopilo k mizi Gospodovi. Sveto opravilo, katerega se je ude-ežila tudi ostala šolska mladina, je prevzel iz prijaznosti sam župnik preč. g. dr. Ant. \ a-tovac. Pred svetim obhajilom je v krasnem govoru povdarjal važnost tega za vsakega človeka nepozabnega dne. Priporočal je obha-jancem, da naj se v vseh potrebah in vihar-! jih življenja zatekajo k Onemu, ki ga bodo danes prvič prejeli. Prosil je roditelje, naj ! pazijo na to res še nedolžno mladino, ter naj jej svetijo z lepim vzgledom. Videlo se je, da 1 segajo njegove besede v srce toliko obhajan-cem kakor tudi navzočim starišem. — Slovesnost tega dne so povzdignili z lepim, ubranim petjem naši vrli pevci Ciril-Metodijeve bratovščine. Slava jim ! Po končanem opravilu so se vrnili otroci v šolske prostore, kjer so bili pogoščeni in obdarovani z lepimi spomini prvega sv. obhajila, nekateri pa tudi z molitveniki.
Res lep je bil ta dan za vas otroci in ne pozabite ga ! Bodite hvaležni onim. ki so skrbeli, da ste bili dobro poučeni in pripravljeni, kakor tudi pogoščeni in obdarovani. Oni ne čakajo nikakega povračila ; veselilo jih bo le, ako ne pozabite zlatih naukov, ki so vam jih ucepljali z velikim trudom v mlada srca. ter ostanite tudi, ko odrastete, uvesti Bogu in domovini.
Da je bilo možno pogostiti prvoobha-jance, darovali so : gospa J. P. kavo in sladkor, ženska podružnica 10 K, g.ca Milka Mankoč 5 K, Prelog 5 K. F. P., Kati Zorn. Saražin, N. N., Cotič, Korenčan, Vrabec po 2 K ; Primožič, Ajdišek, Pintar. Jedlovvski. Milonič po 1 K ; Furlan Josip 60 stot.; Kre-ševič, Hvastja, Germek, Renko po 40 stot.. Može 50 stot.; Hrvatin 30 stot. : Sluga, Furlan A. po 20 stot. V imenu obdarovane mladine kličemo Vam : Bog plačaj !
Slovencem in Slovenkam našim! Prejeli smo
Mi tržaški Slovani smo postali zadnje čase v nekaterih stvareh pre — tilii ! Svojedobno je bilo čitati pogostili člankov, naslovljenih na naše nižje sloje. Taki članki so rotili naše služabniško osobje naj varči kar največ možno, a svoje težko pridobljene prihranke naj vlaga v našo rTržaško posojilnico in hranilnico". S tem je hranitelj napravil dvoje dobrih del. Prvo je vložil svoj težko prisluženi denar na 4 odstotne obresti, česar pri tujih zavodih nima. Druga važna okolnost pa je ravno ta, da je {vložil svoj denar pri svojem zavodu. Med tem ko naši zavodi se svojim čistim prebitkom podpirajo naše narodne ustanove, vzdržujejo slovensko uradni-štvo in so sploh naši — delajo drugi denarni zavodi ravno nasprotno ! Vkljub temu, da imamo v Trstu v ul. S. Francesco štev. 2. slovensko ,.Trgovsko obrtno zadrugo", ki vsprejema in posojuje denar in daja od hranilnih vlog celo 4 i n pol od sto. vidimo še neštevilo naših ljudi, kako nosijo svoj denar v tuje denarne zavode, kjer dobivajo le po 3 od sto ! ! Podpirati tujce in zgubljati še zraven na svojem, more le človek, ki noče dobro sam sebi! Vzdignite vsi , ki imate denar po tujih denarnih j zavodih
vi
in vložite ga pri svojih denarnih zavodih. S tem ste koristili v prvi vrsti sebi, a v drugi vrsti narodni stvari naši sploh.
Mi imamo zraven rPosojilnice" in rTrg. obrtne zadruge" tudi našo „Jadransko banko". In vendar je še danes stotine naših ljudi, ki drže svoj denar po tujih bankah in zavodih ! Pokažimo vendar enkrat, da znamo ceniti vrednost denarja in da imamo smisla za gospodarsko osamosvojenje. Ako upijem, da sem Slovenec, a svoj denar nosim tujcu v shrambo ko imam tri svoje denarne zavode pred nosom. — ne bo Slovenstvo in Slovanstvoimelo od mene nikakega dobička — pač pa delani
škodo sebi in svojim !
Trgovci, obrtniki in vsi oni, ki imajo
prilike za občevanje z našim delavskim ljudstvom, naj ob vsaki možni priliki poučujejo in nagovarjajo to nevedno ljudstvo, da naj spravlja svoje male ali veče prihranke edino le v naših denarnih zavodih !
Ako bomo vsi vršili svojo narodno dolžnost, bodo naši denarni zavodi v položaju, da bodo mogli storiti marsikaj dobrega, in pokloniti mnogokatero podporo potrebnim našim društvom in dobrodelnim zavodom.
Sejajmo pridno, da bo žetev obila ! !
Pojasnilo. V naše uredništvo je prišel včeraj g. Josip Vertovec in nas je naprosil, da bi z ozirom na včerajšnjo notico pod naslovom „Škandal", da je dobil on na redarstveni oblasti pojasnilo, da je dotično pač* -nje njegovega priimka zakrivil neki zelo podrejeni organ ter da mu redarstvena oblast nemudoma izda nov dokument.
