Razprave GDK: 243 + 263: 176.1 Alnus gfutinosa (L.) Gaertn.: (497.12 Polanski log) Gojitvene lastnosti črne jelše v Polanskem logu Si lvicultural Characteristics of Common Alder in Polanski log Miloš KECMAN* l~vleček: Kecman, M.: Gojitvene lastnosti črne jelše v Polanskem logu. Gozdarski vestnik, št. 9/1999. V slovenščini , s povzetkom v angleščini, cit. lit. 22. Prevod v angleščino: Miloš Kecman. Z začetki sodobnega gospodarjenja nižinskih poplavnih gozdov sovpada tudi postavitev petih raziskovalnih ploskev velikosti 0,2 ha v letu 1967 za spremljanje razvojnih trendov nižinskih poplavnih gozdov. Ploskve so bile razdeljene na tri polja.. Na prvem polju so se izvajala zmerna rredčenja, na drugem se redčenj ni izvalalo, na tretjem pa so se izvajala močna redčenja. Vsakemu drevesu je bil izmerjen premer v prsni višini. Učinke redčenj smo spremljali glede na število dreves, srednji premer, lesno zalogo in srednji volumen drevesa. Analize nakazujejo na primernost zmernih redčenj. Podan je predlog o intenzivnosti redčenj v jelševih sestojih. Ključne besede: izbiralno redčenje, učinek redčenja, Atnus glutinosa (L.) Gaertn., gozdnogojitvene smernice, nižinski gozd, poplavni gozd, Polanski log. Abstract: Kecman, M.: Silvicultural Characteristics of Common Aid er in Polanski log. Gozdarski vestnik, No. 9/1999. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 22. Translated into English by Miloš Kecman. Setting of five research plots sized 0.2 ha for checking developmental trends of the flood-plain forest, coincides with a modern flood-plain forest management in 1967. Each plot has been divided into three subplots. The first subplot was treated by moderate thinnings, the second one was without treatment and the third one was treated by heavy thinnings. Each tree was measured by breast-height diameter. Effects of thinnings were checked according to tree quantity, mean diameter, growing stock and mean tree volume. Analyses show a high adequacy of moderate thinnings. A proposal of thinning intensity in stands of common alder is presented as a concluding thought. Key words: selective thinning, fhinning effect, Atnus glutinosa (L.) Gaertn., silvicultural guidelines, plain forest, flood forest, Polanski log. 1 UVOD IN PREDSTAVITEV PROBLEMA INTRODUCTION AND PRESENTATION OF THE PROBLEM Po drugi svetovni vojni so razvoj cestnih in železniških povezav, mo- dernizacija kmečkega gospodinjstva in nacionalizacije gozda omogočili popolnoma spremenjen pristop h gospodarjenju panjastih gozdov črne jelše v Polanskem logu. Načrtovalce je pri snovanju novih pristopov pri gojen ju greznega gozda vodila misel o mnogonamenski vlogi gozda, zato se je prenehalo s sečnjo na panj in z nizkim redčenjem, ki je bilo takrat v praksi (MLINŠEK 1960). Prešlo se je na bolj naravno gospodarjenje, ki je bilo zagotovilo za hkratno uveljavljanje ekoloških in socialnih funkcij in težnje k proizvodnji visoko kakovostnega lesa. Premena je v tem primeru omogočila prehod iz panjevskega gozda v visoki gozd. Z začetki sodobnega gospo- darjenja greznih gozdov pa sovpada tudi postavitev raziskovalnih ploskev za spremljanje razvoja greznih gozdov. Mlinšek (1960) je ugotavljal, da je za črno jelšo značilna izjemno živahna rast v mladosti in zelo umirjena rast v zreli dobi in da v splošnem velja pravilo, da črna jelša v prvi tretjini življenja zraste v višino za dve tretjini, v drugih dveh tretjinah pa še manjkajočo tretjino. Zanimive rastne lastnosti in možnost proizvodnje visoko kakovostne hlodovine so ga privedle tudi do razmišljanj o smernicah za gojenje jelševih gozdov, zato je tudi začel z raziskavo razvojnih trendov pri črni jelši. GozdV 57 (1999) 9 * M. K., univ. dipl. inž. gozd., GIS, Večna pot 2, 1000 Ljubljana, SLO 355 356 Kecman, M.: Gojitvene lastnosti črne jelše v Polanskem logu Namen prispevka je, da s primerjavo razvojnih trendov prepoznamo možne razlike med različnimi pristopi izbiralnega redčenja, ugotovimo vzroke za nastale razlike in na osnovi teh spoznanj preverimo in korigiramo smernice, ki se pri gospodarjenju z gozdovi črne jelše uporabljajo v praksi. Za določanje ustreznih gozdnogojitvenih usmeritev je potrebno tudi po- znavanje naravnega sukcesijskega razvoja jelševja. O tem obstajajo veči­ noma domneve, zato smo v drugem delu prispevka predstavili lastno hipotezo o sukcesijskem razvoju tega gozda. 