Političen list za slovenski narod Po poŠti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta t gld., za en mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejetnau vel j.i: Za eelo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta S gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2. Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr če se titika dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša". Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Tredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1/aG. uri popoludne. ^»tev. 5. V Ljubljani, v soboto 7. januarija 1888. Letnik; XVI. Odprto pismo ..Koči". V Ljubljani, 6. jauuarija 1888. Pišem Ti z užaljenim srcem, ker govoriti mi je resno besedo z rodno mi sestro. Zadnjič sem Te prav prijazno in v bratovski ljubezni do Tebe pozdravil, želeč Ti le dobro. A Ti mojega dobro hotečega migljeja nisi hotela vsprejeti: odgovorila si mi celo, da Tebe in razmer, v katerih živiš, ne poznamo, Zato Ti hočem dokazati, da Te, žal, le predobro poznam. Nisem sicer nikoli visoko cenil Tvoje doslednosti, če tudi si starejša od mene, ker si prevečkrat barvo menjavala, le prevečkrat mazala natorno barvo vernega slovenskega roda z lepotičjem dvomljive vrednosti. V mladih letih bila si, po stariših dobro vzgojena, konservativna; za časa narodnega razpora, zapeljana po mladih lizunih, ultra-liberalna. Koliko zlii, in pohujšanja si tedaj provzročila! Osramotena nastopila si za tem pot pokore. Pod g. dr. Gregorčiča vredništvom privadila si se bila celo spodobnega krščanskega vedenja. Pod novim vrednikom ali upravnikom" (g. L., učiteljem v pokoji), jela si peti celo cecilijanske pesmi, za kar sem Ti sicer jako hvaležen; a prepričan sem tudi, da bi pela takoj „po-ulične", ko bi ne imela več poslušalcev „Cecilijan-cev", marveč same Dornberške junake. Da Ti je lahko barvo menjati, pokazala si sama v zadnjem „vabilu na naročbo". (Št. 53 1S87.) Pišeš namreč: „Z raznovrstnimi peresi okiučana in s potrebnim cvenkom podkovana „Soča" bi nič ne premeujala v svojem dosedanjem programu." Logično izvajam iz teh besedij, da bi v nasprotnem slučaji „premenila v svojem dosedanjem programu". Pa saj si že pre-menila. Le spomni se, kako si pisala še dne 2. decembra v št. 48 o rusolilskih člankih in o sramo-tenji Leona XIII. po nekem listu, na to pa popolnoma krivično obsodila pastirski list škofov. A kolik skok, kolik prevrat že v prihodnjem 49. listu! Mesto da bi bila pazljivo čitala, kaj govore višji pastirji, čitala in verjela si, kako Ti Tvoji nasprotniki razlagajo omenjeno pismo. Mesto da bi se bila pridružila ogromni večini „udariti" po sovraž- LISTEK. Tristoletnica Gunduličeva. 8. januarija t. 1. bode minolo tristo let, kar se je v slavnem mestu Dubrovniku v Dalmaciji narodil Ivan Franjin Gundulič, neumrli pesnik velikega pesniškega umotvora „Osmana". Njegova obitelj je bila že takrat slavno poznata in imovita, pa je tudi poskrbela, da se mladi Ivan odgoji primerno svojemu stališču. Prve nauke je prejel od oo. jezuitov. Ž« v 12. letu se je trdo posvetil učenju prava, ter je tako napredoval, da je še kot mladeneč dosegel najvišje državne časti, a kasneje celo knežovsko. Vendar pa to službovanje ni dolgo trajalo, kajti kmalu se je odrekel vsaki službi ter se oženil z Nikoleto Lukarevicevo, da more mirneje preživeti svoje dni. Od tega časa se je lotil izučavanja narodnega jezika in književnosti, kar osvedočuje še posebej njegov „Osman". Dosta zmožen grškega in latinskega jezika, a italijanskega posebne, začel je najpoprej iz tega prevajati na hrvatski, ter prevede rJeruzolim oslobodjen" od Tor. Tassa (rokopis je bržkone propal za potresa 1. 1667), »Ljubovnik nikih (domačih in tujih) vernega slovenskega naroda, „udarila" si „neusmiljeno" po Svojih višjih pastirjih. (Prim. št. 49. z dne 9. dec. 1887.) Mesto da bi se bila odločno pa tijdi d o-sledno postavila v bran sramotenju vernega svojega rodu, ljudstvo hujskaš zoper škofe (št. 49., „Po-ziv" v štev. 52. pr. 1. itd.) — tako se marsikje sodi Troje ravnanje — in „Slov. Narod" (o ironija!) vernim Slovencem priporočaš (št. 53.)*), „Slovencu" pa, ki je vsegdar dosledno in brez strahu od katerekoli strani branil katoliško in avstrijsko prepričanje vseh Slovencev, ki je vzlasti v minolem letu večkrat odločno zoperstavljal se „Kruto-rogovu" in dunajskemu „Parlamentiirju", očitaš, kakorv bi ne hotel videti resnice. Zal, le predobro jo vidim in zato tudi Tebe milujem, zaslepljena sestrica. Glej, tako si so spozabila, da dosti očitno željo izrekaš, — morda celo prerokuješ, seveda kot prerokinja-skaza, — o tem bodi prepričana, — da mene čez leto in dan več ne bode. (Da si prilastuješ „dar prerokovanja", v drugem mestu tudi sama trdiš. Pišeš namreč: „Časniki morajo znati tudi nekoliko prerokovati, posebno o novem letu; zato se tudi „Soča" ne more odteguiti tej nalogi". (Risum teneatis amici!) Nikar se toraj ne *) Iz Tvojega priporočila imenovanega lista sicer ni spoznati, ali Ti tako kipiš ljubezni do Svojega ljubimca, ali ljubimec do Tebe. Dovoli tedaj, da splošno rečem: Jaz ne verujem, kar stoji v Tvojem priporočilu: „Slov. Narod" pridružil se je „onim časnikom, katerih branje in podpiranje nalagajo višji pastirji v znanem pastirskem listu kot pastirsko dolžnost svoji duhovščini. Komur tedaj ne zadostuje tednik, n. pr. „Soča", in želi vsakdanjega zdravega političnega berila, delal bo po našem mnenji v smislu preč. gg. višjih pastirjev, ako si naroči „Slov. Narod", ki stane na leto 15 gld. Odgovorni urednik mu je dr. Josip Vošnjak, deželni poslanec in odbornik, ki je tudi kranjski vladi prijeten mož." Gledč zadnje trditve