Theuerschuh in njegova — politika! V nedeljo dne 17. t. m. sem bil slučajno v Lokvi, ker imam tam nekaj znancev. Tega dne je bila tam procesija sv. Rešnjega telesa. Osupnilo me je, ko sem čul, kako tamošnji duhovnik tira v cerkvi — protislovensko politiko. Dve leti je temu, odkar j< prišel tjakaj duhovnik Theuerschuh. S prvega se je prijazno vedel in se ni kazal nasprotnika Slovencev. Ali kasneje je pokazal svojo barvo. Dne 18. septembra je bila v Lok\i sv. birma in duhovnik je naznanil, da je dobil od Škota ukaz, da pevci ne smejo peti slovenski Tantum ergo in da morajo latinsko odgovarjati. Tudi na procesiji da ne smej« peti slovenski, ampak latinski.
Temu se je pevski zbor uprl in ni skozi ' 3 mesece sodeloval na cerkvenem petju. Ali vse to ni pomagalo nič, marveč je lokevski • duhovnik razširil svojo — politiko tudi na
V četrtek, dne 21. junija 1906
»EDINOST« štev. 169.
Stran III
sosednje kraje. „Edinost* je že sporočila, kako je bilo dne 14. t. m. povodom procesije v bližnji farni cerkvi v Gročani. Sedaj pa treba vedeti, da je prišel v Gročano gori omenjeni Theuerschuh, ki je vprašal župnika, kako da bo pel v procesiji sv. Rešnjega telesa? Gospod župnik je odgovoril, da bo pel kakor po navadi, namreč slovenski. Na to je izjavil Theuerschuh, da se v tem slučaju obrne do škofijskega ordinarijata. Na to se je g. župnik raje udal, nego da bi imel sitnosti. Pevski zbor je pel slovenski, a vmes j e 1 o k e v s k i Theuerschuh odgovarjal latinski. Prava zmešnjava je bila in nič se ni moglo razumeti. Sedaj pa vprašamo : kedaj se enkrat neha to slavofobstvo ? Škofijski ordinarijat naj bi dal malo pojasnila!
Iz Bazovice nas opozarjajo, da pravi vzrok konfliktu med g. župnikom in pevci „Lipe~ ni bilo slovensko petje, ampak okolnost. da je g. župnik zabranil pevkam zahajati na kor.
Tržaška statistika. Od 10. do 16. t. m. se je v tržaški občini poročilo 21 parov. Rodilo se je 131 otrok, 75 moških in 56 ženskih (od teh 25 nezakonskih). Umrlo je 75 oseb. in sicer 42 moških in 33 ženskih (od teh 16 izpod enega leta.
Glede afere Vekjet smo izvedeli, da vojak, ki je stražil pri mestni zastavljalnici v oni noči od 2. do 4. ure, trdi, da je okolu 3. ure po polnnoči ponovno slišal neko klepanje, kakor bi nekdo vdarjal s kladivom po dletu.
Na ukaz preiskovalnega sodnika sta bila včeraj fotografirani blagajna in notranjost Vekjetove prodajalnice.
Zamenjal je nekdo v torek v veži kavarne ..Balkan" klobuk. Zamenjeni klobuk naj dotičnik prinese nazaj vratarju „Narodnega doma", kjer dobi svoj klobuk.
Pazite na otroke! Ponavljamo vedno ta vsklik, akoravno vemo, da je vox claman-tis in deserto. Matere vse premalo pazijo, na svojo nežno deco. Evo dokazov :
5-letni Atilij (^alopin, ki stanuje v ulici delle Sette Fontane je včeraj popoludne pal 7. nekega 3 metre visocega zidu ter se pobil na čelu in na levi rami. K sreči vendar ne hudo."
4 in pol letnega Ivana Plahutec, ki stanuje z roditelji v ulici Media št. 40, je povozil na ulici neki voznik. K sreči tudi temu ni bilo posebno hudega : le nekoliko ga je opraskalo — pod hrbtom.
9-letni Ivan Stopar ni sicer več mali otrok, vendar ko bi mu mati ne bila dovolila loviti se z drugimi sovrstniki na cesti, bi bil danes zdrav. Ker mu pa mati ni tega zabranila. je pri igri pal in si zlomil kost nad kolenom desne noge. Tega je dal zdravnik prenesti v bolnišnico.
Ravno tako se je zgodilo 11-letnemu Jakobu Maran, ki stanuje z roditelji v liarkov-ljah št. 17!». Včeraj popoludne je pal z dir-jajočega voza. na katerem je sedel, ter si o padcu zlomil obe kosti leve rjke pod komolcem. Mati ga je zatem spremila na zdr. postajo, a zdravnik ga je dal odvesti v bolnišnico.
Prepoznanje samomorilke. Ona mlada žena. ki je predvšerajšnjim popoludne skočila z okna v III. nadstropju neke hiše v ulici delle Mura (hiša ima namreč vhod v ulici del Fontanone pod št. 16) je bila včeraj od sestre in ene sosedinje prepoznana v mrtvašnici pri sv. Justu. Pokojna je bila 31-letna Magdalena Guadaluppi, stanujoča v zagati sv. Tekle št. 14. Nje mož, Teodor Guadaluppi, doma i/. Brindisi v Italiji, je čuvaj morskega kopališča na ^digi" (nasip pred luko). Malo prej, nego je zvršila samomor, je Magdalena po postreščeku poslala možu pismo, v katerem mu je naznanjala, da si hoče končati življenje. Mož je sicer obvestil policijo takoj, ko je prejel pismo, vendar je bilo že prepozno. da bi bila mogla policija preprečiti samomor.
Jfoledar in vreme. Dane« : Alojzij, »poznavalec: Vekoflav: Nera. — Jutri: Srce Jezusovo; Miloši: ^taioslavtf. — Temperatura včeraj: ob ti. uri popoludne -f- 27* Celfiiua. — Vreme včeraj:
vročp. «»Mučno
Društvene vesti in zabave.