2 OPIS RAZISKAVE 2 DESCRIPTlON OF THE RESEARCH 2.1 Metoda dela 2.1 Working method Leta 1967 so v Polanskem logu izločili štiri raziskovalne ploskve v štirih različnih oddelkih. Ploskve se razlikujejo po starosti sestojev in po boniteti rastišča. Te ploskve so poimenovali 03, 04, 11 in 12. Leta 1970 pa so izločili še eno ploskev, ki je bila v fazi mladovja. To ploskev so poimenovali 05. Vsaka ploskev vsebuje tri polja. Vsako polje meri 0,2 ha (40 mx 50 m). Na prvem polju (polje 1) naj bi se izvajala zmerna redčenja, drugo polje (polje 2) je predstavljalo kontrolno polje in na njem naj se ne bi izvajalo redčenj, na tretjem polju (polje 3) pa naj bi se izvajala močna redčenja . Zmerno redčenje je v poskusu pomenilo, da se ob redčenju izbrancem pomaga z odstranitvijo najmočnejših konkurentov in predraslih dreves vprašljive kakovosti. Močno redčenje pa je v poskusu pomenilo, da se izbrancem pomaga tako, da se odstrani vse konkurente in vsa predrasla drevesa vprašljive kakovosti (MLINŠEK 1998), torej v tem primeru jakost ni bila določena glede na odstotek posekane lesne mase, ampak se je predvide- vala, da bo z odstranitvijo večjega števila konkurentov odstotek poseka ne lesne mase višji. V prvi popis so bila vključena samo tista drevesa, ki so bila uvrščena po lUFRO klasifikaciji v zgornjo združbeno plast (ocena 100). Vsako drevo je bilo oštevilčeno. Pri popisu polj smo merili premere dreves v prsni višini s TI-metrem. (Poleg tega se je vsako drevo ocenjevala z atributivnimi znaki po IUFRO klasifikaciji, kar pa v tem prispevku ni obravnavano.) Na ploskvah 03, 04, 11 in 12 je bilo opravljeno šest meritev ( 1967, 1973, 1979, 1983, 1993 in 1998). Na ploskvi 05 pa so bile opravljene štiri meritve (1975, 1980, 1993, 1998}. Potrebno je dodati, da se poskus ni dosledno izvajal: 1. Za vse ploskve v obdobju med letoma 1980 in 1993 ne obstajajo podatki o vrsti, jakosti in pogostnosti gojitvenih del. Tudi za ostalo razisko- valno obdobje (1967-1980, 1993-1998} nismo povsem prepričani, da so ti podatki popolni. 2. Sestoje ponovno redči mo, ko vpliv prejšnjega redčenja začne upadati, zato je lahko sporno, da se je sestaja (polji), ki sta bila obravnavana z različno jakostjo redčenja, redčilo istočasno. Po drugi strani pa v praksi prihaja do podobnih situacij, zato so rezultati raziskave za prakso uporabni. 3. Zaradi hitrosti razvojnih procesov bi si meritve morale slediti vsakih pet let, pri mlajših razvojnih fazah, ko so ti procesi zelo hitri, pa je tudi obdobje petih let predolgo (KECMAN 1999). Poleg tega na poskus vpliva dodaten moteč vpliv: vse ploskve so bile izločene pred dokončanjem radmožanskega zadrževalnika, ko so hkrati s GozdV 57 (1999) 9 Kecman. M.: Gojitvene lastnosti črne Jelše v Polanskem logu to gradnjo poglobili tudi strugo reke Ledave in na njej zgradili sistem zapornic, ki v primeru visoke vode Ledava za jezijo in vodo pretočijo v gozd (BEER 1 GERGAR 1 BAČIČ 1985, SMOLEJ 1994 ). S tem posegom se je nivo podtalne vode znižal , voda pa se pretaka v gozd v času vegetacijske dobe, na kar se jelša negativno odziva (LEVANIČ 1993). 2.2 Opis ploskev 2.2 Description of the plats Sestoj na ploskvi 03 je v fazi mlajšega debeljaka. Osebki, predvsem na redčenih ploskvah, so močno porasli z vodenimi poganjki. Na začetku poskusa je bil sestoj star med 39 in 44 let. Oddelek, kjer se raziskovalna ploskev nahaja, bi na začetku poskusa lahko označili kot enodoben gozd črne jelše, kjer je panjevec prisoten na 75% površine (GGN 1958). Sestoj na ploskvi 04 je v fazi mlajšega debeljaka. Sestoj se je začel na zahodni strani, kjer se nahaja polje 3, močno sušiti. Na tem polju so osebki močno porasli z vodenimi poganjki in tu sestoj tudi najhitreje propada. Intenzivnost sušenja in razpada sestaja na polju 1 je sicer manjša kot na polju 3, a večja kot na polju 2. Na začetku poskusa je bil sestoj star med 49 in 54 let. Oddelek, kjer se raziskovalna ploskev nahaja, bi na začetku poskusa lahko označili kot enodoben gozd črne jelše, kjer so panjevci prisotni na 20 % površine (GGN 1958). Sestoj na ploskvi 05 je v fazi mlajšega drogovnjaka. Sadnja dveletnih sadik je bila izvršena spomladi leta 1970. Posadili so 10.000 sadik na hektar. Sestoj na ploskvi 11 je v fazi mlajšega drogovnjaka. Na delu polja 1 je iz neznanega razloga prišlo do sušenja dreves in propada sestaja . Sadnja dveletnih sadik je bila izvršena spomladi leta 1963. Posadili so 10.000 sadik na hektar, od tega 80% črne jelše, 15% jesena, 5% hrasta, poleg tega pa še čremso , ameriški jesen in vrbo (GGN 1958). Sestoj na ploskvi 12 je v fazi starejšega drogovnjaka. Osebki na polju 3 so porasli z vodenimi poganjki. Na začetku poskusa je bil sestoj star med 1 S in 21 let. Oddelek, kjer se raziskovalna ploskev nahaja, bi na začetku poskusa lahko označili kot enodoben gozd črne jel še s posamezno primesjo jesena. Prevladovali so panjevci, semenci so bili vnešeni s spopolnitvami (GGN 1958). 