sicer ne vem, ali je g. dr. Josip Vošnjak kranjski vladi (razumni goriški bralci že vedo, kaj to pomeni) res prijeten mož. Dvomim pa, da bi bila ta trditev v taki zvezi „kranjski vladi" všeč. Zagotovo vem dalje, da višji pastirji še niso preklicali du-hovništvu svojemu dane prepovedi naročevati ali kakorkoli podpirati „Slov. Narod". Tudi zagotovljanju, da se jo „Slov. Narod" poboljšal in se kar čez noč navzel „patrijotičnega in verskega duha", toliko časa ne verujem, dokler ne vidim dejanj, in sicer mnogo dejanj, ker se je bil mnogo zagrešil. sramežljiv" od Ivana Preta in „FiIli in Sciro", igrokaz od Ub. Bonarella. Da pa tudi on kaj napiše v društvu mladih pesnikov, ki so takrat v Dubrovniku pisali izvirne drame, ali jih pa prevajali iz drugih jezikov, ter jih sami igrali, lotil se je sestavljanja narodnih igrokazov, pa da je stare narodne, a ne italijanske pisatelje tudi na tej stezi nasledoval in narodni značaj in povest bolje proučil, bila bi se gotovo v Dubrovniku in ostali Hrvatski drama mnogo poprej nego v Italiji in v Španiji do najvišje stopnje povzdignila; dočim od njega sem prične padati le ta vrsta pesništva. Od igrokazov Gunduličevih so najbolj znani: „Ariadna", „Proser-pina", „Dubravka", „Diana", „Armida". „Ariadnau ni izvirno delo, nego je prevod Rinuucinievega libreta, kateremu je kasneje sestavil godbo Claudio Monteverde. Ravno tako je tudi „Proserpina" melodrama, in po vsi priliki tudi ona prevod iz italijanskega. „Dubravka" je izvirna pastirska igra, ali prizori so bolj jeden do drugega nanizani v proslavo starinskih običajev Dubrovnika in njegove slobode. Med to so vpleteni smešni in šaljivi selski prizori. Od „Diane" in „Arinide" preostalo je samo nekoliko stihov. boj zame. Jaz se do sedaj prav dobro počutim, a tudi za prihodnje mi ni posebne skrbi, razun one, kako bi mogel več in bolje koristiti dragemu slovenskemu narodu. Ivonečno Te zagotovim, da se prav nič ne bojim one vplivne visoke osebe, katera naj bi »zamorca" pokopala, — kakor si po Svojih privržencih raztrosila — ker ona oseba ni slepa, da bi ne videla, kaj prija narodu slovenskemu in kaj mu škoduje. Bojim pa se za-te, da boš Ti začela bolehati po tolikih strupih, katere si že vrgla v želodec svojih predalov. (Gl. dopis iz Podgore z dne 28. decembra štev. 53.: „Slovensko ljudstvo treba poznati; stvar, ki jo je podedovalo od svojih prednikov, mu je sveta, bodi-si nedolžna ali pregrešna". Kakšno načelo je to? Krščansko gotovo ne!) Bojim se vzlasti zato, ker spoznam, da bi bilo za koristi našega roda pre-potrebno, ko bi imeli poštenega in značajnega sorodnika ali sorodnico v tvoji pokrajini. Vrni se toraj pravočasno na pravo pot, katero si zgrešila, dokler Ti je še mogoče pomagati. To Ti želi za „novo leto" vedno le dobro Ti hoteči „Slovenec". Deželni zbor kranjski. (Jednajsta seja dne 5. januarija.) (Dalje.) Poslanec D e t e 1 a poroča o prošnji županstva Budanje za podporo v popravo cesta in mostov na občinskih cestah Budanje -Podvelb in Budanje-Dolge Poljane ter v imenu finančnega odseka nasvetuje: „Prošnja se izroča deželnemu odboru, da preiskuje stvar glede proračunjenih stroškov dotičnih stavb ter dovoli v primeri potrebe podporo do 300 goldinarjev." Poslanec Lavrenčič toplo podpira ta predlog, omenja bregate lege dotičnih krajev, kjer moča in plazovi dotične cestne stavbe pogostoma in hudo poškodujejo. Prebivalci so pa jako revni, preživljajo se s prodajo sadja, pa morajo za to malo kupčijo še patent plačevati. Torej naj jim deželni odbor priskoči na pomoč in dovoli podpore, da bodo mog^ Razun teh dram je napisal ali prevel Gundulič po njegovih lastnih besedah še „Galateo", „Posve-tilište ljubeno", „Cerera", „Klejpatro", „Adona" in že zgoraj omenjeno „Koraljsko" od Šira („Filli in Sciro"), ali se niso vzdržale do našega časa. Med lirske spise Gunduliceve moremo uvrstiti: „Suze sina razmetnoga" pobožnega sodržaja, kakor je tudi »pesem od veličanstva božjih", pa „pjesni pokorne kralja Davida" (psalmi); zatim že omenjeni „Ljubovnik sramežljiv" erotičnega sodržaja; tem se morejo dodati tudi prigodne pesmi „u smrt Marije Kalandrice" in »Ferdinandu II., knezu toskanskemu", katerega slavi radi njegove ljubezni in privrženosti do slovenskega naroda in jezika. Ako so že ta dela bila dovoljna, da mu pridobe neumrlo slavo, nadkrilila jih je vendar v vsem njegova epopeja „Osmau". Šo pred Gunduličem je bilo mnogo pesnikov po Dalmaciji, pa tudi v Dubrovniku; ali se vidi na njihovih delih, da je duh italijansko-latinske književnosti toliko vplival na-nje, da so se vrtili samo v njenih krogih pesništva. Pa se vendar ne dii pomisliti, da je vsem tem pesnikom bilo nepoznato narodno pesništvo, v katerem so se čez 200 let opevali žalostni spomini na ono omenjena dela izvršiti. Zbornica potem pritrdi predlogu upravnega odseka. Prošnja županstva vipavskega za dovoljenje pobiranja naklade po 1 gld. 50 kr. od hektolitra piva se z dnevnega reda odstavi, ker odseku še niso došli vsi v ta namen potrebni izkazi. Prošnja muzejskega preparatorja g. Ferdinanda S c h u 1 z a, da se mu dovoli naslov in značaj muzejskega adjunkta, se odkloni. Poslanec V i š n i k a r poroča o načrtu zakona, s katerim se spreminjajo nekatera določila zakona z dne 13. junija 1882 1., dež. zak. št. 25 1. 