Svetoivanski tamburaški zbor „Bralnega društva pri sv. Ivanu vabi na koncert z igro in plesom, ki ga priredi v prostorih ..Narodnega doma" pri Sv. Ivanu v nedeljo. dne 24. junija llKMj. blagohotno sodeluje slavno pevsko društvo -Zarja"* iz Kojana. Petje in tamburanje vodi kapelnik g. H. O. Vogrič. Začetek točno ob 5. uri popoludne. Vstopnina k veselici za osebo 6' > stot., sedeži I. vrsste rit» st.. II. vrste 20 st. Vstopnina k plesuwgospodje 60 st.. dame 40 st.
Ženska podružnica sv. Cirila in Me-todija v Rojanu priredi v nedeljo dne 24.
t. m. v prostorih „Konsumnega društva" v Rojanu otroško veselico s sledečim vsporedom: 1. Materino slovo : Ema Rauter. 2. Sper do-motožju : F. Sagmeister, C. Gorjup. 2. Pridna Nežika: Tončka Kotrič. 4. Pesem. 5. Pomlad I.: Ema Rauter, II. Anica Gregorič. Konjiček, prizor : I. Pleteršek. 7. Pesem. 8. Sokolec : F. Sagmeister. 9. Dimnikar, prizor: F. Venčina. 10. Živa slika Prešerna : Anica Gregorič. 11. Igra: „In na zemlji mir ljudem " : Ema Kerkoč. A. Jagodeč in Ernest Skrabar. Začetek ob 4. popoludne.
Na obilo udeležbo uljudno vabi
Odbor.
Slovensko akad. društvo „Slovenija** na Dunaju vabi na III. redni občni zbor ki se bo vršil dne 23. junija 1906. ob 7. in pol uri zvečer v društvenih prostorih VII. Brei-teni'elderstr. 20.
Slovanski gostje dobrodošli!
Javna tombola v Devinu, ki jo priredi tamošnje bralno in pevsko društvo „Ladij a" na korist tamošnjemu otroškemu vrtcu, se ne bo vršila 27., ampak v nedeljo dne 24. t. m. Opozarjamo na to s toplim priporočilom za obilo udeležbo ozirom na plemenito svrho.
Odbor „Dramatičnega društva" za leto 1906—07. se je v svoji seji dne 18. t. m. konstituiral sledeče : Predsednik : dr. Edvard Slavik ; podpredsednik : Jaka Stoka ; tajnik : Josip KnaHič ; blagajnik : Jernej Pin-tar ; garderobier : Fran Ponikvar ; odborniki: dr. .I osip Abram, Justin Arhar, Ivan Gorup, Nicefor Stepančič ; namestnika : Matko Gra-dišar in Ivan Podkrajšek ; pregledovalca računov : Josip Ulčakar in Dragotin Vekjet; intendanca: dr. Slavik, Knatlič, Pintar: Igralni odsek: dr. Slavik, Stoka, Knatlič, Arhar, Stepančič ; režiser : Jaka Stoka.
|ster, trgovinski minister Košut ter avstrijski i in ogrski delegatje.
Kronanje norveškega kralja.
DRONTHEIM 20. Včeraj ob 3. uri popoludne je kraljeva ladija „Heimtal" dospela s kraljevo obiteljo v drontheimski fjord. Ob viharnih ovacijah občinstva se je kraljeva obitelj podala v vsprejemni paviljon, kjer je predsednik mestjanstva pozdravil kraljevo i dvojico. Kraljeva rodbina se je potem peljala v opatijsko poslopje, kjer bo stanovala.
Iz Koreje.
LONDON 20. Glasom nekega poročila „Dailv Telegrapha" iz Tokija je nedavno neki uplivni Korejec skušal nagovoriti korejskega cesarja, da bi obmejno pokrajino Hando odstopil Rusiji. Japonski uradniki so zvedeli o tem načrtu in radi tega je bilo aretovanih več oseb. Med aretovanci je tudi podminister vnanjih stvari, en tajnik tajnega sveta in en general. Iz spisov, ki so bili zaplenjeni v Seulu, je razvidno, da ni Rusija zapletena v stvar.
Vojvoda Almodovar na smrt bolan.
MADRID 20. List „Liberal* poroča, da je bil minister vnanjih stvari, vojvoda Almodovar, previden se svetotajstvi za umirajoče. Njegovo stanje je opasno.
Književnost in umetnost.
Občni zbor „Dramatičnega društva* V Trstu. (Zvršetek). Iz poročila blagajniko-vega posnemamo, da je bilo vseh dohodkov 5622 K 10 st., a stroškov 5530 K 27 st. torej čistega dobička 91 K 83 st. Pri tem pa ni vzeto v poštev, da ima „Dramatično društvou po sklepu „Trž. posojilnice in hranilnice" za prihodnje leto za 10 predstav dvorano zastonj na razpolago, kar odgovarja podpori od 1000 K.
Izvoljen je bil soglasno sledeči odbor : predsednik dr. Ed. Slav i k, odborniki : Jaka Stoka, Justin Arhar, Jernej Pintar, Ni-celor Stepančič, Fran Ponikvar. dr. Josip Abram, Ivan Knatlič, Ivan Gorup ; namestnika Matko Gradišar in Ivan Podkrajšek : pregledovalca računov : Josip Ulčakar in Dragotin Vekjet.
