ss Velja po pošti: ss
Za oelo lato naprej .	K 26-—
na pol lata » .	» 13-—
za četrt » > .	> 6*50
■a en meseo » .	» *-20
■a Nemčijo oeloletno	» 29-—
■a ostalo Inozemstvo	» 35*—
=== V upravništvo: ==
Ea oslo leto naprej . K 22*40 sa pol leta » . » 11-20 sa četrt » » . » 5-60 sa en meseo » . » 1*90 Za pošiljanje na dem 20 v, na mesec. — Posamezne Stev. 10 v.
Enostolpna petltvrsta (72 mm):
■a enkrat......po IS t
h dvakrat.....» 13 •
la trikrat.....» 10 »
■a več ko trikrat . . » 9 »
T reklamnih notloah stane enostolpna garmondvrsta 30 vinarjev. Pri večkratnem objavljanju primeren popnat.
see== Izhaja:
vsak dan, lzvzemfii nedelje la praznike, ob 5. nrl popoldne.
asr Uredništvo Je v Kopitarjevih olioah štev. 8/1U. Rokopisi 80 ne vračajo; neiranklrana pisma m ne k= sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. mm
Političen list za slovenski narod.
UpravnlStro Je t Kopitarjevih nlloah Ste*. 6. 1 ss Sprejema naročnino, inserate in reklamaoije. ' UpravnlSkega teleiona štev. 188. =====
Današnja številka obsega 6 strani.
Pozdravljeni.
Danes se zbere na stotine katoliško-narodnega dijaštva v Ljubljani. Spomnimo pri tej priliki na čase, ko so manifesti-cijskc prireditve naše akademične mladine privabile komaj polsto članov. Napredek je prav orjašk in danes je »Slovenska dijaška zveza« tudi že po številu najmočnejša dijaška organizacija na Slovenskem.
Toda števila nočemo v prvi vrsti poudarjati — glavna nam je notranja moč našega katoliško-narodnega dijaštva in njega ljudskoizobraževalno delo. Naši akademiki so se oprijeli ne samo z vnemo, tcimič tudi s smoterno organiziranim delom, ki ne more izgrešiti cilja.
V prvi vrsti pozdravlja naše dijake slovensko katoliško razumništvo, videč o njih pomladek svojim vrstam. Zlo, ki smo na njem; še nedolgo temu trpeli, je bilo, da smo imeli premalo svetne inteligence — zdaj pa imamo vzgojene delavce tudi za to polje, imamo naraščaja za vse panoge vzgojnega in javnega delovanja, koder je treba višje in širše predizobrazbe.
Pozdravlja pa danes svojo akademi-čno mladino tudi ljudstvo, iz katerega so izšli. S ponosom zre nanjo kmečka in delavska mladina, združena v Orlu, in pričakuje od bratov višje izobraženih in širšega obzorja, pomoči pri težavni vzgoji naše priproste mladine; zahvaljuje se ji pa ob-cnemi za vse, kar je zanjo v izobraževalnem oziru že velikega in trdnega storila. Pozdravljajo vas vsi naši politični somišljeniki. člani kmečkih zvez in krščansko-socialnega delavstva. Koliko impulza so že naši dijaki prinesli med naše ljudi na deželi, kadar so prirejali sestanke pododborov »Slovenske dijaške zveze«, koliko poguma in novih nad.
Gotovo največ upov pa stavlja na naše katoliškonarodno dijaštvo naša znanstvena organizacija. Ta potrebuje morebiti še največ delavcev, največ naraščaja. Obilo politično delo ne sme ubiti znanstvenega. Znanstveni odseki naših akademič-nib društev pričajo, da se bo naše znanstveno delo v zapovrstnem razvoju nadaljevalo tako lepo in živo, kakor se ie začelo.
Pozdravljeni !
Spomini starešine dijakom
v pozdrav!
Predvsem prisrčni bratski pozdrav, dragi tovariši, »Daničarji« in »Zarjani«!
Veselja in radosti se širi vsakemu srce, ko vas zre v tem impozantnem in naravnost velikanskem številu pred seboj, vas mlade, čvrste in čile mladeniče, ki liki četi najpogumnejših in neustrašljivih borcev stopate v prve vrste bojevnikov za najdražje svetinje slovenskega ljudstva.
A radost in veselje današnjega »Da-ničarja« ali »Zarjana« sta pač drugačna, kakor radost in veselje »Daničarja« in »Zarjana« pred dobrimi desetimi leti. Danes kristainočista in neskaljena, takrat pa nehote pomešana s strahom in skrbjo, kij bode z društvom, ako nc bode nobenega naraščaja ?
Srednješolci, ki so stali odločno na naši strani, so vstopali v pretežni večini v bogoslovnico ali si izbrali drug poklic, kjer so takoj dobili vsaj potrebni vsakdanji kruh, omahliivci in nekateri koristolovci so pa žc za časa gostovanja sprevideli, da za nje ni prostora med »Daničarji «, ker so neizprosni, jekleni značaji, ki odločno odklanjajo vsako polovičarstvo in jasno izjavljajo, da jc boljše, ako ima društvo še tako malo število članov, da so le ti dobri in res iz prepričanja nc iz drugih namenov v »Danici«.
In bilo nas je pred desetimi v resnici malo. V knjigi se je izkazalo 12 članov, a šc od teh dvanajst se je v resnici vdele-žcvalo redno vsega društvenega življenja in delalo samo sedem ali osem. Štirje so se radi oddaljenosti udeleževali samo občnih zborov in važnih društvenih sestankov.
Kljub temu in podobnim neprilikam pa ni bilo društveno življenje prav nič oškodovano ali celo mrtvično. Nasprotno! Ta majhna peščica, videča, da je za udejstvo-vanje društvenega programa tako malo delavcev, je iz neprisiljene, resnične ljubezni do društva podvojila, da potrojila svoje delo in vsak je z veseljem žrtvoval ves svoj prosti čas delu za povzdigo društva in društvenega življenja. Zaupajoč v Boga iu njegovo pomoč je vsak član delal neumorno teden za tednom tako i za svoj bodoči poklic i opravljal vse društvene dolžnosti, ki niso bile malenkostne, kajti že samo z »Zoro« je bilo neizrecno mnogo dela, ne glede na drugo delo v društvu.
To pomnoženo delo pa jc blagodejno vplivalo na to peščico mož in ovilo okrog njih nerazdružljivo vez bratovske ljubezni in odkritosrčnosti. Bili so v prostem času vedno skupaj, se drug drugega navduševali za vse dobro in drug drugega podpirali, da ni kdo omagal v boju za obstanek.
Ta čas in tista bratska ljubav nas veže še sedaj in tako naj bo tudi med
Ettra Danicam nulla salus, smo dejali in delali neumorno naprej. Naši nasprotniki so hoteli to naše delovanje zamoriti že v kali in psovali so nas s »plačanimi dušami«, ne pojmeč, da mora mlad človek, mlad akademik iz ljubezni do svojih svetih vzorov kljub stradanju posvečati svoje moči vdejstvovanju takih vzorov, kateri zahtevajo od mladega moža samo zatajevanje v vsakem oziru. Ko bi bili nasprotniki videli, da bi imeli v »Danici« količkaj materijelne podpore, o kateri so toliko govorili, bi bili takoj vstopili v društvo, a videč, da ni v »Danici« ničesar, kar bi tako raui dobili, so ostali tam, kjer se ni zahtevalo od njih nobenega samoza-tajevanja in psovali naprej po načelu: »Nekaj vedno obvisi.«
A danes vidijo da vsa njihova obrekovanja in psovanja nimajo prav nobenega uspeha, da se naše vrste rnnože timbolj, čimbolj vpijejo.
Pa pustimo jim to veselje, saj s tem delujejo oni za narod, oziroma za nas, ker naše ljudstvo je tako razsodno, da jih je spoznalo, da so samo kričači in razdiravci .pozitivnega dela.
Nas čisto nič ne moti nihovo bevska-nje, ker hodimo po jasno začrtani poti do vdestvovanja naših svetih vzorov in pogled na naše danes tako številne čete navdušenih borcev nam jasno priča, da je bodočnost — naša.
Zatorej še enkrat prisrčno pozdravljene mlade, krepke čete in veselo ter vedrega čela stopajte naprej po našem krasnem geslu: »Na delo krščansko!«
Starešina.
lili a&itarleirf! na Vrli-
Vedno mogočnejši abiturientski sestanki nas leto za letom navdajajo s trdnejšo zavestjo, da raste stavba katoliško-narodnega dijaštva, da stoji na trdnih, skalnatih tleh. To jc pokazal tudi letošnji abiturienski sestanek na Vrhniki dne 28. iu 29. avgusta. Kljub neugodnemu vremenu in skoro malo poznemu času jc pohitelo do 90 dijakov od vseh strani naše mile slovenske domovine na svoje slavlje.
Zborovanje se jc vršilo v rokodelskem društvenem domu. Zborovalcc je pozdravil v prisrčnem govoru vrhnišjči župan dr. Maroit, in v imenu izobraževalnega društva kaplan J. Sedcj. Nato se sestavi odbor. Predsednikom jc izvoljen tovariš Gabrovšck, podpredsednikom tov. Lazar in zapisnikarjem tovariša Šček in Rezman.
Po običajnih pozdravih nastopijo gg. referenti, ki izvajajo med burnim odobravanjem svoje govore.
Tov. Vertovec referira o »Avtoriteti in svobodi pri vzgoji«. Z jedrnatimi besedami pobija 'brezmejni individualizem pri vzgoji, ki ne rodi zaželjenega uspeha in pelje do zablodnje in popolne izgube. Slabe strani zatirati, indiferentne k dobremu navajati in dobrini pot odpirati in jih pospeševati v razvoju po načelih naše vere, to bodi metoda katoliško mislečega pedagoga.