1886, o odkupu posestev se držečih novčnih in prirodninskih davščin za cerkve, župnije in njih organe. Premembe zadevajo § 5, v katerem se določuje, da naj se tržne cene računijo po povprečni ceni let 1878 do 1887 in § 13, da se ima odkupnina izvršiti, ako večina zavezancev to zahteva. Pri splošnji razpravi se nihče ne oglasi. Pri posebni obravnavi se §§ 5 in 12 potrdita brez ugovora, pri § 18 pa se oglasi g. deželni predsednik baron W i n k 1 e r in v imenu vlade naznanja, da se ne strinja z načelom § 13, ker se ne nahaja v nobenem drugem enakem zakonu. Ko bi odločevala večina, bi se odkupno opravilo zadrževalo, ako ne zabranjevalo, tudi bi se zakon težko izvrševal, ker bi se ne vedelo, kaj je večina. Za njim se oglasi baron Apfaltrern in trdi, da poznii mnenja ljudstva, da bi bira pri nas okamnela, ako se sprejme predloženi načrt, zato oporeka, da bi se § 12 sprejel, kakor ga nasvetuje upravni odsek, ker to bi se reklo celi zakon za vselej pokopati. (Dalje prih.) silno katastrofo kosovopoljsko, ki je strla snago slovanskim zemljam na jugu in pokončala politično samostalnost srbske države. Pa vendar se ne opaža niti na vsebini, niti na obliki, da je narodno pesništvo najmanje vplivalo na umetno pesništvo dal-matinsko-dubrovniško. Le-ti pesniki so se čisto odvrnili od sorodnega jim iztoka ter se prislonili čim jače na zapad. Ta nedostatek je spazil prvi Gundulie ter ga je hotel odstraniti marljivim izučevanjem narodne poezije, in ker še do takrat vseslovanska knjiga ni imela narodnega eposa, hotel ga je sestaviti sam, da proslavi tako Slovanstvo. Predmet za svoj pesmotvor je vzel iz turške zgodovine, saj ravno o bojih med kristijani in Turki največ govord narodne pesmi. Ali Gundulič ni nameraval neposredno opevati boj krščanstva z rauhamedanizmom; on je hotel samo pripovedovati, kako so turškemu sultanu Osmanu II. spuntani janičarji zadali smrt sredi belega Carjigrada 1. 1622; zraven tega pa želi, da celi svet sliši o slavi poljskega kralja Vla-dislava, ki je s krščansko vojsko premagal pri Iločimu 1. 1621 turško silo. Tako je hotel pesnik posredno proslaviti zmago krščanstva nad oholim polumesecem. (Daljo, prih.) in v 19. stoletji še tako osrečuje narode, goji vedo, kakor v vsej svoji preteklosti. Kdor jej vzgojo človeštva trga iz rok, izruje rastlino iz njene zemlje; vsahniti mora in skušnje sedanjega časa potrjujejo jasno, kam ljudje zabredejo, ako mislijo narode omi-kati in vzboljšati brez Kristusa, brez cerkve. No, hvala Bogu, začelo se je daniti v tem oziru tudi pri nas in začudeni smo celo z Dunaja brali poročila o politiških zborih, v katerih so po mišljenji liberalni stranki pripadajoči možje, doktorji in državni poslanci izjavili se, da treba vrniti so zopet k šoli sloneči na krščanski podlagi. In na to obrača svojo posebno skrb naš sv. Oče, ki je glede ljudske šole še letos američanskemu škofu iz Louisiane pri avdijenciji izrekel pomenljive besede: Moj sin, ne opusti tudi najtrudapolnišega napora, le da mojim otrokom v Tvoji vladikovini priboriš katoliške šole. Ne zabi, da prav v šolski sobi je bojno polje, na katerem mora odločiti se, ali ima človeška družba ohraniti svoj kristijanski značaj. Pa tudi druge vede, tako naravozuanstvo, pospešuje sv. Oče, ter imenuje to vedo, vedo plemenito, ki raziskuje in razkriva čudežni stvor narave. V ta namen obstoji v Rimu posebna akademija, ki šteje sedaj štirideset udov iz vrste najslavniših naravoslovcev sveta. Da, potrebno je bilo tudi to vedo spraviti v pravi tir, ker žal, mnogo naravoslovcev je, ki zapadejo v materijalizem. Seveda imamo tudi tolažilo, da ravno največi učenjaki prav v raziska-vanji narave najdejo navdušenje za Vsemogočnega Stvarnika; navajam vedno slavnega Nevtona, ki je položil roko svojo na košček trate in izrekel: Gospoda, ta košček zemlje zadostuje mi, da občudujem Vsemogočnega Boga. In kaj pa bi rekel o slavnem astronomu Angelu Secchiju, kojega astronomija kot izuajditelja spektralne analize pač pošteva v vrsto največih učenjakov! Oj kako krasno proslavlja modrega Stvarnika! (Konec prih.) Politični pregled. V Ljubljani, 7. januarija. IšfoiriM&ii© dežele* Cesarica je sprejela dne 4. t. m. v svečani avdijenci apostolskega nuncija, nadškofa Galimbertija, ki je bil drugi dan pri cesarskem obedu. Avstrijska ministerstva se bodo v kratkem pričela posvetovati o izvrševanji postave glede zavarovanja delavcev za slučaje nezgod. "^Maiaje držav®. Dne 3. t. m. poklonili so se papežu Leomi XIII. zastopniki italijanskih škofij. Kakor piše „Tribuna", naglašal je sv. Oče v svojem do-tičnem odgovoru velike zasluge, koje so si pridobili papeži za Italijo, za kojo so se vedno trudili po svojih močeh, da je bila srečna, mogočna in za-vidana. To taje le oni, ki si upajo trditi, da je pa-peštvo večni sovražnik Italije. Potem je rekel sv. Oče, da rimsko vprašanje ni notranje, marveč mednarodno, svetovno vprašanje, ter je navajal, kolike težave mu dela Italija pri izvrševanji najvišjega poklica. Žaloste ga ti očitni in zavratni napadi. Nikedar pa se ne bo upognil željam revolucije ter upa, da bo povodom jubileja po celem svetu opazovano katoliško vzbujenje pripomoglo v vzvišeni meri k sijajni zmagi cerkve in papeštva. — Sv. Očetu sta brzojavno čestitala ruska velika kneza Sergij in Pavel. Isto storil je tudi miuister notranjih zadev Tolstoj kot vodja rimsko-katoliških zadev v Eusiji. — V Nemčiji praznovala se je papeževa petdesetletnica posebno divno v renskih mestih in v Vestfaliji. Bazni listi popisujejo razsvetljavo po teh krajih v dolgih člankih. Bila je posebno čarobna v Koloniji, kjer se je vdeležilo slavnostnega sprevoda 95 društev s 110 zastavami. Kako spoštuje vesoljni svet papeža, osvedočuje nam najbolje okoliščina, da so razobesili zastave raz hiš tudi nemški protestantje. Srbski kralj je pomilostil vse politiške zločince in izseljence, izimši Pasiča, koji so se vdeležili vstaje leta 1883. — V četrtek je imelo novo mini-sterstvo prvo sejo, koji je predsedoval kralj. — Ristič se je odločno in javno izrekel