Ob točki „razni nasveti" se je razvila živahna in zanimiva razprava o vprašanju, kako bi se pomoglo naši dramatiki sploh iz sedanje krize in posebno zagotovilo stalni obstanek „Dramatičnemu društvu" v Trstu. Te debate so se udeležili dr. Merhar, dr. Rvbar, dr. Pretner, dr. Slavik in Jaka Stoka. Konstatiralo se je, da se niži sloji jako zanimajo za naše dramatične predstave, dočim takozvani „boljši sloji", briljirajo se svojo odsotnostjo in da se tudi ne zmenijo, da bi na drug način podpirali naše gledališče. Nekateri so bili mnenja, da se vsled tega moramo opirati izključno na našo tako zavedno in požrtvovalno maso, drugi pa so zastopali mnenje, da masa sama s svojim obiskovanjem predstav ne more vzdržavati za dolgo časa gledališča z ozirom na vedno veče [pretenzije in da je treba apelirati na imovitejše sloje, da zagotovijo „Dramatičnemu društvu" stalno podporo. O zanimivem predlogu dr.a Merharja spregovorimo o priliki obširneje. Debata je trajala do pozne ure. Predsednik dr. Slavik je na to zaključil zborovanje s primernim nagovorom.
Brzojavne vesti.
Iz avstrijske delegacije.
DUNAJ 20. Proračunski odsek avstrijske delegacije je vsprejel armadni proračun in okupacijski kredit.
Avstrijska poslanska zbornica.
DUNAJ 20. Poslanska zbornica je nadaljevala specijelno debato o obrtni noveli in vsprejela tretjo skupino ter pričela posvetovanje četrte skupine.
Tekom debate je več govornikov zahtevalo dokaz sposobnosti za gostilniško in krč-marsko obrt.
Vojna ladija „Panter".
DUNAJ 20. Glasom brzojavnega poročila je vojna ladija ^Panter" dne 19. t. m. priplula v Sangaj. Na krovu ladije je vse zdravo.
Ogrska.
BUDIMPEŠTA 20. „Ogrski biro" poroča z Dunaja : Minister grof Apponvi je bil danes predpoludne vsprejet od cesarja v avdijenci. Poročal je o stvareh svojega mini-sterstva. Ministerski predsednik Wekerle je opoludne dospel semkaj.
DUNAJ 20. Cesarje ob 11. uri pred-polndne vsprejel v posebni avdijenci predsed-ništvo ogrske poslanske zbornice, .Tustha, Ra-kovszkv-ja in Navav-a.
Obed pri ministru Goluchowskem.
DUNAJ 2» >. Včeraj se je pri ministru vnanjih stvari grofu Goluchowskem vršil prvi delegacijski obed. Na obed sta bila povabljena oba delegacijska predsednika, avstrijski ministerski predsednik, skupni finančni mini-
Rusija.
PETROGRAD 20. V Petrogradu štrajka 4000 pekov. Štrajk se je razširil na vsa letovišča, ležeča ob varšavski železnici. Iz Ka-luge poroča ..Ruskoje Slovo**, da ščitijo radi tamkaj izbruhlega štrajka vojaki kolodvor, brzojavni urad, podružnico državne banke in poštni urad. Hišo guvernerja obdajajo čete.
Loterijske številke izžrebane dne 20. junija :
Brno	7 60 20 18 30
Inomost	32 20 57 73 69
Borzna poročila dne 20. junija.
Tržaška borza.
Nanoleoni K 1P.'3—19.15, angležke lire K—.—
do —.—, London kratek termin K 240 35--240 .50,
Francija K 95.45—95.d0, Italija K 95.55—95.70, italijanski bankovci K —.— —.—, Nemčija K
117.40----117 00, nemški bankovci K —.—*— —
avstrijska e notna renta K 99.50— 99.80, ogrska kronska renta K 95.15 —9^.40, italijanska renta K —.— —.—, kreditne akcije K 878.— — 67u.— državne železnice K 66'.25 - 671.25 — Lombardi K
159.--160— Lloydove akcije K 766 — 770 —
Srečke Tisa K 331.75—335.75, Kredit K 496 — do 483.—, Bodenkredit 1890 K 302. 310.—. Bo-denkredit 1389 K 302.— 310.—. Turške K 150.50 do 1 2 50 Srbske —.— do —.—
Dunajska borza ob 2. pop.
Državni dolg v papirju „ n « srebru Avstrijska renta v zlatu
„	„v kronah \j°
Avstr. investicijska renta 3, -°/0 Ogrska renta v zlatu 4°/e , „ kronah 4° „
91
n	" «* <S
Akcije nacijonalne banke Kreditne akcije London, 10 Lstr. 100 državnih mark 20 mark 20 frankov 100 it&l. lir Cesarski cekini
tc= raj 100. O 100.50 118.— 99.65 89.75 113.70 95.40 &5.70 lb79.— 663 50 240.321
danes
100.50 1U0.50 118.— 99.65 89.75 113.75 95.50 85 65 168-».— 666 50 ,240.30
H a m b u r p. (Sklep pop.) Kava Santo« good averaga za september 36 --. za december 36%, za marea 37' ,., za maj 37.3 Mirno. — Kava Rio navadna loco 37—39 navadna rčelna 40—41 navadna dobra 42—43.
London. Sladkor iz repe surov 8s/19 Sh ;
Stalno.
Pariz. Rž za tekoči mesec 15.75, za julij 16.—. za julij-avgu t 16.15, seDt.-dec. 16.15 (trdno)
—	Pšenica za tekoči mesec 23.80. za julij 23.85, za julij-avgust 23.60. za eeptember-dec. 22.6 ) (trdno).
—	Moka za tekoči mescc ^0.05, za julij 30.40, za julij-avgust 30.50, za septeraber-dec. '29.95 mimo).
julij-avgust 42.50, za september-— Sladkor surov 83" uso nov 22.--22.
(mirno) (mirno).
bel za tekoči mesec 24.7„, za julij 2 za julij avgust 25. t4 »a oktoher-januvar 26.1 .(stalno), rali niran 56.—56.50 — Vreme: lepo.
Tujci v hotelu „BALKAN".