3 METODE ANALIZ 3 METHODS OF ANALYSES V te analize so vključena vsa drevesa, ki so bila po IUFRO klasifikaciji uvrščena v zgornjo združbeno plast (ocena 1 OO), in tudi vsa tista drevesa, ki so bila pri zadnjem popisu uvrščena v zgornjo združbe no plast, v katerem od prejšnjih popisov pa ne, se pravi, vsa vrasla drevesa. Regresijske krivulje, ki predstavljajo odvisnost upadanja števila dreves glede na starost, smo izračunali za vsako polje vsake ploskve s pomočjo regresijske analize (KOTAR 1977). Podatkom o odvisnosti upadanja števila dreves glede na starost smo prilagajali regresijsko krivuljo, ki ima obliko : N = a x starostb oz. ln(N) = ln(a) + b x ln(starost) S pomočjo testa primerjave koeficientov regresijskih krivulj za več populacij - analize kovariance (KOTAR 1998) - smo primerjali koeficiente regresijskih krivulj za posamezna polja iste raziskovalne ploskve. GozdV 57 (1999) 9 N: število dreves na raziskoval- nem polju 1 number of trees on a research subpfot starost: starost sestaja 1 stand age a, b: koeficienta regresijske krivu lje 1 coefficients of re- gres sion curve 357 Kecman, M.: Gojitvene lastnosti črne jelše v Polanskem logu v: srednji volumen drevesa 1 me an tree ~volu me N: število dreves na polju 1 number of trees on the subplot a, b: koeficienta regresijske krivulje 1 coefficients of re- gression curve 358 Primerjavo učinkov redčenj na srednji premer med posameznimi polji iste raziskovalne ploskve smo naredili na osnovi izračuna srednjega pre- mera drevesa, cenilke za standardni odklon in izračuna razlike med sred- njima premeroma drevesa pri pNi in zadnji meritvi. Izračunali smo tudi lesne zaloge za vsako polje posebej za vse meritve vseh raziskovalnih ploskev. Lesne zaloge smo izračunali po tarifah, ki so jih za gozdnogospodarko enoto Dolinsko uporabljali pri obnovi gozdno- gospodarskega načrta leta 1991 - prirejene Schaefferjeve tarife. Za ploskvi 03 in 11 smo vzeli tarifni razred 6, za ploskvi 04 in 05 tarifni ·razred 6,5, za ploskev 12 pa tarifni razred 5 (ČOKL 1992). Primerjavo povečevanja lesnih zalog smo opraviti s pomočjo grafikonov, na katerih je prikazano gibanje lesnih zalog po posameznih ploskvah za posamezna polja. Srednji volumen drevesa smo izračunali za vsako polje posebej za vse meritve vseh raziskovalnih ploskev. Računali smo ga s pomočjo podatkov o lesni zalogi in številu dreves na polju. Na osnovi teh podatkov smo za vsako polje vsake ploskve s pomočjo regresijske analize (KOTAR 1977) izračunali regresijsko krivuljo, ki predstavlja odvisnost velikosti srednjega volumna drevesa glede na število dreves na polju . Podatkom o odvisnosti upadanja števila dreves glede na starost smo za ploskve 03, 04, 11 in 12 prilagajali regresijsko krivuljo, ki ima obliko: OZ. ln (v) = Jn(a) + b x ln(N) Za ploskev 05 pa smo podatkom o odvisnosti upadanja števila dreves glede na starost prilagajali regresijsko krivuljo, ki ima obliko: v+ 0,01 = a x Nb OZ . ln(v+0,01) = ln(a) + b x ln(N) S pomočjo testa primerjave koeficientov regresijskih krivulj za več populacij- analize kovariance (KOTAR 1998)- smo primerjali koeficiente regresijskih krivulj za posamezna polja iste raziskovalne ploskve. 4 REZULTATI IN RAZPRAVA 4 RESULTS AND DISCUSION 4.1 Upadanje števila dreves glede na starost 4.1 Tree quantity decrease according to age Koeficienti regresijskih krivulj za posamezna polja so podani v pregled- nici 1. S preskusom paralelnosti krivulj (test b koeficienta regresijske krivulje) za nobeno raziskovalno ploskev nismo odkrili, da bi bile razlike med b koeficienti statistično značilne. To pomeni, da so krivulje lahko celo vzpored- ne, ni pa nujno. Zato lahko naredimo sklep tako, da predpostavimo, da je bilo število dreves na začetku poskusa na vseh poljih ene raziskovalne ploskve enako in da so krivulje vzporedne ter da se z redčenji ni bistveno zmanjšalo število dreves iz zgornje združbene plasti glede na polje, na katerem se ni redčilo . Koeficient a regresijske krivulje bi lahko predstavljal število dreves na polju pri starosti sestaja eno leto (sadike se sadi šele v drugem letu starosti), vendar pa na ta rezultat vpliva tudi dejstvo, da so v poskusu obravnavana le drevesa iz zgornje združbene plasti in da se je na ploskvah 05 in 11 sadilo 10.000 sadik na hektar, danes pa se jih manj. Zato rezultati niso GozdV 57 (1999) 9 Kecman , M.: Gojitvene lastnosti črne jelšev Polanskem logu Ploskev 1 Plot Polje 1 Subp/ot a b 1 1216,3 -0,661 03 2 283,9 -0,206 3 3709,0 1 -0,915 1 7782,5 ~1, 134 04 2 1569,7 -0,689 3 33803,3 -1,492 1 7051 ,7 -1,055 05 2 1 8026,8 -1 '1 07 3 1 7709,3 -1 '121 1 6335,2 -1,026 11 2 4516,9 -0,829 3 3589,4 -0 ,819 1 4047,4 ~0,894 12 2 4421,3 -0,848 3 8014,0 -1 '151 povsem primerijivi s prakso. Pri testu regresijskega koeficienta a ugotav- ljamo, da so razlike statistično značilne na ploskvah 03, 04 in 11 , na ostalih dveh ploskvah pa razlik s preskusom nismo ugotovili. Razlike na ploskvi 111ahko pripišemo dejstvu, daje na delu polja 1 iz neznanega vzroka prišlo do propada sestaja. Razlike na ploskvah 03 in 04 pa lahko pripišemo visoki starosti, kar pomeni, da lahko stahstično značilne razlike v številu dreves pričakujemo šele v starih sestojih . Razlike v številu dreves med polji v mlajših fazah razvoja sestaja so statistično neznačilne in lahko neizkušenemu gojitelju porajajo dvome o smiselnosti redčenj v mlajših razvojnih fazah. Pravočasno zmanjševanje števila dreves pomeni vzdrževanje dolžine krošnje, ki pa je potrebna za hitrejše debelinsko priraščanje pravilno izbranih in prostorsko porazdeljenih izbrancev. Razlike (tudi v številu dreves) se pokažejo šele v starejših fazah razvoja sestaja. 4.2 Učinek redčenj na srednji premer 4.2 Thinning effect on mean diameter Iz preglednice 2 je razvidno, da je srednji premer drevesa na poljih, kjer smo redčenja izvajali , višji, kar pomeni, da smo z redčenji uspeli povečati debelinski prirastek pri drevesih, ki so v poskusu ostala. (Na ploskvi 05 je višji le pri zmernem redčenju, na ploskvi 12 pa le pri močnem red- čenju . ) Najvišje vrednosti srednjega premera drevesa so na polju, kjer smo izvajali zmerna redčenja, le na polju 12 je srednji premer drevesa najvišji na polju, kjer smo izvajali močna redčenja. Obenem je opazno, da je razlika v premerih tem večja , čim starejši je bil sestoj. Izstopa le ploskev 05, kjer so razlike v srednjem premeru prav tako zelo visoke. Redčenja vplivajo tudi na manjši raztros okrog srednje vrednosti, pred- vsem v starejših razvojnih fazah . Iz tega lahko zaključimo, da lahko pri končnem poseku računamo na večji dobiček, saj bodo sortimenti debelejši. Hkrati bodo premeri sortimentov manj variirali. Z redčenji tudi skrajšujemo proizvodno dobo. Potrebno je dodati, da na rezultate na ploskvah 04 in 12 vpliva neho- mogenost poskusnega materiala med polji v pogledu porazdelitve dreves po debelinskih stopnjah na začetku poskusa. Na rezultate na ploskvah 05 GozdV 57 (1999) 9 Preglednica 1: Koeficienti regre- sijskih krivulj odvisnosti upadanja števila dreves v zgornji združbeni plasti glede na starost Table 1: Cooefficients of regres- sion cu!Ves of main canopy trees amount according to age 359 Kecman. M.: Gojitvene lastnosti črne jelšev Polanskem logu o t------l~f--+---1--+--1 Q o 1---~f--.f--+-+--+--t Q :fi t-------11-+---1-+--+--t Q 360 in 11 vpliva tudi nehomogenost poskusnega materiala med polji v pogledu porazdelitve dreves po debelinskih stopnjah pri prvi meritvi, kar pa lahko pripišemo različnim učinkom nege v gošči. Obenem pa na rezultate na ploskvi 04 vpliva začetek propada sestaja na polju, kjer smo močno redčiti, na rezultate na ploskvi 11 pa propad dela sestaja na polju, kjer smo zmerno redčil i. 4.3 Povečevanje lesnih zalog 4.3 Growing stock increase Iz grafikona 1 je razvidno, da smo najvišje lesne zaloge na ploskvi 03 dobili na polju, kjer nismo redčil i. Poleg tega opazimo, da je že prvo zmerno redčenje (pri starosti 42 let) povzročilo zmanjšanje tesnih zalog na polju 1. Na polju 3 pa se je zaradi dveh pogostih močnih redčenj (do starosti 47 let) prav tako zmanjšala lesna zaloga, vendar pa je po tem prirastek na polju, kjer smo močno redči li, skoraj enak, na polju, kjer smo zmerno redči li, pa bistveno višji kot pa na polju, kjer redčenj nismo izvajali. Za ploskev 04 opazimo, da smo najvišje lesne zaloge dobili na polju, kjer smo zmerno redčiti. Poleg tega opazimo, da so močna redčenja (do starosti 57 let) vplivala na veliko zmanjšanje lesnih zalog na polju 3, prav tako pa so pogostna zmerna redčenja (do starosti 57 let) vplivala na to, da ni prišlo do bistvenega povečanja lesnih zalog. Vpliv zadnjega od teh redčenj pa je opazen še pri naslednji meritvi . Zanimivo je, da prirastek po zadnjem znanem redčenju na polju, kjer smo zmerno redčiti, ostaja na isti ravni kot na polju, kjer redčenj nismo izvajali. Najvišje lesne zaloge na ploskvi 05 smo dobili na polju, kjer smo zmerno redčil i. Z zmernim red čenjem smo najbolje uspeli izkoristiti visoke prirastne pospeške v mlajših razvojnih fazah. Najvišje lesne zaloge na ploskvi 11 pa smo dobili na polju, kjer smo močno redčiti. Verjetno smo z redčenjem uspeli izkoristiti visoke prirastne pospeške v mlajših razvojnih fazah (tudi na polju, kjer smo zmerno redčili, saj moramo upoštevati, da je iz neznanega vzroka prišlo do propada dela sestaja) . Vidimo tudi, da so se sestoji na prvi dve redčenji (do 18. leta) odzvali s povečanim priraščanjem, saj je prirastek na obeh redčenih poljih po 18. letu višji kot na neredčenem polju. Za ploskev 12 je razvidno, da je najvišja lesna zaloga