zoper sedanji kabinet. Bolgarije in njenega kneza osoda je skoraj dognana. Avstrija je pritrdila Rusiji, da sme zasesti s svojimi vojaki Bolgarijo. Predno pa se bo to zgodilo, sešla se bo konferenca v Berolinu, akoravno želi Rusija, naj bi se vršila dotična posvetovanja v Petrogradu. „Svjet" pravi, da jo vsporcd pristne ruske politike neposredno sporazumljenje z Avstro-Ogersko; ako se to posreči, razpadla bo zoper carjevino naperjena trodržavna zveza. Ako želi Avstrija mir, stavi naj Rusiji predloge, koje bo slednja gotovo sprejela. Nemški poluradni listi so dobili nalog, da na smejo več pisati zoper Rusijo. Vladni krogi so prepričani, da so se v bolgarskem vprašanji popolnoma sporazumele Avstrija, Rusija in Nemčija. Toliko je gotovo, da je izgubilo vsako podlago stališče, s kojega so govorili o Bolgariji Andrassy, Falk in Apponyi v ogerskih delegacijah. Bivšega francoskega predsednika zet, WiIson, ima veliko srečo. Danes teden je izdal preiskovalni sodnik Vigneau ukaz, ki ga zopet oproščuje zatožbe vzlic ogromnemu obteževajočemu gradivu. Ponosna si lahko Francija: Usmiljene sestre proganjaš, ki so stregle tvojim revnim bolnikom nad štirideset let, a sleparji tvoji kraljujejo v palačah ter mirno vživajo kupčijski dobiček za tvoje redove, ki so namenjeni zaslugam za človeštvo! — Predsednik Sadi-Oarnot je obiskal minole dni javne bolnišnice in dobrodelne zavode. Kakor poroča katoliški „Monde", odlikoval je Oarnot razven že zadnjič navedene predstojnice usmiljenih sester tudi še druge žene, ki so člani cerkvenih zadrug. Radikalni listi kriče, da je to zoper konstitucijo, da tega ni nikedar storil Grevy. Posebno se hudujejo nad njim, ker se poprej o teh zadevah ne posvetuje z ministri. — Ministrom mornarice je imenovan contre-admiral Krautz, načelnikom mornaričnega generalnega štaba contre-admiral Gervais in državnim podtajnikom za naselbine poslanec Feliks Faure. Izvirni dopisi. Iz selške doline, 1. januarija. Zastran nove občinske postave se tudi pri nas govori: ako bo v tej obliki, kot je prišla v poročilu na županstva, nam bo le malo koristila, pa velike stroške in doklade naložila. Naša občina šteje zdaj okoli 5000 duš in obsega razun Selške še tri samostojne duhovnije; dozdaj se je občinska doklada po 5 odstotkov plačevala in to je za neobhodne občinske potrebe zadostovalo, ker občina nima drugih dohodkov. Ako se pa nova postava v tem okvirji potrdi, znabiti se z 10 odstotki ne bo shajalo, ker zdaj še župau, vsaj pri nas, za malo nagrado sam službo pisarja opravlja; ako bo pa moral vsak nadžupan izprašanega pisarja imeti, bodo se stroški znatno pomnožili; tudi podžupani bodo veliko opravkov in pisarij imeli, kar se brez plačila ne bo moglo z vršit;. — Pri nas se popolnoma strinjamo z dopisnikom z Gorenjskega v »Slovenci" št. 282. Tudi naše županstvo je na vprašanje deželnega odbora v tem smislu odgovorilo, kakor se sliši. Kar občine na kmetih najbolj obtežuje, je v prvi vrsti domovinska postava, kakeršna je sedaj; ta naj se spremeni, kot je bila pred 15 leti in splošne ženitovanjske oglasnice naj se vsaj nekoliko omeje; s tem ravno se neizmerno množe občinam troški in pisarije. Ni še veliko let, kar je naša občina za neko družino, katere mož je bil iz naše občine, imela velike troške. Mož je v Bosni zbolel, ni mogel več delati in občina mu je morala plačati potne troške. Med tem časom mu umrje žena; ne dolgo potem pride ta človek k županu po dovoljenje, da se drugič oženi; in to se mu je moralo po dosedanjih postavali dovoliti, ne da bi bil občini prejšnjih stroškov kaj povrnil. Ta dogodek zato omenjam, da se razvidi, kako je za občine ta reč nadležna. S tem pa ne rečem, da bi sedanja občinska postava ne bila potrebna prenaredbe. Le to prosimo svoje častite poslance deželne in državne, naj dobro preudarijo, preden se kake nove postave lotijo, ker večih bremen ne moremo več nositi. Ob enem pa popolnoma zaupanje izrekamo svojim zastopnikom v težavnem poslu, ker veliko se je že za naš narod koristnih naredb in postav napravilo, za katere smo jim dolžni spoštovanje in hvalo, veliko pa tudi škodljivih reči odvrnilo. Iz novomeške okolice, 27. decembra. Oe potuješ iz Novega mesta po cesti, ki drži proti Kostanjevici in Krškemu, dospeš čez pičli dve uri do strmega klanca, kateremu pravijo „Rateški". Od tod zagledaš veličastno župnijsko cerkev brusniško. Treba ti je iti le še po klanci navzdol in potem zopet navzgor, in dospeš do stranske poti, ki drži v Brusnice. Sela brusniške župnije so ob vznožji Gorjancev raztresena po holmcih. Tudi mene je pred nekimi dnevi privedla ta pot v Brusnice. Vže ob kraji, kjer drži stranska pot s cesarske ceste proti cerkvi, zapazim slavolok; jednako ob potu več druzih z raznimi napisi in pozdravi. Ker je bilo že temno, nisem mogel brati raznih napisov. Vendar sem spoznal, da se tu praznuje nekaj posebnoga. Radoveden, kakor sem, pa tudi drugi, ki potujejo, poprašam. Praznovanje papeževe zlate maše v Ljubljani. Govor g. Povšeta v rsciutni dvorani. (Konec.) Sv. Oče za trdno upa doseči, ako se sprejmo načela Akvina, da se zopet krščanska družba uravna. Sicer pa ni sv. Oče ozkosrčen, ko priporoča filozofijo Akvina; v svoji okrožnici se izraža, da radostno sprejme vse, kar se bo modrega povedalo in koristnega iznašlo. To pač kaže velik duh našega svetega Očeta! Kako ga spoštujejo tudi prav zarad te izredne učenosti učenjaki bližnjega nam bratskega rodu, to je senat profesorjev zagrebškega vseučilišča, želim tu navesti. V svoji adresi do sv. Očeta pravijo: „Mi, ki imamo veliko nalogo, hrvatsko - akademično mladino seznaniti z vedami, imamo še posebni vzrok, Tebi sv. Oče, našo izredno