N? novo so došli :
Mlinarik, uradnik. ZADOVV1TZ; Rimstuk. uradnik, ZAD0W1TZ ; Marek. c. kr. asistent, DUNAJ ; Kresel, uradnik, PRAGA ; Vrbovec, zaaebuik, ŽUŽEMBERK; Radika. dijak CETINJE: Bela pl. Kulm, dijak, CEH NJE; Žifcouitz, uradnik, ROVINJ: Javorni*, posestnik. LJUBLJANA; Momimo. zaseiMESI NA ; Kmetetez. potov., LJUBLJANA: Abram, c. k. častnik, TRST; Trampuš, c. k. častnik. GORICA.
7i ca ^bo zn i A ^Joazc
poročena
Č/r.>/, /9. 6. J906.
Vinarsko in gospodar, društvo v Komnu.
117.37»/, 117.37'/, *3.46 23.46 19.13'/, 19.12 95.55 9550 11.33- 1133
Parižka in londonska borza.
P a r t z : (Sklep.) — Fraacozka renta 97.15, italijanska renta 105.50, španski exterieur 96.70, akcije otomanske banke 677 . Menjice na London 251.75.
Pariz: (Sklep) Avstrijske državne železnice —.— Lombarde 17 ).— unificirana turška renta 96.50 avstrijska zlata renta 99. 5, ogrska 4u/0 zlata renta 97.35, L&nderbank--, turške srečke 145.50, parižka banka 15.60, italijanske meridijonalne akcije 8.1 h, akcije Rio Tinto 16."/1 Vzdržana.
London: (Sklep) Konsolidiran dolg 83°,., srebro 30.9/H, Lombardi 6.*/4, španska renta 95.7 „ italijanska renta 104.% tržni diskont 3'/». menjice na Duna,u 24.:i5. Mlačna.
Tržna porečila 20. junija.
Vabilo
redni občni zbor
podpisanega društva kateri se bo vr*il
v četrtek, 28. junija t. 1 ob 4 uri pop.
v društvenih prostorih gostilne Kvara.
DNEVNI RED:
1.	Volitev načelstva za prihodnja tri leta
2.	Volitev nadzorstva za prihodnje leto in
3.	M' rebitni predlogi.
V M'ui'-aju, «la 'je bo obOni zior ta dan ob tej tiri sklepčeu, viši se oIk' -i zl»or v smislu j :»i>. ilruStven h pravil isti <ian o1, 6. uri popoluiluo z ist.iu dnevnim remont.
„Vinarsko in gospodarsko društvo" v Komnu
dne 18. junija ll:C6
Načelstvo.
Osebni kredit za uradnike
častnike, učitelje itd. Samostojni hranilni in posojilni konsorciji društva uradnikov dajajo pod ugodnimi pogoji tudi proti dolgotrajnim povračilom posojila na osebni kredit. Agentje so izključeni. Naslove konsor-cijev daje brezplačno Centralno vodstvo društva uradnikov, Dunaj Wipplinger-strasse 25.
Budimpešta. PSenica z K 15-62, rž za okt K 13 12 do 13-
za okt. K lo.oO do
-------- ------- --- .3*14, oves za okt.
od K 13 32 do 13-34, koruza za julij 12-»U do K 12-82
Pšenira: ponudbe slabotne, c«ivora*p*Hni sred nje, tendenca mrtva. Podaja: Il'.OOO met. stot. z'" lu stotink nižje, rž padajoče, druga žita nespremenjeno. — Vreme: vroče.
Hamburg. (Sklep). — Sladkor z i juni' 1G.45, za julij 16-45 za avgust 16*61). zi sep:emb>r 16.70. za oktober 16*90, za november io-iJj. — Vzdržano. Vreme : oblačno
Ha vre. (Sklep) Kava Santos good average za tekoči mesec 44.25, za sept. 44.75.
N e \v - Y o r k. (Otvorjenje ) Kava Rio za bodoče dobave. Stalno, nespremenjeno, za 5 stot nižje. Prodaja : 7000 vreč.
0	sssir Tovarna poS^ištva fk^a
1	^Tieksandsr Zm pmi
° ulica Tesa Si*. 52. H (lastna hiSa). <
ZALO C. A: pmzzn R05RR5G (šcisUo poslopje)
J	u
J Con«, da s« nI bat* nob«.i« kor.kurono«. r
Sprejemajo t»e vsakovrstna d^la tudi po f.r»v.»>hnih načrtih
Outrovu oonCc br««t)ip.£co in franko
Oglase, poslana, osmrtnice, z ihvale, male oglase in v obče kakorsno koli vrsto oglasov sprejema jff „Inseratni oddelek" v ulici Giorgio Galatti st. 18 yf (Narodni dom) poluuadstropje, levo. Urad je odprt od 9. zjutraj do 12. in od 3. do S. po^j. JPo noći se sprejema '•* „Tiskimi Elinjst"
ZALOGA POHIŠTVA TOVARN
SE ZADRUge
vGorici-Solkan
V * ^Trst VM DEIRETT0RI1 (ROSflRIo)
rv 11 .	Cm i hr„/, PflLflČA MflPENZI
Podružnice:5PLJET,kEKA Telefon nh63I
Strun IV.
^EDINOST« štev; IGO
V četrtek, dne 21. junija 1900
Odhajanje in prihajanje vlakov
Odhod s postaje južne železnice v Trstu*.)
5.55 pre<Jp. B via Červinjan v Benetke, Rim, Milan,
Vitieir., Pontebo, Čedad 6.25 „ O do Gorice, preko Nabrežine, se zvezo
na Ajdovščino. 7.55 .» B na Dunaj, Reko, Budimpešto, Zagreb.
8.25	,. B v Kormin, Videm, Milan, Rim.