Za njim referira tovariš Leskovec: »Katoliško-narodni dijak in demokratična misel.« Katoliško - naroden dijak mora kreniti v demokratično strujo, stopiti med ljudstvo in med njim delovati za njegovo njegovo izobrazbo. On lahko upa na uspeli, ker ga ljudstvo dobro pozna in ljubi. Omeni tudi demokratično delovanje liberalnega in radikalnega dijaštva, katerega se je to zadnje čase, ko ga vznemirjajo naši uspehi, zlasti ognjevito oprijelo. Toda tega se nam ni treba bati. Liberalnega in klerikalnega dijaštva naše ljudstvo ne pozna, to mu je popolnoma tuje, ker je odvrglo od sebe to, kar naše ljudstvo najbolj čisla, sveto vero. Katoliško-narodni dijak edino je in ostane pravi narodni delavec.
Njemu sledi tovariš Lukinan s svojim referatom: »O praktičnem krščanstvu.« V živem govoru pozivlje tovariše k vzornemu, krščanskemu življenju, da bodo povsod tudi v dejanju pokazali, da so katoliški dijaki. Zdaj, ko so naše vrste tako na-rastle, sc nam je najbolj bati brezbrižnosti lin malomarnosti v verskih rečeh, da ne bodo postale naše vrste kričeča, znotraj' pa trhla tolpa, ampak ostala zavedna in krepka četa.
Predavanja zaključi tovariš Gabrov-šek s svojim govorom »Naše dijaštvo in umetnost«. Naj povzamem satno eno misel iz njega. Naše dijaštvo naj bi otelo od stare narodne umetnosti, kar se še da, naj bi likalo umetniški ukus našega ljudstva, in ga bodrilo ter navduševalo za vse lepo in dobro.
Po posameznih referatih so se razvile živahne debate, pri katerih so se stavili različni praktični predlogi, razširjanje dobrega časopisja, nabiranje narodnega blaga, ustanovitev krajevnih muzejev itd.
Pokazal je pač zopet ta setanek, da katoliško - narodno dijaštvo umeva svojo nalogo, da jc torišče njegovega delovanja med ljudstvom, da sc za to delo resno pripravlja.
Drugi dan, v nedeljo popoldan, je priredilo dijaštvo A. Medvedovo novo igro »Črnošolec«, ki je izpala v splošno zado-
LISTEK.
Paul Bourgct. — A. Kalan.
(Dalje.)
Croulebois je ta zapisnik završil s takim svojim podpisom, da se je zdel Cour-rioies-u zelo pomenljiv, zato se jc dolgo časa mudil pregledujoč črke na tem podpisu. Obraz pri tem mu je bil tako zamišljen in oster, da je pošteni lialbert na tihem rekel zvestemu Portehautu:
»To jo stakne gospod Croubelois, kaviar se prikaže . . . Jaz poznam gospoda. OH je silno razdražen.«
»Pustite mc . . .« odgovori Portehaut tudi z zamolklim glasom. »Mu že jaz 'pojasnim; moj tovariš jc vendar dober človek.«
Dijak se je preveč hvalil. On si ni upi I ogovoriti zdravnika, opazivši, kako se mu stemnil obraz. Dijak jc štel kakih štiriindvajset let, cvetočega belega obraza, temnorujavih lepo naravno počesanih las. Ta otroški izraz velikega dečka je bil v skoraj smešnem nasprotju z resnim delom. kateremu sc ie mladenič posvetil. To •ie bil poslušen, pozoren, ukaželjen učenec; Croulc'bois pa, ki jc sedaj odsoten, j.? bil
skrbljivega obraza, zelen 'kakor žolč, ki je nekako bolj pristojal 'čudnim okraskom nenavadnega psihologičnega laboratorija, kateremu je predsedoval rezni Courrioles. Tega jc zato zdravnik tudi 'boli cenil. Iz tega sc je tudi tako lahko razlagalo zdravnikovo slabo razpoloženje, katero jc moral čutiti nedolžni Portehaut.
»Viljem Robiera pripeljite!« reče zdravnik iu nato takoj nadaljuje: »Torej vi niste sporočili Crouliboisu mojih naročil?«
»Da, gospod,« jc. jecljal Portehaut in zardel, ko jc morai četudi v njegov prilog ovaditi svojega tovariša, rekoč: »Julieta ga jc prišla iskat ... In zato . . .«
»In zato ... ga vi še zagovarjate? Nikar ga nc branite. Pokažite mi rajši svoje delo!«
Ko je zdravnik 'prebiral zapisnik si-uočnega spraševanja, privedel je Habert zopet Robiera v d vorano. Morilec, sc ic kazal enako neobčutljivega in na očeh sc mu jc. videlo, kako se zato namenoma trudi. To so kakor zveri na preži. Kakor prejšnji večer tako tudi danes odgovarja z robom ustnic na vprašanja veščakova.
>Robicr, kakor vidim, ste imeli mirno noč!«
»Mirno? Da, jaz sem počival, vendar vedno neki strah užival.«
»Strah?« ga vpraša Courrioles. ponavljajoč sam sebi rime: počival, užival.
»Vsaj vendar vidite, da vam nikdo neče nič hudega, če so mi tudi naročili, da vas izprašujem. Mi nečemo drugega kakor pravico in resnico.«
»Jaz nimam več zaupanja, gospod doktor, naredili so mi žc preveliko krivico.«
»Vi ste čitali zapisnik Croulcboisov?« vpraša nemški Courrioles dijaka. Obadva sta pravilno govorila ta jezik.
Portehaut odgovori, da ga ni čital.
»Berite to-le,« reče doktor in s prstom pokaže učencu izraz o prenapetosti avtomatičnega združevanja besed. Robier ic to zopet potrdil na novo z asonanco, ker jc na besedo »resnico« odgovoril s 'ko-nečno besedo »krivico«. Ves čas med tem izpraševanjem zopet celo uro ni prenehal z neko posebno jezikovno lahkoto in ponavljal besede s tem, da je na vsako zadnjo besedo postavil v svo-jem odgovoru nazaduje besedo, z isto rimo. Portehaut sc ic čudil, ko jc spoznal, da sc današnja vprašanja, kar ni bila sicer profesorjeva navada, gibljejo v popolno istem kroju, kakor prejšnji dan. Zdelo sc je, da jc hotel Courrioles voditi Robiera po istem potu kakor včerai. Toda uprav ta navidezno priprost način jc bil preglobok, da bi ga mogel dijak doumeti. Ob koncu razgovora pa se je napovedana zanika žc mogla zaznati.
»Oni dan, ko sc vam ie, kakor pravite,
pripetila vaša nezgoda, -je bilo zelo vroče?« vpraša Courrioles.
»Ne vem, gospod doktor,« odgovori, »ves čas med mojo krizo mi ni bilo ne mraz ne vroče.«
'»Ali hočete s tem reči,« vpraša zdravnik, da vam je um nekaj otrpnil, recimo kakor da bi bilo v vas nekaj spalo?«
»Prav tako je bilo . . .« reče Robier, »prav kakor da bi bilo nekaj spalo.«
»Vi tudi takrat niste videli več tako dobro, kajneda? nadaljuje doktor z istim glasom, z glasom, ki nekako napolni čute poslušavca. Vi tudi niste vpč tako natančno slišali?«
»Ravno nasprotnb, goispod doktor,« odgovori morilec, ki se je vidoma zbral, da bi sc skliceval na svoj spomin in zopet odgovoril z asonanco. v rimo prehajajoče na vprašanja preiskovalčeva. Ni'kdar ni bil moj duh tako ojster, nikdar ni bilo moje oko tako živo, sam nc vem kako.«
Dovoli,« reče čez nekaj časa Courrioles.
Nato da znamenje Habertu. da naj odvede jetnika, ki ie vstal ter sc čudil, da se jc spraševanje tako naenkrat pretrgalo. Hotel jc še nekaj reči, pa zavedel sc jc iu tega ni i/rekel. Dejal je Ic priprosto:
»Lahko noč, gospoda zdravnika!«
»Vi imate prav, gospod doktor, to ni simulant,« izpregovoril jc Portehaut, ko
volinost mnogoštevilnega občinstva, ki ic kiiub neugodnemu deževnemu vremenu tudi iz bližnjih krajev prihitelo tako mnogoštevilno, da je bila prostorna .dvorana nabito potna.
Po igri se je razvila na vrtu in potem, ko je vreme začelo nagajati, v društveni dvorani, animirana veselica,- kalcoršne ni nihče pričakoval. Sodelovala sta vrla šentviška in vrhniška pevska zbora, ki sta slavlje izdatno povečala. Tudi lepa četa vrhniških Orlov nas je posetila.
Pred vsem pa se zahvaljujemo g. dekanu Gantarju, ki nam je prepustil brezplačno društveno dvorano, vrlima gospodoma kaplanoma, gospodu dr. Maroitu, vrlim gospodičnam igralkam in vsej častiti duhovščini, ki je prihitela iz najodda-ljenejših krajev k naši priredbi. Nadalje naj sprejmejo našo najudanejšo zahvalo premil. g. knezoškof ljubljanski, goriški župnik Ugon, polhograjski župnik Ceba-šek in g. katehet Al. Stroj, ki so nam naklonili zdatne denarne zneske v pokritje stroškov. Vsem skupaj kličemo: Bog plačaj!