vdanost in spoštovanje izreči. Vsem vedam si Ti, o sv. Oče, pravi vodnik in pospešitelj. Bogoslovcu kakor modroslovcu si neven-Ijiva načela krščanske učenosti pokazal. Resnično, Tvoji otroci imamo pač dovolj povoda ljubiti in občudovati takega Očeta." O to so prave besede, vredne veleumov, učenih mož, in daj Bog, da bode krščanska veda po vesoljnem svetu zmagala po živi želji našega sv. Očeta, ki pravi: Cerkev nikakor ne nasprotuje omiki in izobraževanju, razvoju in napredku na nobenem polji človeške moči, volje in znanja. Ona je razširjala luč do današnjega dne v vseh duševnih naporih moža, ki je šel tudi isto pot. „Kaj pa imate te dni v vaši fari tako važnega?" Mož, popred ves zamišljen, odgovori: »Staršem, malo ne toliko, kakor naša fara, pa kaj tacega še nisem doživel. Imamo sv. misijon." Naš gospod župnik, bodi jim vsa čast, ozaljšali so tako našo cerkev v teh kratkih letih, kar so pri nas, da so nam sosednji Šentjernejčani kar nevoščljivi. Zgovorni mož bil bi še mnogo pripovedoval, ko bi se ne bilo obema mudilo. Ko slednjič dospem po svojem poslu v Brusnice, zvem, da se praznuje stoletnica fare in pri tej priliki sv. misijon. Leta 1787 je postala župnija samostojna. Do te dobe je pripadala k šentjernejski s podružnicami sv. Andreja v Leskovci, sv. Danijela v Suho-dolu in sv. Jederti na Gorijancih. Seveda teh podružnic dandanes ni več, Bilo bi preobširno omenjati vseh podrobnosti, ki sem jih čul. Le to naj še omenim, da je imela fara v teku sto let deset duhovnikov, izmed katerih je sedanji prvi župnik, drugi so bili vikarji. Tudi misijonski križ zasluži, da se očitno pohvali, ker je delo domačina rezbarja, g, A. Kušljana iz Kandije, pa po vsem lično in lepo izdelan. Sme se meriti z drugimi po okolici. Pa je že tako, da je nekaterim všeč in lepo le to, kar pride iz inostranstva, domačini se pa prezirajo, take misli so mi hodile po glavi, ko sem zrl na debel sneg, ki pokriva okolico in zabranjuje promet; zategadel je tudi dopis že pozen. Iz ljutomerskih goric, 4. januarija. (Zima in siromaštvo.) Siromaštvo se pri naših viničarjih že dolgo ni tako čutilo in očitno kazalo, kakor letošnjo zimo. In skoro drugače ne more biti. Na mlatvi za „mertuk" so si majo zaslužili, domil pa tudi malo pridelali, ker ste suša in toča poljske pridelke skazila; v goricah pa v jeseni vsled mnogega deževja in tudi vsled nenavadno slabe vinske kupčije nihče ni dal nič delati, torej si tudi viničarji niso mogli nič prislužiti. Zaradi tega jih je torej mnogo že v začetku zime pomanjkanje trpelo, in zato se je tudi toliko slišalo o tatvinah, dokler ni bilo snega. Ko pa smo dobili snega do kolena in zimo, da drevje poka, niso si mogli niti na takošen nepošten način več pomagati, ampak zdaj morajo prositi ali trpeti. K sreči se je naredil že lepo sanjak, da morejo gnoj v gorice voziti, kar vsaj nekaj zaslužka daje tudi viničarjem. Vendar tudi posestnikom se dosti boljše ne godi. Nobeno blago, ki je imajo posestniki na prodaj, nima cene. Vina še je tod mnogo in ni tako slabo, kakor je razkričano, semtertje je celo prav dobro, ali kupcev le ni ponj. Ljudem pa je za denar sila, torej ga morajo za vsako ceno dati, ako ga le kdo hoče vzeti. Tudi za zrnje in za živino ni kupcev, ali če kateri pride, stavi take ponudbe, da ni mogoče se ž njim pogajati. Po ravninah se ljudje bojijo za ozimino, ker je sneg pal na mehko zemljo, zdaj pa tako dolgo leži in zraven še je pritisnila tako osti'a zima. Ako pa še k vsemu temu v spomladi utegne nastati vojska, kakor se že povsod govori, tedaj še-le bo joj in joj 1 Siromaštvo še bi večje nastalo, ker bi v največjem delu morali najboljši delavci z doma iti, v jesen bi se pa spet vrnili s praznimi rokami. Bog nas varuj takošne nesreče. Za toplo pečjo o tem misliti je že strašno, kaj še le, če se to uresniči ? Od božičnih praznikov do zdaj imamo vedno zimo od —15° do —19°; vendar je po polji, zlasti kraj Mure, še bolj občutljiva, kakor po goricah. Moj prvi letošnji dopis ima jako tožen zapo-padek. Bog daj, da bi v drugih dopisih mogel ve-selejše reči poročati. Dnevne novice. (Prekrasno izdelano adreso) poslal je odbor za .papeževo zlato mašo sv. Očetu Leonu XIII. v imenu katoličanov ljubljanske škofije. Sestavil jo je preč. g. prelat dr. Andr. Oebašek, ter v krepkih obrisih slika v njej velikansko zasluge Leonove za katoliški svet. Cela adresa z naslovnim listom vred obsega pet folio - listov; natisnila jo je izborno na karton-papir „Iv a t o 1 i š k a T i s k a r n a". Za bri-Ijantno njeno opravo trudil se je zlasti g. Stegnar. Izdelal je inicijale, poživil obrobke in osobito naslovni list s zlatom in raznimi bojami prekrasno ozaljšal. Vezana je v ruuien pliš, notranja stran platnic pa jo podložena z rumenim atlasom. Sprednja stran platnic je v sredi in v kotih obložena z moj- stersko izrezljano slonovo kostjo. V sredi je izrezljana podoba sv. Očeta, v kotih pa grbi: papežev, škofov, kranjski in ljubljanskega mesta. — Vsa čast izdelovateljera 1 (I)uli. spremembe v tržaški škofiji.) Čast. g. Anton Požar, adm. golagoriški, imenovan jo župnikom v Pozu. č. g. Peter Zobac, kapelan pri sv. Antonu v Trstu, postal je kurat v C as tel-Venere -u. C. g. Anton Nic. Usmiani postavljen je duh. pom. v Pazinu. (Duh. spremembe v goriški nadškoflji.) Č. g. Frane Goljevšček, kapelan pri sv. Vidu v Gorici, postal je župnik v Batu j ah; na njegovo mesto prišel je novomašnik č. g. Franc Žigon. Č. g. Štefan Fagauelj, kapelan v Renčati, imenovanje vikarjem v Bilja h. (V zadevah duhovenske »kongrue") razsodilo je nedavno c. kr. upravno sodišče v posebnem slučaji (Seethal na Solnograškem), da se imajo samostojni