8.55 „ O v „	„ Benetke, zveza na
Červinjan.
9.55 „ O na Pum j, Budimpešto, Zagreb. 11.50 „ O preko Ccrvinjana v Videm, Čedad, Benetke. Milan, Ala. I,— popol. O v Kormin in via Červinjan v Videm
in Benetke.
4.25^ „ O v Italijo preko K.ormina, zveza na
Ajdovščino.
5.30 „ B via Červinjan v Benetke, Milan, Rim in Videm.
6.— „ O na Dunaj, Reko in Budimpešto. 6.35 ,, B na Dunaj, Ostende, Reko. S.30 „ B na Dunaj. Budimpešto, Reko. 1905	B do Kormina se zvezo Červinjan.
1.30 „ O na Dunaj, Budimpešto.
Prihod na postajo južne železnice v Trstu.
b.30 predp. O z Dunaja, Ostende in Londona. 7.20 „ B z Dunaja, Zagreba in Budimpešte. 7 40 „ O iz Kormina preko Bivia. 9,— „ B z Dunaja, Budimpešte, Zagreba, Reke. 10.25 „ Oz Dunaja in Reke. 10.28 „ B iz Italije preko Červignjana. 11.38 „ O iz Italije preko Kormina zveza z Ajdovščino.
4.15 popol. O iz Kormina in Červinjana pr. Nabrežine,
zveza z Ajdovščino. 5-35 j» B z Dunaja, Zagreba in Budimpešte. 7.15 „ O iz Italije via Červinjan. 7.46 „ B iz Italije preko Kormina, Nabrežine,
zveza z Ajdovščino. 8.35	B z Italije preko Kormina, sveza z Aj-
duščino pr. Nabrežini 8.55 „ B z Dunaja, Budimpešte in Reke. IO.45 » B iz Italije, preko Červinjana, zveza z Vidmom in O iz Kormina.
Odhod s postaje državne železnice pri sv Andreju v Trstu.
5.10	predp,	O v Koper, Buje, Poreč (Istra)!
5.30	„	O v Herpelje, Ljubljano, Dunaj.
7.20	„	B (samo v četrtek t v Herpelje, Pazin, Pulo
8.50	„	O v Herpelje, Divačo, Rovinj, Pulo.
350	popol.	O v Koper, Buje, Poreč (Istra).
4.—	„	O v Herpelje, Divačo,Dunaj, Rovinj, Pulo
7.30	„	O v Koper, Buje (Istra).
7.40	B v Pulo, Divačo, Beljak, Dunaj. Ob nedeljah in praznikih:
2.26	popol.	O v Divačo, Herpelje in \-mesle2eče postaje
Prihod na postajo državne železnice pri sv. Andreju v Trstu.
7.45	predp. O iz Buj in Kopra (Istra)
8.25 „ O iz Pule, Rovinja, Divače, Dunaja.
9.46	„	iz Pule.
11.05	,, O iz Herpelj, Divače, Ljubljane, Dunaja.
12.05	popol. O iz Poreča, Buj, Divače Dunaja.
6.25	„ O iz Pule, Rovinja, Divače in Dunaja.
10.25	« B iz Pule, Rovinja, Divače in Dunaja.
10.45	>» O iz Poreča, Buj, Kopra.
Ob nedeljah in praznikih:
9.28	popol. O iz Divače, Herpelj in vmes le/.ečih postaj
*) Op^?ka B — hrroHaV". O = obiraini vlak
-7
MALI OGLASI.
Mali oglasi računajo se po 3 stot. besedo; mastnotiskane besede se računajo enkrat več. Najmanjša pristojbina 40 stotink. — Plača se takoj.-----
Kdor Izven Trsta pismeno naroči kak „MALI 3GLAS", naj pošlje denar v naprej, ker drugače ne bo njegov oglas objavljen, če iti oseba poznana Upravi lista.
Tarifa je natisnjena na čelu „MALIH OGLASOV" in vsakdo ahko preračuni, koliko mu je plačati s tem, da prešteje besede.
Oglase treba nasloviti na „INSERATNI ODDELEK" „Edinosti".
Na vprašanja potom pisem bo dajal „INSERATNI ODDELEK" I nformaoije edino le, če bo pismu priložena znamka za odgovor
■ V v
Isce
Edinosti".
g g dovoljenje oJtarije. — Ponudbe pod
O ž t a r i j a" ,,Inseratnemu oddelkn
694
Parrolp obširnega zemljišča, naliajaječega se ■ i** UClC na enem najzdravejiL gričev pri Trstu so na prodaj. Zemljišče je pripravno za zidanje dvorcev in hiš. informacije <šaja ,-Inseratni urad Edinosti661
Ucenec Za me^an^DO str°k° se ta^oj sprejme
št. 3, Gorica.
s hrano in stanovanjem, ulica Duomo
539
Stanovanja v najem: L^a«.;;
širok hodnik z thzgledom na vrt. voda in plin — i K (»00; 4 sobe, sobica, kopalnica, kuhinja, voda, j plin, krasen razgled K SOO ; 4 sobe, sobica, kopa!- j niča in kuhinja, voda. plin K 900: 5 sob, sobica, J kopalnica in kuhinja, voda. plin K II SO. — Vsa ia stanovanja so v bližini pošte ra najlepšem kraju v središču mesta. Naslov daje: „Inseratni oddelek Edinosti-.	651
Gostilna „Alla Costanza"
št. 18). Toči se vsakovrstna vina, posebno pa kraški teran. Priporoča se si. občinstvu Henrik K o s i č.
Rl/nrPP krasen, na najlepšem in najzdravejem UVUlCL griču pri Trstu, proti jugu. obkrožer lepim vrtcem, je na prodaj. Za informacije je vpra šati, v Jnseratnem uradu Edinosti".	66<
GLAS.