Na zborujoče dijake so došle sledeče brzojavke:
L j u b 1 j a. n a. Pozdrav in blagoslov vrlim našim abiturientom. Čestitam na možatem, jasnem nastopu za katoliško resnico. Daj Bog stanovitnost do konca in nepremagljivo značajnost. Anton Bona-ventura, škof. — Gorica: V duhu pri Vas Vam želi najlepših uspehov na poti do svetih idealov. Dr. Srebri]ič. — Maribor: Živela nada naša. Pripravljaj, krepi se za bodoče delo. SiŠka. ured. Sut, t. — Ljubljana : Zadržan iskreno pozdravljam Vaš sestanek na naši lepi Vrhniki. Kvišku zastavo večnih idej. z Bogom za narod naprej! Dr. Opeka. — Ljublja-n a : Vztrajno in odločno naprej. Stelč, Tomažič. — Opatija: Mi gremo na dan. Pozdrave od sinje Adrije . Mlinar.
Deželnozborska dopolnilna
LiberalnoribniŠka. Iz Ribnice: Cer-nomaljski liberalci se togote po »Narodu«, da so politične oblasti tako malomarne, da niti trga Ribnice niso postavile v vol. legitimacije za dopolnilno volitev v dolenjskih mestih in trgih. Ti politični analfabeti in ž njimi vred visokoučeni Narodovi« ■uredniki tedaj niti tega ne vedo, da Ribnica voli s Kočevjem enega poslanca v dež. zbor, ne pa z dolenjskimi mesti. Čudno bodo ti gospodje pogledali, kako so vendar mogli tako nespametni in nevedni biti, da so šli kandidate v drug volivni okraj iskat in našli po vhru še moža, katerega •moči že v toliko zapuščajo, da stopi, kakor se čuje, z Novim letom v stalni pokoj. Ubogi Novomeščani, Cernomaljci in Met-ličani, pomilovanja vredni ste, da ste tako ubogi na naprednih kandidatih; sicer ste ta korak storili v dobri veri, da Ribnica pripada vašemu volivnemu okraju, vendar bi morali biti že nekoliko boljši poznavalci volivnih okrajev, če hočete 'biti politiki in dopisniki »Slov. Naroda«. Morebiti je tudi naS župan tako moder, da bo sestavil volivni imenik, da tudi Ribnica izkaže svoje zaupanje gospodu Višnikarju. Pa vsaj politična oblast na ropot po Narodu« ni uničila že tiskanih legitimacij?
+ Posebne vrste poslanec bo Franc Višnikar, kakor je posneti iz njegovega obširnega kandidatnega ekspozeja, ki ga razpošilja po Dolenjskem. Najbolj značilno je. da se Višnikar, čeprav so ga >Mnnogi volivci dolenjske mestne skupine sporazumno z izvrševalnim odborom narodno-napredne stranke« postavili za kandidata. skrbno ogibije imenovati se pristaša liberalna stranke, marveč požira koncem svojega oklica za nekakega nadstrankar-
so se bila vrata zaprla. Čudno, ta vrsta »chohalije« je. ko govori, ta rima na koncu stavkov . . . Tega iaz včeraj nisem opazil. In vendar on ne more poznati po vas dognanega zakona o »hyperesthčsie chis-sociče ... In uprav to bolezen ima on in pa splošno anestezijo. Očitno je, da je po-polen norec.«
'»Tako je sklepal Croubelois. Ali veste, kje utegne sedaj biti?«
»Pri svoji prijateljici, gospod, bojim Se. da je pri njej,« reče Portehaut.
»Dobro,« odgovori Gourrioles, -..vzemite fi-jakarja in pripeljite ga nemudoma k meni. Ako bi ne hotel priti, recite mu čisto priprosto, da je njegovo opazovanje odločilo mojo diagnozo in da ga zato rabim pri sestavi svojega poročila, koje moram jutri zjutraj oddati. Pride naj na dom, kamor grem dovršit zapisnik. Z vašim vozom naj pride, ker nimate veliko časa. V pol ure ste lahko nazai. Kje pa stanuje ta ženska?«
»V ulici Monge.«
»Dobro! Potem boste napravili obiske pri bolnikih. Vsaj je ura šele štiri. Pojdite in hitro opravite!«
ja, češ, : na j prvo je ljudski blagor, potem stranka in ne narobe-'. Višnikar daie torej liberalcem celo lekcije. Njegovih obljub ne bomo reprodueirali, ker kar je v njih dobrega, je vse posnel od S. L. S. Malo pa izkuša Višnikar tudi po Slov. Ljudski stranki pobrcniti, čeprav ne mara po-polen liberalec biti; pravi namreč, da bo v deželnem zboru kontroliral S. L. S. in se upiral »pretečemu navalu na mesta ter odvračal neprimerna in neopravičena bremena. katera hoče večina navaliti na mesta . Ce je ta hujskarija meščanov zoper kmete abotna. je pa nadaljnje sumničenje Višnikarjevo, da »novo posojilo ne sme biti dispozicijski fond deželnega odbora« za c. kr. višjesodnega svetnika naravnost nedostojno. Kakšen dispozicijski fond pa ima deželni odbor? Glede na obstrukcijo •slovanskih poslancev v parlamentu se Višnikar giblje v samih frazah, ki druga drugo pobijajo. Zdaj pravi, »da ni prijatelj obstrukcije«. potem »da mora prej germa-nizacija ponehati«, predeu se opusti obstrukcija, potem »da je obstrukcija včasih ■neizogibna«, nato pa zopet »da obstrukcija parlamentarizem diskreditira«. Kakor maček okolu vrele kaše. — Tak je Višni-karjev dolgovezni pronunciamento. Pristaše S. L. S. pa veliko bolj kakor ta puhlica zanima to, kako se bo deželni zbor izrekel glede na volivne imenike in volivno upravičenost v dolenjskih občinah! Potem bo gospod c. kr. nadsvetnik Višnikar .morebiti premišljeval, ali je bilo vredno sestavljati/to fetvo.
+ Žerjava je u/3trelil c. kr. višji sodnik Višnikar v svojem volivnem oklicu, ko .hvali ustanovitev deželne vinarske zadruge in obžaluje, da se je že pri porodu v .to društvo »zanesla strankarska politika«. »Ako bodo ljudje, ki nimajo pojma o Vinarstvu, odvračali od društva vinske pro-ducente, ki so slučajno drugih političnih nazorov, bode to društvu le škodovalo. Mogoče >je tudi, da se ustanovi še druga taka zadruga in da bodeta skušali izpodriniti druga drugo na škodo producentov.« — Kar piše tukaj kandidat Višnikar o dr. Žerjavovem ponesrečenem nastopu na občnem zboru deželne vinarske zadruge, je sicer opravičeno; človeka, ki ne razume o vinarstvu ničesar in pride na ustanovni zbor vinarske zadruge vezat politične otrobe, mora vsak resen človek obsoditi. A posledice, ki jih izvaja Višnikar, so prazne, kajti vinski producenti so ta atentat ,takoj pri prvem zborovanju odbili na popolnoma brezdvomen način, tako da ni dvomiti o njihovi resni volji, deželno vinarsko zadrugo ohraniti tako nadstrankar-sk'0 in nepolitično kot čisto gospodarsko društvo, kakor je bila ustanovljena od deželnega odbora.
+ V kateri klub bo vstopil Višnikar? .Višnikar se v svojem volivnem oklicu postavlja nad stranke in noče biti liberalec ne član narodno - napredne stranke. Vprašanje nastane, v kateri klub vstopi Višnikar v deželnem zboru. Po značaju svoje kandidature ne more biti član liberalnega kluba, ampak bo z Engelbertom Ganglom tvoril neko posebno skupino. To bo menda novi klub »Dvoglav«, ki se bo od bivr šega »Triglava« razločeval v tem, da mu manjka ene glave. Kaj ko bi manjkala ravno tista glava, v kateri so shran-jcui možgani?
Županska molitev na Krškem.
Dne 27. t. m. smo imeli volitev župana. Izvoljen je bil najprej g. dr. Romih, kj se je pa, kar se je že prej vedelo, takoj odpovedal, in potem ie bil izvoljen definitiv-no g. Jerman, gostilničar in pekovski mojster v Krškem. Zupanov namestnik pa bo ali velikotrški g. Gorenjec ali g. Geraldi^ kakor bo pač žreb odločil. — Radovedni smo zdaj. če bo novi župan izpolnil onih deset zapovedi, ki i ili je od njega nedavno zahteval nekdo v »Slov. Narodu«. Posebno lep bo tisti drevored, ki ga ima zasaditi ob potu ob Savi. Kako prijetno bo potem sprehajati se po tem drevoredu ob šumeči Savi, zlasti ko bo novi župan pregnal tudi ves smrad in vso neznago, ki se tam širi iz raznih usnjarij in mesarij.
Kakor je bila volitev župana dobro uprizorjena, tako je bilo tudi že vse pripravljeno. da so uovi liberalni občinski odborniki takoj po volitvi župana imeli sejo, v kateri so sklenili ustanoviti vinarsko zadrugo za krški okraj.
Liberalna zadružna zveza je namreč po svojih zastopnikih gg. Lenarčič iu Rozman kupila ravno te dni posestvo g. Gre-goriča v Krškem za 80 tisoč kron. V kupljenih prostorih namerava zadružna liberalna zveza gostilniško obrt nadaljevati, obenem pa poleg drugih projektov (mesarija. pekarija itd.) nastaniti tudi novo ustanovljeno vinarsko zadrugo.
Ta vinarska zadruga ie po načinu svoje ustanovitve postala enostransko podjetje strogo liberalne stranke in ni nič v stiku z vinarsko zadrugo, ki jo namerava osnovati deželna vinarska zadruga kot lilija',ko in za koje osnovanje je poslanec dr. Hočevar, kot načelnik deželne vinar-
ske zadruge že na več shddih ljudstva bodril in navduševal.
Ker te to stališče zdaj po postopanju 1 »naprednjakov« torej natančno začrtano, bodo naši somišljeniki pač vedeli, da je Lenarčičeva zadruga deloma tudi prozoren političen manever. Nje voditelji bodo liberalni vinogradniški magnati a la Lenarčič, Globočnik itd. in se jej ne bo treba brigati za male in srednje kmete. Od deželne vinarske zadruge nameravana fili-jalka pa bode zlasti le za male kmete in bo imela svojo zaslombo v deželni vinarski zadrugi ter posredno tudi v deželi, bo torej stala na šlirši in sigurnejši podlagi.