vikarji, ekspoziti, kurati, lokalni kapelani itd. smatrati samostojnim dušnim pastirjem v smislu § 1. postave z dne 19. aprila, D. Z. št. 47. Po tej razsodbi smemo soditi, da bodo povišane plače tudi gg. duhovnikom na Vipavskem, in zlasti marsikje po Goriškem in Tržaškem. Prim. Vaterland 1888 štev. 3. (Slovesna predstava »Slava Leonu XIII.") je v Marijanišči jutri, nedeljo, ob 5. uri zvečer. (Vabilo) k slavnostnemu večeru, ki ga prirede ljubljanski bogoslovci v slavo Nj. Svetosti, zlato-mašniku Leonu XIII. v torek, 10. januarija, v seme' nišči. Vspored: 1. Nagovor. — 2. P. II. Thielen: »Leonova himna" — moški zbor. — 3. V Bellini: „11 Pirata" — gosli spremlja klavir. — 4. Slavnostni govor. — 5. F. Kreutzer: »Gospodov dan" — osmo-spev. — 6. * .j. * „Quodlibet" — citre, kitara in gosli. — 7. J. Grbic: »Slovanski brod" — moški zbor. — 8. »Dve kroni" — deklamacija. — 9. »Cesarska pesem". — 10. »Boj in zmaga", dramatični prizor s petjem. Prične se ob petih zvečer. (Slavnost kat. društva rokodelskih pomočnikov) o priliki zlate maše sv. Očeta zvršila se je včeraj v društveni hiši jako dobro. Po »ouverturi" vojaške godbe razložil je društveni podpredsednik, č. g. A. Kržič, v izvrstnem in času jako primernemu govoru pomen luči in gorkote v družbinskem življenji, ki naj bi razsvetlila in ogrela tudi človeška srca. In ravno Leon XIII. je »luč z neba", ki razsvetljuje temne in hladne socijalne razmere ter ogreva z gorko ljubeznijo vse stanove za boljšo bodočnost. Nato je zbor zapel Foersterjevo »Zlato-mašniku papežu Leonu", g. Milavec deklamoval »Očetov praznik", zbor zopet zapel Katschthalerjevo »Leonovo pesem" s spremljevanjem vojaške godbe, razni stanovi so se klanjali sv. Očetu s primernimi čestitkami o Nj. »petdesetletnici"; in ko je zbor odpel himno Leona XIII., zasvirala je godba cesarsko himno, katero je občinstvo stoje poslušalo. Dvorana je bila polna občinstva; navzoči so bili prem. g. knezo-škof, mestni župan Grasselli in mnogi odlični prijatelji rokodelskega stanu. (Pisateljskega društva) zabavni večer zadnji četrtek je bil srednjedobro obiskan. Predsednik zabavnemu večeru pozdravi navzoče, želeč jim kot članom veselo novo leto. G. prof. Leveč čital je po jako umestnem uvodu životopisne črtice slovenskega, še živečega pisatelja. Vzgledno čitanje spisa, polnega humorja in dovtipa, vzbujalo je vsestransko pohvalo in mnogo smehu. Prihodnji zabavni večer bo v četrtek, 12. t. m.; predsedoval bo gosp. J. Tomšič, čital pa g. A. T r s t e n j a k. (Slovenska predstava) bode jutri, v nedeljo dne 8. t. m. Igral se bode igrokaz »Lovvoodska sirota". (Predstava dramatičnega društva.) Zadovoljni smo sinoči zapustili čitalnično dvorano, akoravno nam prva igra »Prvi bel (sicl) las" ni bila všeč, ker prvič take francoske igre niso za naše tla, drugič pa, kakor se nam dozdeva, izostal je iz dejanja naj-označivnejši odlomek; in to je pravi vzrok, da je bila igra neumljiva. Sicer pa vse prizuanje prvakoma slovenskih igralcev, gosp. Borštniku in gospici Zvonarjev i. — Bolje so nam ugajali »Svoje-glavneži". Vspeh je bil povoljen — smehu dosti. Med drugimi predstavljalci sta se posebno odlikovala gospodičina Vrtna rjeva in g. Sršen. — »Deklica Elizonska" nas jo popolnoma sprijaznila z večernim vsporedora. Gospej Gerbečevi in gdč. Daneševi ostala je zvesta dosedanja slava — to zadostuje. Gosp. Brak, ki je vrlo pogodil svojo masko, bil jima je primeroma vreden tekmec. Za take godbene in nam Slovencem redke vžitke iz-' rekamo s tem zahvalo si. vodstvu, osobito marljivemu kapelniku, g. Gerbicu. (Odbor za papeževo slavuost) naznanja glede romanja v Rim meseca aprila, da v kratkem dojdejo z Dunaja določnejši pogoji, ki se bodo nemudoma objavili v listih. (Gosp. Oroslav Dolenec), svečar v Ljubljani, daroval je Marijanišču 100 gl. čast in hvala vrlemu rodoljubu in blagemu dobrotniku! (Splašila) sta se danes dopoludne v S1 o -novih ulicah dva konja ter pri tem poškodovala moža, kojega so prenesli v bolnišnico. Konja sta lastnina gosp. Z. ter je nesrečo zakrivil bajo voznik. (V Krškem) se je 6. t. m. ustanovila na povabilo gosp. c. kr. okrajnega glavarja podružnica »R u d e č e g a križa", h kateri je pristopilo takoj 62 udov. Sprejela so se običajna pravila in volil se je nastopni osnovalni odbor, namreč gg.: grof Erv. Auersperg (načelnik), Fel. Lenk z raške graščine (namestnik in blagajnik), m. učitelj Bezlaj (tajnik); odborniki pa gg.; Avsec, černovšek, G r e g o r i n , Lapa j ne, Obračaj in Ivan P f e i f e r. (Klement pl. Klinkovvstroem t-) Na starega leta dan umrl je v Gornjem Dobniku (Diibling) pri Dunaji nagle in neprevidene smrti za kapom c. kr. dvorni arhivar gosp. Klement p 1. Klin-kowstroem, brat tukajšnjega superior-a, čast. g. P. Maksa, ki je dobil žalostno poročilo komaj uro prej, ko je šel na prižuico na Silvestrov večer. Banjkega Klementa krstil je znani redemptorist Klement Maria Hofbauer (Dvorak), ki bode v kratkem svetnikom prištet. Uprav on spreobrnil je bil tudi stariše Klinkovvstroemov od pro-testantizma b katoličanstvu. (Sporočila o hudi zimi) dohajajo nam tudi iz Bosne. Dne 21. decembra začel je tudi ondi sneg naletavati. Skoraj dva metra na debelo se ga je naletelo. Zima je tako ostra, da se klatijo lisice in volkovi že okoli hiš. Prve preže po kuretini, poslednji pa niso posebno izbirčni; kar jim pod zob pride, vse je dobro, da ima le količkaj po krvi slasti. V Sarajevu prišel je volk o božičnih praznikih celo do vojaških barak. To je dvignilo nekoliko bojaželjnih gospodov častnikov, da so se oprtali s puškami in so šli na volkove, če so kaj opravili, še ne vemo, kajti volk je čudna zver, »ki v eni noči obišče sedem