V bogatej zalogi pohišiva
Em. Ehrenfreund
(prej JomI)
nlica Nm 24 (pritličje)
daja novo in rabljeno pohištvo po konkurenčnih cenah v najem.-
Qnkn meblirana se odda v n«jem v Rojanu v OUUa prijetnem in zdravem kraju z razgledom Več pove Inseratni oddelek Edinosti'-*.
n»p H'ci z	zemljiščem sta na prodaj
UVt/ lllOl v Rojanu, blizu rojanskih obokov. Mešetarji so izključeni. Naslov po ve „Gostilna Bolle" v Rojanu.
je pohištvo lepe spalne sobe solidno izdelano. Cena primernaB Naslov pove „Inseratni oddelek Edinosti"'. 595
Na prodaj
Andrej Cuban
v Barkovljah (v lastni hiši)
naznanja slavnemu občinstvu, da je odprl novo prodajalno, v kateri prodaja vsaki dan
svežo zelepjad
kakor tudi
vsakovrstno sadje
ANTON SKERL
mehanik, zapriseženi zvedeneo.
Trst - Carlo Goldonijev trg n. - Trst.
Zastopnik tovarne koles in motoioles „Pnch"
Napeljava in zaloga električnih zvončkov, ljuči in prodaja gramofonov, zonofonov in fonografov Zaloga priprav za točiti pivo. Lastna mehanični delavnica za popravljanje šivalnih strojev, koles, motokoles itd. -^g.
Velika zaloga pripadkov po tovarniških cenah. TELEFON Stev. 1734.
Kleparska delavnica
ARTURO PISCUR
TRST — ulica deli' Istituto št. 5
izvršuje vsakovrstno delo po nizkih cenah.
3(nhiiijska oprema
1 Jositra, emaila, in litega 2elega; vrči za mleko. Stavbena dela, kakor žlebi in cevi.
F. PertOt urar
TRST - nI. Poste naove št. g priporoča velik" izbor tir: Ornega, Schaffhause, Longines, Tavanes itd. kakor tudi zlate, srebrne in kovinske ure za gospe. Izbor nr za birmo. Sprejema popravljanja po nizkih cenah.
ALBERT BROSCH
Trst ul. Sv. Antona 9. Trst.
Kožuhovinar in izdelovalec kap
odlikovan na razstavi v Trstu leta 1SS2.
Velita zaloga toznlonn in itap za Tojate in civiliste
Izvršuje poprave hitro in za nizke cene ; sprejema v shrambo zimske kožuhovine ter jamči za provzročeno po moljih in po požaru.
škodo
Pod zelo ugodnimi pogoji je na prodaj lepa
Traž m si mjesto la, pivničara, kasirn
ili koju sličnu takoMi službu. — Govorim hrvatski slovenski i njemački. Pisati na „laseratni oddelek Edinosti1' p >d V. Š. C.	«85
Terana I. vrste
in prav dobrega črnega in belega vina po kron — franko kolodvor Motovun ili Pazin — proda (ne izpod 5 hekt.) Uprava Cerkve u Rakotolah (Istra).	tili*

nrQlQ Stiskalnice Mlatilnice, Slamoreznice itd. UrdlCi, prodaja ŽIV1C i dri v Trsta, Trgovinska ulica 2.	65S
PnhiČtl/n svetlo ali temno, se prodaja ; po-■ UIllolVU polne sjbe in posamezni komadi Izbera stolic. Cene, da se ni bati tekmovanja. Ulica Torrente 34, A. C u 11 i c h,	451
H On P* Ql#prlla (ulica Kafrineria št. a). Tovarna neiir. OIVI (Ud 8ladćić, konfetur in kanditov.
Zmerne cene. Pošiljatve na deželo.	361
PlQnict star, jbko zmožen, se ponuja društvom I Idi IIO L in zasebnikom za koncerte ter poučuje v igranju 11a glasovir proii zmernim cenam. Za naslov je pra>ati pri „Inseratnem uradu Edinosti" (T^'J
ti noiom se ot^a v koprivi na Krasu posestvo s lldjcm z hišo. hlevami, kmetiškim orodjem in živino. Nadalje se poizve pri J. Žega v Koprivi p. Dutovlje.
Državni praktikant Jjf .T«"™
primerni ceni pri pošteni slovenski družini Naslov
daje „Edinost".	686
z lepim sadnim vrtom na Tržaški cesti Št. 33. Hiša s pritiklinami je bila 1. 1905 sodno cenjena na 40.700 K in se za to ceno tudi proda.
Pripravna je posebno za letoviščarje ali za penzijoniste.
Pojasnila daje lastnik Mihael Pnc na Colu št. 27 pri Vipavi.
KOLESA (BICIKLJI)
Clevelan5, Vfestjidi), Columbia,
svetovnoznane znamke
modeli 1905
Kolesa Courier najnoveji sistem
13 kg, najfineja oprava
PneamatiK pr?e vrste. JamSi se za dve leti. Modeli 1£0B.
Cene zmerne.
FRflNCESCO BEDNHR
Trat, ulica Ponterosso št 4.