dosežena na polju, kjer se sploh ni redčilo. Pri starosti sestaja 281et se je zaradi (morebitnega) red čenja v obdobju med 23. in 28. letom na močno redčenem polju opazno Pregled1ica 2: Srednji premeri dreves, cenilke za standardni odklon in razlike v srednjem premeru drevesa pri prvi in zadnji meritvi Table 2: Mean tree diameters, estimates of standard error and differences between me an tree dimeters of first and last measurement Legenda J Legend: M 1 - srednji premer drevesa pri prvi meritvi (cm)/ mean tree diameter at first measurement (cm) s 1 - cenilka za standardni odklon pri prvi meritvi 1 estimate of standard error at first measurement M 2 - srednji premer drevesa pri zadnji meritvi (cm)/ mean tree diameter at last measurement (cm) s 2 - ceni Ika za standardni odklon pri zadnji meritvi J estimate of standard error at last measurement d - razlika v srednjih premerih drevesa (cm)/ a difference between mean tree diameters (cm) GozdV 57 (1999) 9 ro O) o m N ro c Cl) Q) _..J 600 500 400 300 200 100 o 7 Kecman . M.: Gojitvene lastnosti črne jelšev Polanskem logu 13 17 30 37 41 47 51 Ploskev 1 Plot 03 Ploskev 1 Plot 04 Ploskev 1 Plot 05 Ploskev 1 Plol11 Ploskev 1 Plot12 Zmerno red. 1 Moderate lhinn. Neredčeno 1 Withoutthinn. Močno red. 1 Heavy lhinn. 71 Starost (let) 1 Age (years) 81 zmanjšala lesna zaloga. Kljub temu pa je le-ta v primerjavi z zmerno redčenim poljem pri zadnjem popisu zopet večja. To lahko kaže na pri- mernost močnega redčenja po 20. letu v sestoj ih, razvitih iz panjevca. Poleg tega opazimo, da je prirastek na obeh redčenih poljih po 28. letu višji kot na neredčenem polju. Grafikon 1: Povečevanje lesnih zalog Zaključimo lahko, da lahko v mlajših razvojnih fazah pričakujemo višje lesne zaloge v sestojih, kjer bomo redčenja izvajali. Tak rezultat lahko pripišemo izkoristku rastnih pospeškov v mlajših razvojnih fazah. V starejših razvojnih fazah lahko pričakujemo višje lesne zaloge v sestoj ih, kjer redčenj ne bomo več izvajali. Na vseh ploskvah opazimo, da je do reakcij povečevanja prirastka prišlo po redčenjih, ko se je zadostno (ne pa preveč) zmanjšalo število konku- rentnih dreves na polju. Povečevanje prirastka je posledica zmanjšanja konkurence v krošnjah in osvetlitve le-teh. Poleg tega pa opazimo, da so se stari sestoji črne jelše sposobni odzivati na gozdnogojitvene ukrepe. Pri zmernih redčenjih ostaja prirastek v starejših sestojih vsaj na isti ravni kot v sestojih, v katerih se ne redči. 4.4 Povečevanje srednjega volumna drevesa 4.4 Mean tree volume increase Koeficienti regresijskih krivulj za posamezna polja so podani v pregled- nici 3. Regresijske krivulje o odvisnosti povečevanja srednjega volumna drevesa glede na število dreves na polju so prikazane na grafikonih 2 (za ploskev 05) in 3 (za ploskev 12). GozdV 57 (1999) 9 Gra ph 1: Growing stock increa- se 361 Kecman , M.: Gojitvene lastnosti črne jelše v Polanskem logu Grafikon 2: Regresijske krivulje odvisnosti srednjega volumna drevesa od števila dreves v zgornji združbeni plasti na polju na ploskvi 05 Graph 2: Regression curves of mean tree vo/ume according to the number of main canopy trees on a subplot of the plot 05 Grafikon 3: Regresijske krivulje odvisnosti srednjega volumna drevesa od števila dreves v zgornji združbeni plasti na polju na ploskvi 12 Graph 3: Regression curves of mean tree vo/ume according to the number of ma in canopy trees on a subplot of the plot 12 362 4.4.1 Primerjave koeficientov regresijskih krivulj 4.4.1 Comparisons of coefficients of regression curves S preskusom paralelnosti krivulj (test b koeficienta regresijske krivulje) smo ugotovili razlike med koeficienti b regresijskih krivulj le za raziskovalni ploskvi 03 in 04. Na teh ploskvah so sestoji že starejši od predvidene proizvodne dobe. Tako lahko zaključimo , da postajajo razlike v srednjem volumnu drevesa vse bolj očitne (večje) s podaljševanjem proizvodne dobe. E- Q) E: :::1 ~ c: (O ~ c (lJ E :J o > 'E' "O (lJ Ci5 3 2,5 1.5 0,5 o o o ' ' ' ' '•, '• ...... "" ... ~ .. .... ... .. .. o ID o o N - • - - Zmerno redčenje Moderate thinn. --- Brez redčenja Without thinn. · · · · · ·Močno redčenje Heavy thinn _ o o ("') število osebkov 1 Number of trees 3.-------------------------~------==--------~ ·.s 2,5 c (lJ E :J ~ '2 0,5 "O Cl) (jj - • - • Zmerno redčenje Moderate thinn. - ·- - Brez red čenja Without thinn. • • · • - -Močno redčenje Heavy thinn. ··...::::.