Toliko sedaj v pojasnilo za naše somišljenike, da vedo pri čem da so, kadar jih bode vabila gori omenjena zadruga na pristop.
Mladeniski shod ln ustanovitev Orla v Št. Juriu ob luž. žel.
Včeraj 29. t. m. so zborovali mladeniči šentjurskega okraja v lepem, z zastavami in slavoloki okrašenem St. Jurju. Ob seti uri je bila pridiga in sveta maša. Prekrasni govor č, g. profesorja dr. JeroVše-ka, kateri je bil v prvi vrsti posvečen naši mladini, odzval je gotovo dober odmev v srcih poštenih in zavednih fantov. Takoj po svetem opravilu se je zbralo nad 500 občinstva pred društvenim domom. Ob en četrt na eno uro je otvoril zborovanje predsednik S. K. S. Z. gospod dr. Hohnjec. Pozdravi vse navzoče. V svojem govoru je slikal delo.S. K. S. Z. koliko da je storila v zadnjih letih za izobrazbo našega ljudstva. Nato pozdravita župana trške in okoliške občine navzoče mladeniče in predsednik zborovanja poda besedo zastopniku Z. T. O. Orel v Ljubljani, 'bratu Janko Hočevarju, kateri je v svojem govoru pokazal jasno razloček med Orlom in med ^Zajcem« (Sokolom). Priporočal je fantom ustanovitev telovadnega odseka.
Nadalje je govoril mladenič Zabukov-šek iz Ponikve. Vse je občudovalo pripro-stega kmečkega fanta, kateri se je izobrazil v domačem bralnem društvu za govornika.
Govoril je v imenu štajarske mladeni-•ške zveze in jo priporočal. Primerjal -je tudi štajerski liberalizem kači, kateri človek stopi na glavo, ona pa se bori z drugim delom telesa za življenje in smrt. Občinstvo mu je priredilo ovacijo z gromovi-tini aplavzom in živio - klici.
K besedi se je oglasil na to akademik Ogrizek. zastopnik Slov. dijaške zveze. Povdarjal je v svojem govoru, da se naj mladeniči zavedajo svoje materinščine. ,Naj si pustijo od različnih oblasti dopisovati ie v slovenskem jeziku. Pokazati mora naš mladenič povsod .da je sin slovenske matere, četudi pride v nemški Gradec. Občinstvo mu je odzdravilo z aplavzom .in živijo - klici in s tem jrokazalo. kako da Čisla naše krščansko misleče dijaštvo.
Govoril je na to brat Pintar iz Celja v imenu celjskega telovadnega odseka ter priporočal telovadno organizacijo.
V imenu šentjurskih mladeničev je govoril podpredsednik izobraževalnega društva Zličar. Zahvalil se je vsem zboro-.valcem. Zahvalil se je tudi bratom Zajcem, kateri so za ograjo po travniku hodili. Prosil jih je. naj prihitijo še večkrat na njihova zborovanja, ker jim gotovo ne bo škodovalo, ako ujamejo kako dobro besedo.
Ob po! treh zaključi g. dr. Hohnjec zborovanje. Za odhodnico zaigrali so vrli št. jurski tamburaši par narodnih pesmi. — Ob četrti uri popoidne so se zbrali mladeniči št. jurske župnije v društvenem domu. Podpredsednik brat Zličar jim je v svojem govoru povedal namen, zakaj da so se zbrali in želi, da bi se že danes ustanovil telovadni odsek Orel v St. Jurju.
Nato govori brat Janko Hočevar, zastopnik Z. T. O. Orel. Govoril o koristi in potrebi telovadbe in o pošteni zabavi, katero nudi telovadba naši mladini. Posebno važnost je polagal na vzgohtev naraščaja.
Pristopilo je 32 krepkih mladeničev k novemu odseku. Tudi starejši možje so se zavzeli za mladega Orla in pristopilo jih .je sedem kot podporni člani. 'Naraščajska telovadba se uvede s početkom šolskega leta. Zasluga, da se je ustanovil tako krasni odsek, gre gotovo v prvi vrsti g. kap-Janu Zganku. katerega so si mladeniči izvolili s krepkimi na zdar-klici za svojega predsednika. Na zdar!
Vožnja Zeppelinovega zrakoplova v Berolin.
(Posebna poročila »Slovencu«.)
Kadarkoli poleti Zeppelinov zrakoplov v zrak, vedno se ima boriti z močnim vetrom, kakor bi sc zarotili elementi, ho-teč ga kaznovati za predrzni boj z naravo. , V tem boju z vetrovi močno trpe zrako-• plovovi motorji, ki so najvažnejša stvar Zeppelinovega zrakoplova. V soboto smo poročali, da je Zeppelinov zrakoplov po-1 letel iz Norinberka d a 1 j c proti Berolinu.
Ob % na 3. popoldne so ga videli nad Ronnenburgom. V bližini zdravilišča Tan-nenfelda je zrakoplov zašel v silen veter,
da so morali motorji in propelerji delovati z vsemi silami. Nakrat je zrakoplovu od-letel sprednji propeler. Zrakoplov je sicer še lahko vozil dalje, a le jako počasi. Okolu 7. ure zvečer je zrakoplov privozil do Bitterfelda, kjer sta zrakoplov čakala Zeppelin in nemški prestolonaslednik. Zra. koplov se je v Bltterieldu ustavil, nakar je Zeppelin telefonično javil nemškemu cesarju v Berolin, da vsled močnega proti-vetra ni mogoče, da. bi zrakoplov Še v soboto došel v Berolin. Nemški cesar je izrazil željo, naj bi zrakoplov odplul iz Bitterfelda v nedeljo ob 8. uri zjutraj, da bi prišel v Berolin okolu 10. ure dopoldne. Zrakoplov je torej ostal zasidran j)reko noči v Bitterfeldu. Naval občinstva je bil tolik, da je bil zrakoplov v nevarnosti. Zeppelin je nagovoril občinstvo in prosil, naj se občinstvo umakne. Občinstvo se je nekoliko 'umaknilo, pojoč pesem »Deutsch-land, Deutschland iiber alles«.
V noči od sobote na nedeljo je ves čas občinstvo oblegalo zrakoplov. Zeppelin je nadzoroval popravljalna dela. Ob 6. uri zjutraj je konštatiral, da je zrakoplov popravljen in popolnoma v redu ter je določil odhod za 7. uro .30 minut. Točno ob določenem času se je zrakoplov dvignil v zrak. Občinstvo se je na hip odkrilo in pelo »Deutschland, Deutschland iiber alles«. Ko je bil zrakoplov 300 metrov visoko se je obrnil proti Wittenbergu in v par minutah ob velikanskih ovacijah občinstva izginil v daljavi. Ob 8. uri 40 min. je zrakoplov že preletel mesto Witten-berg, Ob pol 1. uri popoldne pa je Zeppelinov zrakoplov priplu' v Berolin.
Zeppelin v Berolinu.
Neprestano so včeraj zjutraj posebni vlaki prihajali v Berolin, na stotine avtomobilov je od vseh strani vozilo občinstvo v Berolin. Naval ljudstva je bil tolik, da je v nekaterih ulicah promet bil nemogoč. Celo na strehi mestnega magistrata je bila napravljena tribuna, na kateri so čakali Zeppelina občinski svetniki s svojimi rodbinami in uradniki. Nad 400 oseb je stalo na tej visoki tribuni. Na vseh hišah v Be. rolinu je bilo polno ljudi, na cestah vse natlačeno, glava pri glavi. Ljudje so imeli v rokah zastavice, s katerimi so mahali Zeppelin u pozdrav.
Ko se je pokazal Zeppelinov zrakoplov v zraku, kričal je ves Berolin -»Hurra.« Nad tri milijone ljudi je bilo zbranih po berolinskih ulicah pri dohodu Zeppelina v Berolin. Kljub tolikemu navalu ni bilo resnih nesreč. Mnogo junaških Nemcev je simuliralo slabost, da so dobili požirek konjaka v rešilnih postajah, Ob 11. uri dopoldne, ni bilo v rešilnih postajah že nobene kapljice pijače.
Največji naval občinstva je bil seve na Tempelhofsko polje, kjer je cesar s .svojim dvorom pričakoval Zeppelina. Tu je 'bilo nad 750.000 ljudi. Na tem polju je bil tudi signalni balon, katerega je poslal tja neki berolinski, list, da signalizira dohod Zeppelinovega zrakoplova. Otb tri če, .trt na 11 je prikorakal na polje gardni polk, ki je občinstvo še bolj odrinil. Občinstvo je seve glasno godrnjalo, češ, da od samega vojaštva ne bo nič videlo. Pri dohodu je Zeppelin manevriral z zrakoplovom v zraku, nakar je v zraku pred cesarjem pripognil zrakoplov ter se s tem klanjal cesarju. Zrakoplov, ki je privozil nad Berolin v visočini 250 do 300 metrov, je sedaj zavzel med gromovitimi ovacija-mi občinstva višino 50 metrov ter odplul dvakrat preko celega Berolina na Tegel-sko strelišče, da se spusti na zemljo. Tja se ie takoj z avtomobilom odpeljal tudi cesar. Med Zeppelinovo vožnjo na Tegelsko Strelišče so zvonili zvonovi vseli berolinskih cerkva. Potoma je obkrožil zrakoplov stolnico in mestni magistrat. Ko je .zrakoplovna ladjica na Tegelskem strelišču se dotaknila zemlje, je to godba gard-jiega polka pozdravila s tušem, občinstvo .ie pa pevalo »Deutschland, Deutschland ,iiber alles.«
Ob 2. uri 15 minut popoldne >je bil zrakoplov zasidran in pritrjen na zemljo. Ko je stopil Zeppelin s svojim spremstvom iz zrakoplovove ladijce, pristopil je k njemu cesar, mu podal roko ter ga prisrčno nagovoril, Zeppelin se je ginjen zahvalil. Tudi. vsi princi so Zeppelinu podali roko. Navzoč je bil tudi zrakoplovec Orville \Vright, katerega ie cesar Zeppelinu predstavil. Zrakoplovca sta se prijazno pogovarjala. Po teh pozdravih je pozdravil Zeppelina župan dr. Reicke v imenu mesta in prebivalstva. Cesar je povabil Zeppelina, naj se v cesarskem avtomobilu pelje v Berolin. Zeppelin je bil tako kraljevsko odlikovan: moral je sesti v cesarjev avtomobil ob desno stran cesarja lcr se jc s cesarjem peljal v cesarski dvor. Občinstvo je Zeppelina in cesarja navdušeno pozdravljalo.