vasi". Telegrami. Dunaj, 6. januarija. Državni zbor se bo zopet sešel dne 24. januarija. Dunaj, 7. januarija. „Koln. Ztg." poroča se dne 6. t. m. iz Petrograda, da je bil ravnokar izdan ukaz, vsled kojega bo odpuščeno moštvo najstarejšega letnika v gard-nem koru že dne 30. decembra st. st. Vojaki se odpuščajo sicer navadno še le meseca marcija. Sofija, 7. januarija. Pri Burgasu so razkropili roparsko četo blizu 60 Črnogorcev pod vodstvom znanega ruskega kapitana Nabo-kova, vjeli jih. deset in enega usmrtili. Nabo-kov je ušel, potem ko jo zastonj skušal pregovoriti prebivalstvo k vstaji. Rim, 6. januarija. Vatikanska razstava je bila danes jako slovesno otvorjena. Navzoči so bili papež z dvorniki, velika vojvodinja tos-kanska, kardinali, nad 300 škofov, diplomatski zastopniki in drugi. Listnica opravništva. G. J. P. Vse vpisali za leto 18SS. Ni« ne najdemo na. dolgu. G. J. IS. v Šk. Vse zapisali za 1. 88. G. l'\ K. v K. Ne Vi, ampak nekdo z Vami imajo« isto začetnico. Pri Vas vpisali kakor ste rekli 5 naprej, ii gld. 46 kr. nazaj, dolga bilo 3 gld. G. M. K. v B. Kakor jo Vaša volja, vse vpisali za 1. 88, a dol/.ujeto 5 gl. G. L. '/j. na V. Radi verujemo, da so kdo znosi nad listom, a mi nismo krivi, čo vsake štev. no dobivate. J. B. v Š. Radi, vso za prihodnje, a jo na dolgu šo 8 gld. G. S. G. v L. Vi se listu odpoveste in pošljete kasnoje. pravito za 1. 87, ko nič dol/,ni niste. Kaj hočeto s tem? Ali naj Vam list pošiljamo, ali vernomo denarje. Dopisnica vredništva. Zadnje dni nakupičilo so nam je toliko gradiva, da smo morali odložiti mnogo dopisov. Prosimo p. n. dopisnike, naj malo potrpo, ker v primernem časi pride vse na vrsto. Umrli so: 3. januarija. Jovana Banovo, livarjeva hči, 8 ur, Cesta v mestni log it. 4, jetika. —■ Janez Jamnik, krošnjar, 65 let, Kravja dolina št. 11, Marasmus senilis. 4. januarija. Friderika Perknosskij, pivarjeva hči, 1 le*, Šelenburgove ulice št. 5, Lewyngitis cronposa. — Katarina Kasilister, uradnikova vdova, 97 let, Kravja dolina št. 11, Marasmus. 5. januarija. Franc Škerl, kočijažev sin, 15 mes., Streliške ulice št. 3, Variola. Vremensko sporočilo. "o I > g Čas Stanje .3 3 .. •—■--Veter Vreme J2^ | zrokoraera toplomora o . oblačno Zjutraj oblačno, potem se Srednja temperatura obeli dni 4 pod normalom. je zjasnilo. Čmorno 7'° in 1-9° C., za 2.4° vreme, in 4-5° kr. Dunajska borza. (Telegrafično poročilo.) 5. januarija. Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) Sreberna „ 5% „ 100 „ „ 16% „ 4% avstr. zlata renta, davka prosta . . . Papirna renta, davka prosta...... Akcije avstr.-ogerske banke ...... Kreditne akcije .......... London............. Srebro ............. Francoski napoleond.......... Cesarski cekini ..... ..... Nemške marke .......... 78 gl. 45 80 „ 80 109 „ 75 93 „ - 871 „ - 272 „ 10 126 „ 50 10 01', 5 „ 96 62 „ 15 Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš* preljubljeni soprog, oziroma oče, tast in dedek, gospod^ | JAIEZ KUPRECHT, okrajni zdravnik na Brdu, danes ob 2. uri popoludne po dolgej in mučnej bolezni, previden se sv. zakramenti za umirajoče v 66. letu dobe svoje zaspal mirno v Gospodu. Truplo preblazega ranjcega bode v nedeljo, t. j. v dan 8. januarija, ob polu štirih popoludne iz hiše žalosti na grobje v Št. Vid preneseno in ondi pokopano. Predragi ranjki bodi priporočen v blag, pobožen spomin. (1) V PREVOJAH pri BRDU, 6. januarija 1888. Marija Ruprecht roj. Bostelle, soproga. — Janko Ruprecht, lekar, Viljem Ruprecht, sinova. — Minka Dereani roj. Ruprecht, hči. — Dominik Dereani, c. kr. davčni uradnik, zet. — Ema Ruprecht roj. Roth, Amalija Ruprecht roj. Čamernik, sinahi. — Alma, Janko, Hubert, Minka, Malka, Angela Ruprecht, Mara in Dominik Dereani, vnuki in vnučice. Anton Obreza, tapecirar in dekorater "v Ljubljani, Itljucarske ulice štev. Hs, priporoča prečast. du-- v4 liovšoini in slavnemu >xcJ&M!k p. n. občinstvu za iz-cKvs&r vanredno znižano ceno, veljavno le januarija in febru-arija t. 1.: Divane (glej podobo) po 26 in 27 gld. Stole po 8 in 9 gold. Mo-droce na peresih (Federmadratzen) po lO gld. Žimnice po 22 gld. in višje. Molilni klečalniki in cerkveni stoli. iigP Dpi Za dobro in pošteno delo se jamči. Naročila z dežele in poprave, kakor tudi vsa v to stroko spadajoča dela se točno in najceneje izvršujejo. Cenilci s podobami zastonj in franlco na za-htevanje. (5) Kdor želi kupiti dve lepi dobri ii težki kavi' pincgavskega plemena, ■ eno z lepim in čvrstim teličkom, oglasi naj se kmalu v šentviškem farovžu na Vipavskem, (i) .|Mf.f.-f.f,-f,f.f.f,f,| fif.fr,f„»„»4 izdelovalca oljnatih barv, firnežev, lakov In napisov. Pleskarska obrt za stavbe in meblje. ZGDj 0 ■/»» H J za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. 4. priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot znano reelno fino delo in najnižje eeno. Posebno priporočilno za prekupce so oljnate barve v ploščevinastih pušicah (Blechbiichsen) v domačem lanenem oljnatem firneži najfineje naribane in boljšo nego vso te vrsto v prodajalnah. (6) Cenilce na zahtevanje. lunnununnnnHnnnnm .