~:::--_" '·"'·--·--·-----------'------------ o+-------~-----4-------+------~------+-----~ o o o 1() N število osebkov 1 Number of trees o o "' o 1() M Pri testu regresijskega koeficienta a ugotavljamo, da so razlike statistično značilne na ploskvah 03, 04 in 12, na ostalih dveh ploskvah pa razlik s preskusom nismo ugotovili. Koeficient a regresijske krivulje predstavlja vrednost volumna drevesa, če bi lahko z red čen ji ves prirastek prenesli na eno samo drevo. Tak podatek je za prakso neuporaben, saj to ni možno. Na ploskvah 03 in 04 (ki sta že starejši od predvidene proizvodne dobe) je koeficienta najvišji na neredčenih poljih , na ploskvi 12 pa na polju, kjer se je zmerno redčilo. Poleg tega lahko iz grafikonov 2 in 3 ugotovimo, da višje ležeča krivulja pomeni večjo vrednost srednjega volumna drevesa pri enakem številu dreves. Gozdnogojitveni pristop, ki omogoča večjo vrednost srednjega GozdV 57 (1999) 9 Kecman. rvl. : Gojitvene lastnosti črne Jelše v Polanskem logu Ploskev 1 Plot Polje 1 Subp/ot a b 1 980,0 -1,578 03 2 58,3E10 -5,209 3 438 ,0 -1,378 1 419,9 -1,335 04 2 4876,3 -1,880 3 123,3 -1 ,076 1 15627,9 -2 ,089 05 2 23232,2 -2,176 3 9351,0 -2,082 1 20942,3 -2,125 11 2 11624,7 -1,938 3 43392,9 -2,212 1 8398,7 -1 ,978 12 2 7414,8 -1 ,871 3 650,0 -1,506 volumna drevesa pri enakem številu dreves, pomeni hitrejše doseganje ciljnih dimenzij sortimentov. Tak pristop je zato primerno uporabiti, saj se najhitreje dosega gozdnogojitvene cilje. Hkrati moramo pri redčenjih upo- števati tudi stabilnost sestojev. V mlajših fazah je najbolj primerno zmerno redčenje (grafikon 2). V starejših fazah (grafikon 3) pa bi bilo najbolj primerno, če redčenj sploh ne bi izvajali. 5 SKLEP 5 CONCLUSION Kotar (1997) navaja po Schuetzu splošno pravilo, da se z redčenji začne v letvenjaku, ko je višina sestaja približno 5 metrov. To še posebej velja za bukev, hraste, breste, lipe in iglavce. Pri jesenu in javoru, kjer je velika nevarnost, da pride zaradi poškodb vršnega popka do dvovrhatosti, pa se začne z redčenji šele pri višini 8-10 metrov. Nadalje pa Kotar predlaga, da se redčenja opravlja dalje na približno vsake 4 metre višinske rasti, pri tem pa se vsakič ponovno določi izbrance in njihove konkurente. Pri pre- verjanju in korekciji gozdnogojitvenih smernic smo si pomagali s krivuljo višinske rasti, ki jo navaja Levanič (1993) za sestoj v odseku 68a v Pol ans- kem logu (grafikon 4 ). Pri črni jelši prihaja do poškodb vrhnjega poganjka in posledično do dvovrhatosti, vendar pa bi prvo redčenje pri 10. letu pomenilo, da bi se v času največjih rastnih pospeškov razvrstila le tri redčenja. Tudi zato smo red čenja predvideli na 3 metre višinske rasti, pri čemer pa bi, seveda, vsakič ponovno določili izbrance in konkurente. že takoj je potrebno poudariti, da so podatki, ki jih dobimo z grafikona 4, primerni le za odsek 68a, nam pa bodo služili le kot grobo ogrodje. Predlagamo prvo redčenje pri 6., najkasneje 7. letu starosti, s čimer bi čimprej začeli izkoriščati visoke rastne pospeške. Mlinšek v prvem gozdno- gospodarskem načrtu (1958) za GGE Lendava- poplavni gozdovi ugotavlja, da dinamika razvoja kultur in biološka svojstva črne jelše in jesena zahte- vajo čimprejšnji prehod k pozitivni selekciji . Obenem ugotavlja, da stanje sestojev po zgradbi in razvoju ne nudi možnosti, da bi gojitvena ukrepa GozdV 57 (1999) 9 Preglednica 3· Koeficienti regre- sijskih krivulj odvisnosti poveče­ vanja srednjega volumna drevesa glede na število dreves v zgornji združbeni plasti na polju Table 3: Coefficients of regressi- on curves of mean tree vo/ume according te the number of ma in canopy trees on a subplot 363 Kecman , M.: Gojitvene lastnosti črne jelše v Polanskem logu Grafikon 4: Pogostnost redčenj glede na krivuljo višinske rasti (LEVANIČ 1993) Graph 4: Frequency of thinnings according to the height growth curve (LEVANIČ 1993) 364 30 ~--------------------------------------------~ 25 20 - --- --.---- - - --· . . .. -- - ---· - 5 5 10 15 20 25 30 35 40 45 50 55 60 Starost (lela) J Age (years) čiščenja in redčenja razdružili, zato so jima dali skupno ime. Tudi danes (KOLENKO 1 998) še vedno uporabljajo kombinirane ukrepe pozitivne in negativne izbire- čiščenje silakov in panjevskih poganjkov pri prvih redčen­ jih. Predvsem prvo in tudi še naslednje redčenje bi poleg pozitivne izbire še vedno vsebovalo elemente nege gošče. Do 1 O. leta starosti bi se izvedlo še eno zmerno redčenje. Med 10. in 20 . letom pa bi se izvedlo še dve zmerni redčenji. Tako bi s pogostnostjo redčenj do 20. leta dosegli, da se krošnje ne bi preveč skrajšale, z zmernostjo pa pričakujemo zadostno srednjo dolžino debel, manjše tveganje v pogledu stabilnosti sestojev in tankovejnatost. Primernost pogostnih redčenj predlaga tudi Kotar (1982), češ da naj bo doba vračanja v mladih sestojih na dobrih rastiščih 3 - 5 let. Obenem pa Kotar (1986) poudarja, da je prenašanje prirastka na kandidate res uspešno le v dobi, ko so prirastni pospeški pozitivni in