Po dohodu v cesarjevo palačo je bil obed, pri katerem je Zeppelin sedel ob desni strani cesarjevi. Cesar je napil Zeppelinu in njegovemu spremstvu. Po obedu se jc cesar večkrat s Zeppelinoni
frtSkaTSl ob okhft ljudfttfti, ki jč 'Oblegalo cesarski dvorec in prepevalo nemške narodne himne. Zeppelin je ostal v cesarjevi palači kot cesarjev gost. Ob .3. uri 55 minut popoldne se je cesar odpeljal na koio-dvor, želeč Zeppelinu, da sc srečno na bodenskem -jeziru pokaže avstrijskemu cesarju ter se je ddpeljal v Svineinunde. Zvečer se je Zeppelin z brzovlakom odpeljal v Friedrichshafen. od tu pa v Lindau na bodenskem jezeru. Pri svojem odhodu je določil, naj tudi zrakoplov zvečer od-plovc iz Berolina. Tudi pri povratku vodi zrakoplov nadinženir Diirr.
Zeppelin zopet ponesrečil!
Danes dopoldne smo dobili iz Bero-Jina naslednje poročilo: Zeppelinov zrakoplov je včeraj v nedeljo ob II. uri 24 min. odplul iz Berolina, a ]e moral danes zjutraj .vožnjo prekiniti. Zrakoplovu se je pri Zulzlgu v bližini Wittenberga zlomil spred-jijl propeler ln prebil zrakoplovov ovoj, da je Izhlapeval Iz zrakoplova plin. Poprave bodo trajale dva dni. Po teli poročilih je torej izključeno, da bi Zeppelin mogel pokarati svoj zrakoplov avstrijskemu cesarju 'na Bodenskem jezeru.__
POLITIČEN POLOŽAJ.
(Po najnovejših poročilih.)
Češki deželni zbor.
- Politični položaj se zdaj suče okolu Češkega deželnega zbora. Baron Bienerth se zdaj trudi, da bi se Cehi in Nemci sporazumeli, da bi češki deželni »/bor mogel 22. ali 23. septembra, ko bo sklican, delovati, kajti brez češkega deželnega zbora — tako je geslo Cehov — ne sme biti državnozborskega zasedanja. Ali se bo sporazumljenje doseglo ali ne, tega ne bomo prorokovali — poglejmo, kaj o tem pišejo listi, zlasti češki. ^
» N a r o d n i 1 i s t y « pišejo: »Človek bi mislil, da se bo baron Bienerth naravnost na razbijalcc češkega deželnega zbora obrnil, da jim govori na srce. Naj se le spomni na besede Steinvenderjeve, da sc ne sme nobena obstrnkcija z nacijonalnimi ali drugimi koncesijami odkupiti.« Češki poslanci in konservativno veleposestvo naj bi o tem sklepalo, ali bi ne bilo boljše enoglasno povabilo ministrskega predsednika s prepričavno motivacijo odkloniti.«
»Hlas Naroda« povdarja, da češki poslanci ne bodo šli v Kanoso in ne bodo nikakor dopustili, da bi se že v prvi seji češkega deželnega zbora sklenile važne postave, ki bazirajo na zahtevah Nemcev, ne da bi se deželnemu zboru dala možnost delati dalje.
»Den« piše: »Mladočehi bodo seveda kot konstitucijonalni politiki samoobsebi umevno šli na konferenco. Odkloniti povabila, kakor to nameravajo radikalni poslanci. to bi bil čin politične nezrelosti. Iz konferenc bi sc seveda nc razvila kaka češko-nemška pogodba, pač pa modus vivendi, ako Nemci dopuste delozmožnost deželnega zbora, kar bi se seveda moralo zgoditi brez vsakršne koncesije.«
»Narodni Politika« ponavlja parolo: Brez deželnega zbora nc sme zborovati državni!
Kar se tiče agrarcev, je poslanec Udržal sklical za 4. septembra parlamentarno komisijo češke državnozborske zveze v Prago k seji. Konferenc z Biener-tbom se od agrarne strani udeleže poslanci Udržal, Dvorak in dr. Pazderka.
Kaj pa N e m c i ?
Znana ekscelenca Pradc, bivši nemški minister, izjavlja v »N. Fr. Pr.«, da je delovanje češkega deželnega zbora od tega odvisno, ako Cehi zadovoljč nemškim zahtevam. Nemci hočejo predvsem biti bolj zastopani v deželnem odboru, imajo pa šc druge želje, iu teh ni malo.
Dr. Pacak za solidarnost »Slovanske Unije«.
»Union« priobčuje članek bivšega ministra za Češko. dr. F. Pacaka. o »Slovanski Uniji«. Glavne misli so sledeče:
Kmalu bo leto. odkar se jc »Slovanska Jednota« ustanovila. Njeni bistveni programni točki ste bili sledeči: 1. Solidarno delo, da se vrže Slovanom sovražni sistem. 2. Solidarno postopanje po njego-vemi padcu. Prva točka sc bo izpolnila le, ako bo »Slovanska Jednota < enotna, trdna in vztrajna. Prvič se je »Slovanska Jednota« pokazala močno in stvarno v zadevi bosanske banke. Takrat bi bila vlada padla, ako bi nc bilo nekaj poslancev. ki sicer niso bili v »Uniji«, prestopilo k vladi. Pozneje sc jc pojavilo neko ne-.sporazumljcnje, ker so nekateri člani »Unije« bili za to, da se obravnavajo trgovinske pogodbe. Večina »Unije« pa ni bila za to, marveč je izrekla, da je z budgetom državno delo končano, in tako je prišlo čisto naravno do obstrukcije, čeprav »Slovanska Unija« o tem ni formalno sklepala. Potem je prišla konferenca Globinskega. Dr. Pacak pravi, da jc ta konferenca pravzaprav delo nekega člana češkega kato-liško-narodnega kluba, v kar se pa mi ne spuščamo. Pacak pravi dalje, da je zadnja seja »Slovanske Jednote«, ki se jc vršila istodobno kakor Glabinskijeva konferen-
ca,''liftkazala, da jtftJednota« enotna, Kajti storili so se soglasni sklepi, najvažnejši pa ta, da »Unija« vztraia na svojem princi-pielno vladi nasprotnem stališču. Obstrukcije seveda ni več, ker je le-ta z zaključit-vijo parlamenta dosegla svoj namen. Kar se pa tiče prejšnjih nesporazumljenj. se je reklo — kakor pravi dr. Pacak - da nobenih rekriminacij več, ker, kar se je zgodilo, se je zgodilo in pripada preteklosti. Dr. Pacak pravi, da mu je te dni dr. Kramar pisal: »Kar jc bilo, je bilo. Odslej mora »Slovanska Jednota« stati kakor enotno telo.« »Slovanska Unija« je tudi okrepljena in kar piše »N. Fr. Pr.« o tem, da so rusinski poslanci zoper vstop v »Jcdnoto«, je zlagano.
Krščansko-socialna organizacija na Koroškem.
Včeraj se jc ustanovilo v Svečah pri Bistrici v Rožu Slovensko krščansko izobraževalno društvo. Ljudstva ie bilo navzočega najmanj 250. Govori1! je F. Terse-glav iz Ljubljane o narodnostni misli ter izvajal, kako raznarodovanje ljudstvo fizično^ in moralno trnje ter ožigosai od-padništvo, veseličeuje in mnogobosediče-nje, ki naj se umakne smotrenemu in treznemu delu. Dr. Arnejc jc v humorističnem govoru naslikal ljubezen Rožancev do do-,mače grude in priporočal značajnost, ki jo renegatje sistematično v ljudstvu ubijajo. Cebulj iz Jesenic pozdravi novo društvo .v imenu delavstva ter pozivlje delavstvo k organizaciji zoper koroški nemško-naci-onalni kapitalizem. Tamburaši »Kočne« so pod vodstvom gosp. kaplana Rudla proizvajali tamburaške točke, šentjartški pevci pa so nas razveseljevali z domovinskimi popevi. Ljudstvo je bilo navdušeno, Jc par nemčurskih butic, ki so se k veselici utihotapile, si jc v »Extrastiiblu« hladilo svojo jezico.
Katoliški shodi.
Češki katoliški shod.
Kraljevi G r a d c c, 29. avgusta. Udeležencev je bilo že 28. t. m. nad 14.000. .Navzoč je kardinal Skrbenskv in ves epi-skopat. Predsednik je dr. Hruban, prvi podpredsednik grof Mensdorff - Pouillv, drugi poslanec Rust. tretji Zafranek. Shod pozdravi škof dr. Doubrova. Odpošljejo se udanostne brzojavke sv. očetu, cesariu in prestolonasledniku. Kardinal Skrbenskv podeli nato papežev blagoslov, katerega sprejmo vsi kleče. Nato govori knezoškof dr. Bauer, za njim profesor Schulz. Danes dospejo trije posebni, vlaki iz dežele.