>oye izdaje! n Nastopne molitvene in poučne knjige so izšlo v novih izdajah, in sicer: Sv. Alojzij j ali šestnedeljna pobožnost v čast sv. Alojzija. Pridjane so molitve za občno službo Božjo in življenje sv. Stanislava Kostka. Spisal V. Lah. — V. natis. V polusnje vezana z marmornatim obrezkom 45 kr.; v usnje vezana z marmornatim obrezkom 60 kr.; v usnjo vezana s zlatim obrezkom 80 kr.; v usnje vezana s zlatim obrezkom in pozlačena I gld. 10 kr. (»etzeniani in Goltata, fioia Pomž- nosti, pokorščino in ljubezni do smrti. Bukve premišljevanja in molitve k časti britkega trpljenja in smrti našega Gospoda Jezusa Kristusa, po premišljevanji pobožne nuno Ane Katarine Emerih in po spisih najimenitnišili častilcev presvetoga trpljenja našega Zveličarja. Spisal J. Volčič. — VI. natis. V polusnje vezana z marmornatim obrezkom I gld. 10 kr.; v usnje vezana z marmornatim obrezkom I gld. 30 kr.; v usnje vezana s zlatim obrezkom I gld. 70 kr. \aša I j uha Gospa, Presyetega Srca. Po- učivne in molitvene bukve častilcem Matere Božje. Iz nemškega posnel Janez Volčič. — III. natis. V usnje vezana z marmornatim obrezkom 90 kr., v usnje vezana s zlatim obrezkom I gld. 30 kr. SVCta lira moliti Jezusa v Zakramentu ljubezni Božjo ali: Obiskovanj i presvetega Rešnjega Telesa in počeščevanje vselej neomadežane Devico Marije, za vso dni v mesecu poleg sv. Alfonza Ligvorijana. Spisal Janez Volčič. — V. natis. I. Izdaja brez bratov-ščinske pobožnosti. V usnje vezana z marmornatim obrezkom 90 kr., v usnje vezana s zlatim obrezkom I gld. 25 kr., v usnje vezana s zlatim obrezkom in pozlačena I gld. 50 kr. — II. izdaja z bratov-ščlnsko pobožuostjo. V usnje vezana z marmornatim obrezkom I gld., v usnje vezana s zlatim obrezkom I gld. 40 kr., v usnja vezana s zlatim obrezkom in pozlačena I gld. 80 kr. Te knjige se dobivajo v navedenih platnicah in po imenovanih cenah, pa tudi lepše rezane pri pod- _ pisanem in v vseh bukvarnah. F[ Mat. Gerber, Ljubljana, (Josip C. Gerber), založna trgovina s papirjem in knjigoveznico. NB. Pri poštnih pošiljatvah se plača od vsak knjige po 10 kr. več. (2) Bogu Vsemogočnemu dopalo jo našo iskreno ljubljeno mater, oziroma taščo in staro mater, gospo Ano Pollak roj. Jallen, usnjarsko tovnrničarico v ^starosti 54. lot, prevideno s sv. zakramenti za umirajoče, danes po polunoči poklicati na oni boljši svot. Pogreb bil je 6. t. m. ob 4. uri popoludne iz lastno hiše. Sv. maše zadušnice se bodo služile v domači župni cerkvi. V Tržič i, dno 5. januarija 1888. Karol, trgovec v Ljubljani, Engelbert in Ivan, sinovi. Ana omož. Globotschnigg, Kristina, Ida omož. Mally, lzabela, hčere. Frančiška Pollak rojena Peterca, sinaha. A. L. Glo-botschnigg, tovarnar kos, Karol B. Mally, tovarnar usnja, zeta. (1) Prave garantirane v v voščene sveče in voščene zavitke priporoča prečast. duhovščini in gospodom trgovcem po najnižji ceni (3) Oroslav J3olen.ec, svečar v Ljubljani. ni B Ustanovljena leta 1847. n poli J. J. NAGLAS-A ■ b H» Ij -a BB :« 9 Turjaški trg št. 7, priporoča se za napravo vseh v to stroko spadajočih predmetov, posebno pa cerkvene, hišne in gostilni-carske oprave po najnižjih cenah. (3) Črnilniki f/ratis in franko. ISelgrclove čistilne krogrljlce. Najboljše sredstvo zoper zaprtje in lenost jeter. v _ Te krogljice ne shujšajo — kakor mnoga druga zdravilna sredstva — bolnikovega stanja, prodno se ne počuti boljšega. Vpliv njihov, akoravno lagoden, je vendar popoln brez neprijetnih nasledkov, kakor slabosti, ščipanja po trebuhu, itd. — Seigelove krogljice so najboljše domačo sredstvo, ktero je bilo le kedaj iznajdeno. Izčistijo čreva vseh dražilnih snovi in jih pusto v zdravem stanji. Najboljše sredstvo so zoper nevarnost'življenja — neprebavljivost in lenost jeter. — To krogljice preprečijo mrzlico in razno bolezni, ker odstranijo iz čreves vso strupene snovi. Učinek krogljic je hiter, in vendar lagoden, ne da bi provzročevale kakove bolečine. Kdor ima hud nahod in mu preti mrzlica, kdor^cuti bolečine v glavi, v hrbtu ali v udih, temu bodo Seigelove krogljice odstranile nahod in prognalo mrzlico. Obložen jezik s slanim okusom provzročujejo škodljive tvarine v želodci. Lo nokteri vžitki Seigelovih čistilnih krogljic scistili bodo želodec, odstranili slabi okus in dali zopet tek; s tem se pa povrne tudi zdravje. - Mnogokrat provzročuje pol segnita hrana v želodci bruhanje, slabosti in drisko. Ako se oproste čreva teh nečistih tvarin z vžitkom Seigelovih krogljic, zginejo neprijetni učinki in prikaže se zopet zdravje. — Ako vzamemo Seigelove čistilne krogljice, predno gremo spat,_ zabranijo slabo nasledke preobile jedi in pijačo, ne da bi motile spanje. Cena zavoju Seigelovih čistilnih krogljic je 50 kr. — Dobivajo se le v podolgastih škatljicah v vseh lekarnah Avstro-ogerske. Langenlebarn, dne 30. septembra 1883. Lekarni „zur lil. Brigitta", II., Ilriglttaplatz, Dunaj. Prisrčno se Vam zahvaljujem za „ekstrakt". Devet mesecev sem ležal v postelji. Nobena zdravniška moč mi ni mogla pomagati zoper vodenico. Vse jo bilo zastonj. Naš gospod župan mi jo rekel, naj rabim „Shaker-ekstrakt", mogočo mi bo ta pomagal. In pomagal mi je; že prva steklonica mi je zlajšala bolezen. Sedaj sem žo popolnoma zdrav. Z odličnim spoštovanjem J. Schmid, hišni posestnik v Langenlebarnu, N.-A. Fiilnek, dne 11. novembra 1883. Gospodu A. J. Whltc-u v Londonu. Ne morem si kaj, da no bi se Vam zahvalila. Več ko loto dnij se mi je vrtelo v glavi ter so ine mučile bolečine v hrbtu in po udih. Skoraj sem obupala, da bi šo kedaj okrovala. Citala sem v „Weltblattu" o enaki bolezni ter sem si kupila steklenico „Shaker-ekstrakta". Ko som jo porabila, bila som zopet čila; zaradi tega najtoplojo priporočam vsakemu Vaš „ekstrakt", kajti moja bolezen bila jo baš neozdravljiva! Zahvaljujem se Vam še enkrat za veliko dobroto, kojo sto mi izkazali s svojim „ekstraktom". Z božjo pomočjo sem zopet okrevala. (3) Amalija Kreutz, oskrbnica v pivarni fulneški na Moravskem' Lastnik: ^r. ^Vliite, Limited, 35 Faringdon Road, London. V zalogi ima in razpošilja ,,Seigelove krogljice" Ivan Nep. Ilarna, lekarna „zum goldenen Liiwenu v Kromžiru na Moravskem. V v CEBELNO-VOŠČENE SVEČE priporoča SEEIAII v (6) Ljiililj aui. Itnifa 131>crl,