nas zgodnja kulminacija prirastnih pospeškov sili, da se prične z redčenji zgodaj in da so le-ta v tej dobi pogostna. K logičnemu sklepu, da za črno jelšo to res velja, nas privede že Mlinšek (1960), ki ugotavlja, da je rastna moč sestaja največja med 5. in 20. letom in da kulminacija tekočega volumenskega prirastka nastopi najkasneje do 20. leta starosti. Med 20. in 40. letom bi se izvedlo le še dve zmerni redčenji, saj črna jelša takrat le počasi prirašča v višino in pogostna redčenja niso več primerna. Pri tem predvidevamo, da bodo krošnje dovolj globoke in da bo z redčenji uspelo preprečiti hitrejše skrajševanje krošenj . Močna redčenja so neprimerna, saj črna jelša rada razvije sekundarno krošnjo, ki pa zmanj- šuje vrednostni prirastek. Po 40. letu starosti pa bi se, ne glede na spoznanja pri primerjavi povečevanja srednjega volumna drevesa glede na število dreves, izvedlo vsaj eno zmerno redčenje. To redčenje bi predstavljalo svetli1veno redčenje, torej presvetljevanje krošnje, ki omogoča hitrejše debelinsko priraščanje preostalih osebkov. Rezultati primerjav povečevanja lesnih zalog (ploskvi 03 in 04) nakazujejo, da prirastek v starejših sestojih črne jelše pri zmernih redčenjih ostaja na isti ravni. Tako se bo skrajševala proizvodna doba, s tem pa se bo zmanjševalo tudi tveganje za pojav trohnobe v spodnjem delu debla. GozdV 57 (1999) 9 Kecman. M.: Gojitvene lastnosti črne jelše v Polanskem logu Predlog se ne ujema povsem z navedbami v zgodnejši literaturi (NEMESSZEGHY 1986), ki predlagajo kasnejši začetek redčenj (med 8. in 1 O. letom). V obdobju med 20. in 40. letom starosti, ko jelša preneha hitro rasti v višino, pa Nemesszeghy predlaga 3-4 močnejša redčenja . Možna je razlaga, da so Nemesszeghyja k takim zaključkom vodile izkušnje iz prakse. Rezultati na ploskvi "12, kjer se je močno redčilo (iz panjevskega gozda razviti sestoji, s katerimi je imel predvsem opravka Nemesszeghy), so tudi nakazovali na umestnost močnih redčenj po 20 . letu (vendar so osebki v teh sestojih porasli z vodenimi poganjki). Tudi Nemesszeghy je poudarjal, da morajo biti krošnje normalno do nekoliko močneje razvite. Po 45. letu Nemesszeghy ( "1986) ne predvideva več red če nj, češ da jelševe krošnje ne reagirajo več tako občutno na gojitvene posege, da bi mogli posebno vplivati na višino prirastka, ki po 50. letu stagnira. To ugotovitev smo v raziskavi ovrgli. 6 MOŽNA POT SUKCESIJSKEGA RAZVOJA NIŽINSKEGA POPLAVNEGA GOZDA 6 POSSIBLE WAY OF SUCCESSIONAL DEVELOPMENT OF FLOOD- PLAIN FOREST Sonaravnost nas sili, da predvidimo tudi možne poti sukcesijskega razvoja greznega gozda. Ozreti se moramo v preteklost, da bi lažje napo- vedovali prihodnost. Najboljšo sliko o preteklosti nam dajo pelod ne razis- kave, narejene na podlagi vrtin do prodnate podlage pri Daljnem Lakošu. Razpravo raziskovalca Culiberg in Šercelj (1989) zaključujeta z mislijo, da je treba obravnavati jelšo posebej, saj so v sami analizi pelodne vrednosti jel še namreč štirikrat višje, kar pomeni, da v preparatih pelod jelše absolutno prevladuje. To pomeni, da je bila poplavna okolica ob Muri v celoti porasla z jelšo. Dodajata pa še, da so bili jelševi gaji dejansko najbolj stabilna vegetacija, saj so ves čas poraščati močvirne površine. Jelševje je bilo trajno pač zato, ker je z zadrževanjem vode sproti obnavljalo močvirne razmere. Da so bile razmere res močvirne, potrjujejo tudi zemljepisne karte, ki jih je mogoče videti v dvorcu Nanazsdi v mestu Sarvar na Madžarskem, na katerih je del območja med Lendavo in Radgono (Radkersburg, Avstrija) prikazan z jezerom. Na drugih kartah pa se tok Led ave nekako pri Murski Soboti razcepi na dva dela in se nekje v višini Petanskega loga zopet združi v enega. (Murska Sobota v kartah ni vrisana.) Karte so iz obdobja med koncem 16. in koncem 18. stoletja (BRATKOVIČ 1998). O sukcesijskem razvoju jelševih logov paje Wraber ("1951) razmišljal, da se gozdna združba črne jelše po naravnem procesu počasnega izsuševanja razvija postopoma v dobov gozd, včasih pa tudi neposredno v gabrov-grad nov gaj. Ne odgovori pa na vprašanje, kako se to zgodi . Videti je, da jelša poseljuje mesta, ki jih reki Mura in Ledava (še) nista dokončno zasuli. V preteklosti so bili ti procesi precej bolj izraziti. V Murski Soboti je globina naplavin 30 metrov, že pri Lendavi pa je precej večja ("180 metrov) (BRATKOVIČ 1998). Izravnana prekmursko ravnico je v celoti naselila jelša, ki je bila edina sposobna preživetja v tleh z visoko tal no vodo. Njena vloga izsuševanja pa je bila predvsem posredna. Odmrla drevesa so obležala na tleh . Ob povodnjih, ko je reka prestopila bregove, so ta drevesa predstavljala mikrozajezitve, ob katerih je voda izgubljala