Nemški katoliški shod.
B r e s 1 a v a . 29. avgusta. 56. nemški katoliški shod .je ogromno obiskan. Silno veliko je dijaštva. Delavcev je že zdaj nad 20.000. Na javnih zborovanj h bodo govorili: dr. Bell (Naloge katCliča,-nov na socialnem in gospodarskem poliu), dr. Herschel (Bonifacijevo društvo), dr. Faulhaber (Žensko vprašanje), Kapitza (Alkohol), knez Lowenstein (Misijonstvo), dr. Meyers (Karitativno delovanie). Marx (Šolstvo). Mumbauer (Slovstvo), Rumpf (Gojitev krščanske umetnosti), dr. Schad-ler (Papežtvo in Pij X.), de Witt (Tisk).
Ogrski katoliški shod.
S z c g e d i n . 29. avgusta. Danes je tu začel zborovati ogrski katoliški shod. Trajal bo tri dni. Mesto je krasno deko-rirano. Navzoč je skoro ves episkopat. Evharistične procesije se je udeležilo 1000 duhovnikov in nad 20.000 vernikov. Mučen vtis napravlija vest, da Slovaki nameravajo demonstrirati proti nasiljem ogrske vlade in da jc zato župan prosil za vojaško azistenco.
Slavnonostni dnevi Tirolske.
(Posebno poročilo »Slovencu«.)
Včeraj je Tirolska v Inomostu slovesno praznovala stoletni spomin na junaštva Andreja Hoferja in njegovih tovarišev. Cesar jc ob tej priliki počastil slovesno okrašeni Inomost s svojim obiskom. Navdušeno so Tirolci na vseli postajali pozdravljali vladarja, na nekaterih postajah so stale s kupi n c živih s I i1 k v n a -rodnih n o š a h predstavljajoče prizore iz bojev cesarju udanih Tirolccv I. 1809.
Slavnosti so se pričele že v soboto s streljanjem strelcev. Streljanja se jc udeležilo 2000 strelcev. V soboto zvečer je 400 pevcev in 2000 nosilcev bakclj ter 10 godb priredilo ccsarju serenado. Nameravano zažiganjc kresov po okoliških gorah jc vsled dežja moralo izostati, pač pa sc je vršila sijajna razsvetljava Inomosta. V Inomost je došlo mnogo posebnih vlakov iz raznih avstrijskih krajev. Za vzdrževanje reda jc došlo policaji v Inomostu na pomoč 40 dunajskih redarjev. Za častno stražo cesarju so bili dodeljeni strelci iz Paseierske doline, rojaki Hoferjcvi in strelci iz VViltena.
Včeraj ob pol 9. uri dopoldne se je peljal ccsar na zgodovinsko goro Isel, kjer
-se je vršila ob spomeniku Andreja Tloterja r spominska slavnost na boje leta 1809. Ce- ' sar jc po nagovorih položil venec na lio-ferjev spomenik. Na poti .so napravili špalir veteranci in strelci iz cele Tirolske ■s svojimi godbami in starimi zastavami. Po tej slavnost se jc pričel pomikati z gore Isel slavnostni historični sprevod. V •slavnostnem sprevodu je korakalo .30.000 strelcev, veteran cev z 500 z a -s t a vam i, izmed katerih je marsikatera bila v bojih leta 1809. Sprevod je trajal -.■■•j ure. Občinstvo je posebno živahno akiamiralo skupine tirolske črne vojske in skupine iz bojev leta 1809., posebno lia-spingerja, Speckbacheria in Hoferja. Sprevoda se je udeležilo tudi 2000 laških strelcev iz Južne Tirolske. V Fernandineumu se je otvoriia zgodovinska razstav a.
Popoldne se je cesar podal na strelišče, ob '/26. zvečer je bil dvorni obed, zvečer pa v mestnem gledališču žive podobe iz bojev leta 1809. Cesar se je danes ■v ponedeljek zjutraj ob navdušenih ova-cijah občinstva odpeljal iz Inomosta ter je opoludne došel v B r e g c 11 z , kjer je ob *3. uri popoldne korakal mimo cesarja h i -s t o r i č 11 i sprevod iz P r e d a r j -s k e. Zvečer bo serenada in razsvetljava jezera ter gor;i. Jutri ob 7. uri zjutraj bo cesar s parn.kom se odpeljal v Lindau, Rorschach in Mainau na Bodenskem jezeru.
Iredentovske demonstracije.
Iz Triedenta poročajo: Množica .30.000 oseb je psovala na tukajšnjem kolodvoru Jaške strelce, ki so se peljali k cesarskim slavnostim v Inomost ter jih tudi dejansko napadla, nekaterim strelcem je celo onemogočila odhod. Orožniki so posegli vmes in aretirali mnogo oseb, med njimi poslanca Avancinija. ki je vprizoril te iredentovske demonstracije.
Laški liberalci in socialni demokratje so včeraj hoteli prirediti shode za avtonomijo Trentina, pa je oblast vse shode prepovedala.
ČEŠKO GIBANJE NA NIŽJEAVSTRIJ-SKEM.
Nemški listi srdito pišejo proti nastopom Čehov na Nižjem Avstrijskem, češ, da je namen Cehov dokazati, da ni nikjer več zaprtega nemškega ozemlja. »Ost-deutschc Rundschau« je bila radi napadov na Čehe v soboto zaplenjena. Včeraj so bili na Dunaju trije češki shodi: dopoldne zborovanje čeških narodnih socialcev. popoldne zborovanje češke mladine in društva Komensky. Danes v ponedeljek pri-rede češki socialni demokratje na Dunaju zborovanja v šestih okrajih.
ZMAGA ŠPANCEV.
Spanci so po hudih bojih priborili Tasag.vn. Sovražnik je imel velike izgube ter je bežal.
ODŠKODNINA ZA KRETO. — ZOPET GRŠKE ZASTAVE NA KRETI.
Baje se v kratkem reši zadeva Krete na ta način, da dobi Turčija za Kreto od Grške znatno svoto, za katero garantirajo Turčiji velevlasti. V Kanei so vse privatne hiše demonstrativno okrašene z grškimi zastavami, sedaj so pa izobesile grške zastave tudi vse občinske oblasti. Razume se, da tega Turčija ne bo mogla mirno trpeti, zato je le želeti, da sc Grška in Turška poravnate v zgoraj omenjenem smislu.
Povodeifl v Ameriki.
Iz Ne\v-Yorka poročajo, da je reka Orinoko v Karakasu prestopila bregove ter odnesla s seboj osem vasi s petsto ljudmi. .3000 ljudi je brez strehe.
Iz Meksikc prihaja poročilo: Reka Santa Catarina je izstopila in je v Monte-regu povzročila nepopisne povodnji. Utonilo je 800 oseb, brez strehe je 15.000 oseb.
Dnevne novice.
+ Slovanska solidarnost ln »Slovenski Narod«. »Slovenski Narod« je v soboto ognjevito pozval nemške in slovanske svobodomiselne poslance, naj se združijo. Njegov poziv zdaj vsi nemški Slovanom sovražni listi z veliko slastjo ponatisku-jejo. češ, zdaj pa bo slovanske solidarnosti kmalu konec, ker se bodo slovanski svobodomiselni poslanci od krščansko-misle-čih ločili. Včerajšnja »Union« pa prinaša članek bivšega ministra Pacaka, mlado-čeha. torej svobodomislcca, ki izjavlja, da »Slovanska Jednota« danes ni samo tako solidarna kakor jc bila. ampak še veliko-bolj trdna, enotna iu ojačena. Dr. Pacak pa pove še nekaj, to namreč, da na programu »Slovanske Jednote« ni samo sedanjo Slovanom sovražno vlado podreti, ampak tudi po njenem padcu solidarno nastopati. Kaj pravi na to naš »Slovenski Narod«, ki komaj čaka trenotka, da bi sc »Slovanska Unija« zaradi zakotnih šol juda barona Hocka na Dunaju razdrla?
Važen shod na Robu. Na Robu je bil včeraj velik političen shod. na katerem sta poročala deželni odbornik dr. Vladl-
1 slav Pegan in deželni poslanec Bartoi. Po podanih poročilih o splošnem političnem položaju v Avstriji in o deželnih razmerah so se sprejele soglasno sledeče resolucije: L izrekamo popolno zaupanje poslancem S. L. S. osobito nje načelniku gospodu dr. Susteršiču; 2. damo svojim poslancem popolnoma prosto roko, da delajo v korist ljudstva, ki jih je volilo in zoper sovražno vlado ter Izražamo, da jih bomo podpirali pri eventuvalnih novih volitvah še bolj, s tem, da jih pridemo voliti v večjem številu v državni zbor kakor doslej; 3. zahte. varno, da vlada dovoli zasedanje deželnega zbora toliko časa, da bodo naši poslanci mogli Izvršiti delo, katero so dosedanje večine zanemarile v škodo kmečkega ljudstva; 4. izrekamo nezaupnico narodno-napredni stranki, katera po svojih voditeljih nastopa v škodo Slovanom ter v prid nemški vladi; 5. zahtevamo odločno, da vlada ustanovi slovensko vseučilišče v Ljubljani.