Postarni gospodje
niso več
stari moži
ako vporabljajo od najimenitnejih zdravnikov izkušeni ameriški električni aparat „Talisman", ki vrača zopet izcrpljeno moško jakost. Ob redni uporabi je učinek že v nekoliko dneh rudo vit, ne le pri mladih, ampak tudi starejih moških. „Talisman" priporočajo najugledneji zdravniki pri: protinu. trganju, živčnih boleznih, ženskih boleznih, nespanju. mrzlih rokah in nogah, hipohondriji, bledici, neduhi. mrtvoudnosti, krču, kožnih boleznih, homotoidah. želodčnih bole/.-nili itd. „Talisman" krepi živce, obnovlja kri. Pri osebah, ki uporabljajo „Talisman", delujeta kri in živčevje normalno! čuti se bistrijo, kar provzroča splošno zdravje; telesna in duševna krepost se pomnožuje in s tem se doseže zdiavo in srečno stanje ter podaljšanje za človeka že itak kratkega življenja. „Talisman" je enako važen za ženske kakor za mnške. Cene popolnega aparata 10 K- Pošilja proti povzetju ali predplačilu
Dunaj VII/1
Leopold
Hdor išee službo ali kakoršuo-koli zaposlenje; kdor išče uradnike ali službeno osobje ; kdor ima za oddati sohe, stanovanja, dvorcev : kdor iuia za prodati hiše, polja, dvorce ; kdor želi posojila4 vknjižbe itd., prodati ali kupiti premičnine ali sploh rabljene predmete itd. itd. naj se posluži MALIH OGLASOV v ,E d i n o s t i4i, ki so najeeneji, največ čitani ju najbolj pripravni v dosegro namena.
POPOLNE TOVARNIŠKE NAPRAVE
za kakoršno koli industrijo
Zaloga sesaljk (pompe) in vsakovrstnih tehničnih predmetov
kakor
Trinelfe za stroje in kotle, Klingerit, Pecolit, Asbest, Flocken, Graphit, trazmisijonalna jermena itd.
Tehnični urad Giuseppe Mo^taibetti Dlica Sanita 10.
Cene zmerne
JOSIP ROŽE
mizarski mojster v Trstu, ulica Raffaele Zovensoni 6
izvršuje
vsakovrstna mizarska dela.
i
: Posebno pa, se priporoča slovenskim ikonsumnim, posojilnim in drugim zavodom po deželi.
j0000006000000000
ELENA BALLIS
Procuratore generale F. BALLIS TRST, ulica Barriera vecchia 27
VELilKA ZALtOGA železnim za vrata in okna9 železarn za pohištvo, kuhinjskega orodja priprav za žvepljanje
in drugih kmetijskih predmetov po nizkih cenah
Najboljša reklama za trgr ce obrtnike, rokodelce in zasebnike sploh so „MALI OGLASI-' v „Edinosti"
Patentovani ilira-pstelja Maaincft
odlikovan v Florenciji 1905 se zlato kolajno in nagrado.
^e edini divan, ki služi ^ ob jednem tudi za poji steljo se žimnico in pod-zglavjcra io
neobhodno j o. -.eben
onim, družinam, ki imajo ® malo stanovanje.
BF- Plačevanje na obroke, -ps ^nton JVSahnich,
ul. Sv. rvann 10

Ces. in kr. priv.
Avstrijski kreditni zavoD
za trgovino 111 obrt Popolnoma vplačana glavnica : 100 milijon j / K Reser^e 42 milijonov K
T R Ž A Š K A ~F IL1J A L K \
se bavi
z vsemi bančnimi operacijami, z računi na bančen žiro in s tekočimi računi.
HRANILNE ULOŽNE KNJIŽICE
3
1L 0
i)
obrestmi in rentni davek na breme /. »v
Pohrana in uprava vrednot.
li __
I Zavarovanje vrednostnih papirjev
proti izgubam na žrebanju.
Kupo-prodaja vrednot, diviz in denarja.
V prostorih zavoda se izplačuVj ► na pogled
JVIenjiene vrednote
itali anske banke (Banc-a o' Italia) in janske banke (Baneo di Sieilia)
'	v
Velika zaloga APNENEGA K&RBI1Ž&
gagr prve vrste
DO K 26 100 ks1 čiste teže, prost« vozarine za Istro in Goriško pri
Faolo F^trizi
TRS f — ulica S. Lazzaro št. 9 — TRST
Telefon 1396
Cene zmerne
Malo
Ver-aIo\ie.
stanovanje 1 Ponudbe na
bližini Glavne Poste iščem. .Inseratni urad Edin sti" pod (750)
i
ali tudi proda hiša velikim hlevom
Odda se v najem
Iežtča. ob glavni cesti v veliki vasi oddaljeni in pol tiri od Trata, pripiavna za vsako obrt in već zemljišča pod jako ugodnimi pogoji. Več se poiv.ve pri r,Inse-ratnem uradu Edinosti-.	i>00
Prvo primorsko podjetje za
prevažanje pohištva in spešicijsko podjetje
RUDOLF EXNER - TRST
Telefone at. 847. - Via della Stazione Štv. 7. - T elefono it. 847
Filijaike v PULI, GORICI, REKI in C-RADEŽU. Prevažanje pohištva na v»e kraje tu- in inozemstva v zaprtih patentnih vozovih za pohištvo, dolgih 6 do 8 metrov.
- (Pošiljanje preMo?, ki se jemljejo na potovanje In prevažanje Ulaga na tse Druge.) ==
Sprejema se tudi pohištvo In druge predmete v shrambo v lastna za to pripravljena suha skladišča.
»r Edini tržaški »vod za S=£ „VACUM CLEANER".
ČIŠČENJE in SHRANJEVANJE PBEPBOH S———
Točna postrežba, in nizke cene.
Velika zaloga koles (bicikljev)
Germania in ^azio^aals
Koles na Deucin (motocikle!) ROSSLER & JAUE^NIG
pri kolesih in motocikletah potrebnih pritiklin
mehanična delalnica em- kolesarska šola
GIUSEPPE EGGER
TRST — Piazza della Caserma štev. 3. Najfinejše
namizno in jedilno olje
se vdobi pri
u urod n i zalogi olja
Tu Bar/iera Ste?. 3. Ivan Millonig, lastnik
\