svojo hitrost in s tem nosilno kapaciteto za material, ki gaje nosila s seboj. Pesek se je za debli nalagal, bujna pritalna vegetacija pa ga je že v naslednji GozdV 57 (1999) 9 Negovan gozd črne jelše (Foto: Miloš Kecman) Tended forest of common alder (Photo: Miloš Kecman) 365 Kecman , M.: Gojitvene lastnosti črne jelšev Polanskem logu rastni sezoni s koreninami toliko vezala, da ob naslednji poplavitvi ni bil več erodiran. Ob taki predpostavki bi torej pomenilo, da bo do sukcesije v dobravah prišlo, ko bodo reke nanesle dovolj materiala. Vendar pa se je ta proces zaustavil takoj, ko so gozd začeli uporabljati v gospodarske namene in ni bilo več odmrlih dreves, ki bi zadrževala naplavine. Leta 1919 so prvič regulirali korito Ledave in zgradili nasipe, ki preprečujejo izliv iz korita. Nadaljnje regulacije so šle le v smeri poglobitve rečnega korita in s tem še manjše možnosti, da bi Ledava prestopila bregove in nanesla nov material. Torej do nalaganja materiala ne prihaja več, vendar pa se je nivo podtalnice prav zaradi melioracij znižal. Kolikšen je ta vpliv, pa še ne vemo. Črna jelša se je ob zadnji melioraciji struge Ledave odzvala z zmanjšano vitalnostjo, vendar je videti, da se je po dvajsetih letih navadila na novo nastale raz- mere. Preteklo bo še nekaj časa, da bomo z gotovostjo lahko trdili, za koliko so se rastiščne razmere spremenile. Vseeno pa se nam zdi, da bo črna jelša še vedno graditeljica znatnega dela gozdov Polanskega loga . 7 ZAHVALA 7 ACKNOWLEOGEMENT Na tem mestu bi se rad zahvalil Ministrstvu za kmetijstvo , gozdarstvo in prehrano, ki je v okviru projekta Optimizacija nege mladega gozda denarno podprlo meritev podatkov v letu 1998. Silvicultural Characteristics of Common Alder in Polanski lo.g Summary The managers who schemed new approach es to the flood-plain forest treatment after the second World War we re led by the idea of multipurpose role of a flood-plain forest. A close-to-nature management was introduced to guarantee a simultaneous enforcement of ecological and social functions as well as the tendency to a high quali1ty wood production. Setting the research plats for checking the evolution of flood- plain forest coincides with the modern flood-plain forest management. With comparisons of evolutional trends possible differences between individual research subplots as well as the causes for the above differences were intended to be recogrlised, such recognition being a Iba s is for checking and correcting the guidelines applied at the common alder forest management in practice. Four research plots differing by age and the quality o·f the stand were set in 1967. Another one was set in 1970. Each plot was divided into three subplots. The fi rst subplots was treated by moderate thinnings, the second one was not treated at all, and the thrird one was treated by heavy thinnings. Each tree was measured by breast-height diameter and marked according to the IUFRO classification at every survey. Comparisons of tree quantity decrease according to age, comparisons of tree structure according to breast-height diameter, comparisons of growing stock increase, and comparisons of mean tree volume increase were carried out. The compar~son of tree quantity decrease accord ing to age proved that the tree· amount did not decrease essentially because of ·the thinning compared to the subplot without treatment. Differences in number of trees became significant in the old age. Thus, a forester should not be mis led by insignificant differences of the tree quantities in early develnpmental stages, but should already undertake appropriate thinning at that time. The above insignificance is favourable to a forester, because reducing the number of trees in due time resul1ts in longer crown which is needed for fasterr diameter gmwth . The thinning effects on mean diameter show the. highest values for mean tree diameter were achieved on a subplot where moderate thinnings were used. Higher profit is expected at the final cuttings. Earlier profits can be .expected in younger developmental stages which were thinned moderately. Production period is shortened by thinnings. 366 GozdV 57 (1999) 9 Kecman , M.: Gojitvene lastnosti črne je lšev Polanskem logu Moderate thinnings are favourable for growing stock increase in early developmental stages. On the other hand , the best results we re achieved on the subplots that we re not treated at all in la ter developmental stages. It was also found out that old er stands of common aid er were capable of responding to silvicultural treatments . Moderate thinnings are more proper in such cases. A comparison of mean tree volu me increase reveals the most suitable silvicultur