+ »Narodova« laž. V sobotni številki z dne 28. avgusta piše »Slovenski Narod« med drugim doslovno: »Pretekli teden sta prišla kamniški glavar Krese in deželni poslanec dekan Lavrenčič na naše stroške ogledat si škodo (po toči). Iz njunega obnašanja smo spoznali, da sta se prišla iz kmeta norčevat. Okrajni glavar je opomnil: »Saj ni nobene škode«, dekan Lavrenčič mu je prav široko smeje se pritrjeval.« Tako »SI. Narod«, in kaj je res? Da se je to gosposkemu dopisniku v oguljeni suknji — ne priprostemu kmetu —, kakor piše »Slov. Narod«, milo rečno, sanjalo, ker si nisem jaz z gospodom glavarjem doslej šc nikjer ogledoval škode po toči ali se temu smejal. —- Pripomnim pa, da sem se poučil o škodi drugim potoni, da sem ponesrečene odkrito, pomiloval in prosil za nje osebno pomoči pri c. kr. dež. vladi v Ljubljani, oziroma gospodu grofu iChorinsky-ju. — Ivan Lavrenčič, deželni poslanec.
+ Nezaupnica Ploju. V Št. Janžu na Dravskem polju sc je vršil v nedeljo 29. t. m. zelo dobro obiskan shod. na katerem je govoril gospod deželni poslanec Ozmec o obstrukciji v državnem zboru in o bodočem delovanju deželnega zbora. On, kakor tudi naslednji govornik urednik Cenčič sta ožigosala zahrbtno delovanje hofrata Ploja. Na predlog gospoda kaplana Agreža so se sprejele sledeče resolucije: Dne 29. avgusta v Št. Janžu na Dravskem polju zbrani volivci izražajo:
1.	Poslancem »Slovenskega Muba* popolno zaupanje za njihov odločen nastop proti vladi, volivci odobravajo obstrukcijo in poživljajo svoje poslance, da ' vstrajajo v boju proti nasprotni vladi.
2.	Volivci obsojajo needino postopanje slovanskih in slovenskih poslancev v tako važnem trenutku za Slovanstvo v Avstriji.
,3. Volivci zahtevajo od vlade slovenskih uradnikov za slovenske pokrajine.
4.	Volivci poživljajo poslance, da ne odnehajo od zahtev slovenskega vseučilišča v Ljubljani.
5.	Poslanci se poživljajo, da ne dopuste raznih pogodb z drugimi državami v škodo in kvar kmečkega stanu.
b. Volivci pozivajo deželne poslance, da vse moči zastavijo, da se škodljiva lovska postava spremeni kmetu v korist.
7. Država naj prevzame 50 odstotkov šolskih bremen.
Končno so volivci soglasno izrekli zaupnico g. dež. poslancu Ozmecu. Hofratu dr. Ploju, pa so z ozirom na njegovo zahrbtno protikmečko delovanje izrekli popolno nezaupanje. Proti Plojevi nezaupnici so glasovali: nadučitelj Rajh, njegov sin filozof (nevolivec)_ jurist Štefan Dob-nik (nevolivec) in en Štajercijanec. Shodu je predsedoval č. g. župnik M. Škprjanc.
+ Tvrdka F. Supantschitsch (semter-tje se piše tudi Supančič ali Zupančič) je vpeljala v zvezi z »Narodovimi« revoiver-žurnalisti nov običaj za konkurence pri javnih natečajih. Konkurente, ki so stavili ugodnejše ponudbe, se proglasi za »klerikalce«. ki za nobeno ceno ne smejo dobiti dela, samo liberalec mora služiti, če je tudi dražji — to je geslo, ki ga proglaša »Narod« na tako frivolen način, da ga je treba na ves glas povedati tudi vsem našim somišljenikom, ki imaio besedo pri oddaji kakih del, bodisi za cerkve, za občine ali za druge delodajalce. Liberalci bojkotirajo brezobzirno vsakega našega pristaša; zato pa tudi morajo naši somišljeniki podpirati naše obratnike in podjetnike. Vsled »Narodovih« notic smo se informirali in smo poizvedeli sledeče: »Narod« ie pisal, da se je Scauettiju neki strop podrl, in da zato mora dobiti zgradbo obrtne šole Supantschitsch. Mi nimamo nobenega povoda se potegovati za Sca-nettija, a resnici na ljubo moramo konsta-tirati, da je ravno nasprotno res, nego piše »Narod«. Scanctti je izvrševal preizkušnjo nekega stropa z raznimi težami, in je bil torej pripravljen na to, da se pri gotovi meji obteženja mora strop udati. Pri Su-pantschitschu pa so sc zgodile čisto drugačne stvari. Opozarjamo na zgradbo bivšega »Katoliškega doma«. Tam so se novi Supantschitschevi stropi začeli čez kratek
čas tako nevarno udajati, da katoliška družba ni hotela Supantschitscha izplačati in mu jc rajši prepustila celo hišo, češ, kakršno si naredil, tako pa imej! O podr- 1 tem šolskem stropu lahko še natančneje poročamo. Vsekako jc v interesu države, da vlada stavbo obrtne šole natančno nadzira! 16.000 K se jc vrglo vun, da le ne bi prišlo še kako iznenadenje! Dalje se je »Narod« zagnal v deželni odbor, najbrž da bi na ta način pri deželnem odboru izsilil kaka dela za l.beralce. Všeč mu ni, da ni dobil zgradbe ceste Podnart-PetroVo-brdo »naprednjak« neki Demšar iz Zalega loga. Iz čisto preprostega razloga: Ker ne uživa dovolj zaupanja in ker bi bil delo itak moral oddati podnajemniku; zato je dobil delo zidar, ki bo delal direktno. Izgubilo se ni nič, nasprotno, delo se je oddalo z znatnim popustom. Kar se tiče Lou-čariča, smo poizvedeli, da deželni odbor vsako njegovo ponudbo čisto objektivno primerja z drugimi; tako Lončarič včasili delo dobi, včasih pa tudi ne, sicer se pa gleda pri enakih ponudbah vedno na domačina. — Toliko smo poizvedeli. a bomo svoja poizvedovanja nadaljevali; kdor oddaja kako delo, se naj na vsak način pri nas Informira. Tvrdke pa, ki hočejo z javnimi grožnjami in s političnim terorizmom izpodriniti konkurente, morajo po naših mislih biti od javnih natečajev sploh izključene !
—	Občni zbor »Katoliškega tiskovnega društva« se je izvršil danes ob 10. uri dopoldne v knjižnici »Katoliške Tiskarne« po naznanjenem dnevnem redu. Natančneje poročilo prinese Koledar kat. tiskovnega društva«, ki v kratkem izide in se vsem članom dopošlje.
'+ Orli v Kranju. Dne -'9. avgusta Je bil v dvorani »Ljudskega Doma« v Kra-mu prvi shod Orlov. Izvolil se je priprav-Jjavni odbor. Sedaj se priglašajo člani telovadcev jn naraščaja. V kratkem bo glavni ustanovni shod, na katerem se bodeta izvolila oba orlovska odbora. Lepo telovadno orodje je naročeno. Predsednik .»Izobraževalnega društva Kranj« ;e pozdravil mlade Orle ter spominjal na to, kako so Kranjci že od nekdaj častili orla, kralja ptičev ter si ga kot znak moči privzeli v mestni grb, odkoder si ga je prisvojila dežela kranjska. Gospod Podlesuik ,iz Ljubljane je pa v izvrstnem govoru raz-■ložil pomen in nalogo nove organizacije, ki hoče vzgajati duševno in telesno čvrste mladeniče, da bodo neustrašeno branili obe svetinji našega naroda: vero in narodnost.
Koledar narodnoobrambnega odseka. Narodnoobrambni odsek namerava izdati koledar za pisarne. Vsi tisti, ki nameravajo naročiti ta koledar, naj javijo našemu uredništvu, da se pravočasno more določiti število iztisov.
-i- Podržavljenie mestne realke v Idriji se izvrši, kakor se poroča z Dunaja, s 1. septembrom t. 1.
—	Strela v vili g. Petriča. Iz Šmart-nega pod Šmarno goro pišejo: Dne 27. t. m. je treščilo v vilo g. Petriča v Zgornjih Gameljnah. K sreči so sosedje videli strelo, ki je hipno užgala ter hiteli gasit v hišo, kjer je družina, ne vedoč, da hiša gori, iznenadeno gledala ljudi z vodo in gasilno pripravo. Vse delo se je posrečilo tako, da ni opaziti znatne škode. Isto popoldne je treščilo v neki dimnik v Tacnu. Tudi ponoči nato je luido grmelo, da so ljudje, ostrašeni še od onega leta. ko je strela tri ljudi hkrati ubila, večinoma bdeli iu molili.
—	Otrok med mlinskimi kolesi. V soboto je prišla v Poljanah pri Kočevju sedemletna mlinarjeva hčerka Ana Andol-škova nred mlinska kolesa, kateri so ji i/, desne roke in brade iztrgala meso in jo sploh opasno poškodovala. Prepeljali so jo v deželno bolnišnico.
—	Sirotišnica v Kranju. Sirotišnica Vincencijeve družbe v Kranju je pod streho in se skoro izroči svojemu namenu.
—	iMrtvo so našli 44 let staro delavko Marijo Zemvo iz Mevška pri Gorjah.
—	Kongres malih trafikantov sc ie vršil to nedeljo v Budimpešti. Trafikantje zahtevajo povišanje provizije za 1.' odstotkov. Ogrski trafikantje so sklenili pozvati hrvaške kolege, da se pridružijo njihovim zahtevam.
—	Vodljiv avstrijski jekleni zrakoplov. Nadporočnik avtomobilskega kadra vitez pl. Hallborn jc preteklo zimo predaval v avstrijskem avtomobilnem klubu in zrakoplovnem društvu na Dunaju o po njem izdelanem projektu vodljivega jeklenega zrakoplova. Kot sc poroča, se je predavatelju posrečilo zagotoviti si denarno podporo nekaterih finančnih zavodov, tako da se bo mogel zrakoplov graditi že v 'jeseni.
—	Paganini je osnoval novo stranko. Lepaki po Trstu javljajo, da jc iz socialno-demokraške stranke izstopivši Paganini ■ustanovil novo stranko: 'Avtonomno tržaško skupino mednarodnih socialistov«, ki bo izdajala svoj list »L' Azione socialista«.
—	Slovenščina c. kr. državne železnice. Kako spoštuje uprava c. kr. državne železnice naš jezik na Gorenjskem, pričajo vozni listki, kjer sc bere črno na rja-
vem: »Zum balbeu Preise — za polovični 1 cenu«. — Škandal brez primere!
OB STOLETNICI SLAVNIH TIROLSKIH ZMAG.
Vse avstrijske dežele in še posebno Tirolska proslavlja letos stoletnico junaštva neustrašenih tirolskih kmetov, ki so pod vodstvom kmeta Andreja Hoferja tako vspešno branili vero iu domovino proti mogočnim vojaškim silam, da so danes vzor plemenitim junaškim činom in pozna svetovna zgodovina malo tako junaških zmag, kakoršue so si priborili vstrajni Ti-rolci pred sto leti pod vodstvom Andreja Hoterja. V spomin na te dogodke je priredil č. g. župnik Fran Rihar za ljudske odre na deželi krasno igro, ki je najbolj pripravna, da se navduši mili slovenski narod iu ojunači v ljubezni do Boga in domovine:
A d r e j H o f e r. tirolski junak. Ljudska igra v petih dejanjih s predgovorom in sklepno sliko. Cena 80 v, 10 izvodov 5 K, založila -Katoliška Bukvama« v Ljubljani. Igrokaz proslavlja tirolskega junaka. Andreja Hoferja, ki je leta 1809. (torej pred sto leti) tako srčno in neustrašeno branil vero in dom proti veliki premoči silnega Napoleona. Z občudovanjem zremo na tega slavnega moža, polnega ljubezni in na.vdušenosti za vse dobro in plemenito, vstrajnega in odločnega pri delu za Boga in domovino. Priprost kmet, brez izobrazbe, toda veren iu kremenitega značaja ter zlatega srca, je postal zaupnik cr-lega svojega naroda, postal je njegov vrhovni poveljnik, ki je nepremagljive Napoleonove vojake trikrat pognal čez ine;n ter se povspel do najvišje časti v deželi, da je v cesarjevem imenu vladal v cesarski palači. Pa tudi za trenutek se ni prevzel na višini svoje slave slavni junak. Sebe ni nikdar iskal; kar je storil, je storil iz ljubezni do Boga, cesarja in domovine. V tej ljubezni za tako vzvišene vzore, ki so navduševali ves njegov narod, si jc priboril slavne zmage; ti vzori so mu dajali pogum pri padcu in v smrti... Dne 10. febr. leta 1910. pa je izkrvavelo v trdnjavskem zidovju Mantove najblažje in najzvestejše tirolsko srce — srce Andreja Hoferja, ustreljeno od francoskih krogelj. Tudi naš narod naj se navdušje za svete vzore ob krasnih prizorih te zgodovinske igre. — Ne samo uprizorjena na ->dru bo vspevala ta igra; knjižica naj se čita tudi doma v družinah, saj ie snov silno zanimiva, pa tudi zelo koristna.
Izpred MI h.
Izpred tukajšnje porote.
Žrtvi žganjepltja. — Morilka svojega moža pred sodiščem. — Žena polila moža s petrolejem in ga zažgala.
Redkokrat se razpravlja v sodni dvorani o taki grozodejnosti, kakor nam poroča sledeča razprava, ki nam kaže žalostne nasledke žganjepitia in ženske nezvestobe.
Pri Sv. Miklavžu na Golopečju v brd-skem sodnem okraju, opravljal je Janez Kopač službo cerkovnika, priden in pošten človek. V svojo nesrečo je pred okoli 15 leti poročil neko Rezo Kavka iz Opa-ška. Zakonska Kopač živela sta spočetka v dobrem sporazumljenju. Mož je vestno opravljal službo cerkovnika in se zelo brigal za gospodarstvo. Zena ie pri delu izdatno podpirala svojega moža, bila je dobra mati, ki je skrbno vzgojevala svoje otroke. Prekmalu sta se pa seznanila s pijačo, ki uničuje srečno družinsko življenje, razjeda blagostanje in tira človeka v propad. V zakonu sta imela osem otrok od katerih jih je 6 umrio, dva fanta v starosti ,od 1.3 do 15 let še živita. Preživljala sta se s tem kar je nesla mežnarija, pletel je tudi kite za slamnike. Kuhal jc žganje, ki sta ga oba rada pila, še bolj pa obdol-ženka. Ni torej čuda, da je prišlo med njima do nasprotstva, ker žena je bila jezična in mož nagle jeze, očitala sta drug drugemu nezakonsko nezvestobo, kajti pred desetimi leti se je žena pač pregrešila in od takrat je mož živel v prepričanju, da mu ic žena sploh nezvesta. Ona pravi, da jo je mož tako pretepel, da je morala iti iv bolnico, da mu je pa pri sodišču na Brdu vse odpustila. Da bi se za vse to nad možem maščevala,'je nekoč pred okoli petimi leti, polila svojega moža, ko je za cerkvijo svetega Miklavža spal s petrolejem, a takrat se je Janez Kopač hitro prebudil iu je sam zadušil tlečo obleko. Reza Kopač trdi, da takrat ni imela namena svojega moža usmrtiti, marveč mu samo povzročiti bolečine, ker je tako grdo ž njo postopal. Dne 17. junija t. 1. jc Janez Kopač zopet hudo zdelal svojo ženo. Očital ji jc, da se ic vlačila z drugim moškim, ker jc malo dni poprej pozno na večer z blatnim ■krilom prišla domov. Kakor ohdolžcnka trdi, jo je tisti večer z nekim koloni tako pretepel, da jo jc težko telesno poškodoval. Iz strahu pred možem prenočila je pri sosedu Janezu Kokalju. Drugo jutro je prišel tudi mož Janez t a. Oba sta bila vi njena ; začel sc je med njima z nova prepir, ona ie '.5;:ila, kako jo je mož zdelal, a on
se ji je rogal. da jo bode še, končno jo je ] od hiše spodil. Ko je v domači hiši pobi- : rala svoje reči, sta jo fantiča prosila naj nikar ne gre po svetu. Obdolženka trdi, da so jo te prošnje tako presunile, da je sklenila rajši moža usmrtiti, kakor se od svojih otrok ločiti, in res se ji je za to kmalu nudila prilika izvršiti svoj namen. Da bi mož prespal svojo pijanost vlcgel se je pri bližnjem znamenju na tla. Ko ga je obdolženka videla spečega poleg Kokal-jevega znamenja, hitela je domu, vzela 'Mftersko steklenico, ki jo je napolnila do polovice s petrolejem ter se vrnila k spečemu možu, polila mu je hlače po levem stegnu in predpasnik, nato je vžgala dve vžigalici in zažgala obleko, prepojeno s petrolejem, potom je pa zbežala v 'bližnji gozd.
Prekasno se je zbudil Janez Kopač, bil je že ves v plamenu in gotovo bi bil na mestu umrl, da ne bi bili prihiteli sosedi na pomoč in mu pogasili obleko. Reza Kopač pravi, da je zato zbežala v bližni gozd. da ne bi bila videla moža goreti, ker se ji je le smilil; ko je pa slišala od domače cerkve zvon, ki ie klical ljudi na pomoč, vrnila se je k domači hiši in tam od ljudi" zvedela, da so moža odpeljali v bolnico, kjer je po strašnih mukah drug dan umrl, vedno trdeč, da ga je žena zažgala.
Zdravniki izvedenci, ki so truplo sek-cirali. so dognali, da je Janez Kopač ua za-dobljenih opeklinah umrl in so bile te rane absolutno smrtnonevarne.
Obdolženka Reza Kopač pravi, da je bila trdnega prepričanja, da bo moral mož zaradi opeklin umreti ter da ni mislila na posledice groznega čina, temveč bila prepričana, da nc more biti kaznovana, ker je mož vse to sam zakrivil. Tudi pripomni, da čuti v glavi take bolečine, kakor da bi se ji mešalo.
Porotnikom ste bili stavljeni dve glavni vprašanji glede umora in poizkuše-nega umora ter dodatno vprašanje o duševni nezmožnosti, oziroma zmedenosti obtoženke, Porotniki so z 6 glasovi potrdili dodatno vprašanje, da je obtoženka storila dejanje v stanju duševne nezmožnosti. Z ozirom na ta izrek porotnikov je sodišče obtoženko oprostilo. Terezija Kopač se je porotnikom klečč zahvalila.
XXX Zaspani porotniki.
Kasacijski dvor na Dunaju se je bavil pretekli petek s procesom, proti kateremu se je vložila ničnostna pritožba, ker so zaspali pri razpravi štirje porotniki. Stvar se tiče ljubavne drame, ki se je dogodila >8. februarja t. 1. v St. Andražu pri Gorici. Ključavničar Anton Nanut ie omenjeni dan ustrelil z revolverjem svojo nezvesto ljubico Marijo Pavlin ter poizkusil tudi samoumor. Ker so goriški porotniki vprašanje glede umora potrdili z osmimi proti štirimi glasovi, je bil morilec objojen na vislice. Med govorom državnega pravdnika je občinstvo mrmralo, tako da je pustil predsednik dvorano izprazniti. Ko je zagovornik dr. Henrik Turna po 14-urni razpravi govoril, je zapazil, da so zaspali štirje porotniki ter na to opozoril predsednika. Ko se je blizu polnoči sodba javno proglasila, je udrlo občinstvo razgrajajoč v dvorano, nastala je cela revolta, tako da so morali senat in porotniki bežati ter ostati do 4. ure zjutraj za železnimi vrati, ker jc občinstvo oblegalo sodno poslopje. Dr. Turna je vložil ničnostno pritožbo, ker morajo biti porotniki pri razpravi tudi z duhom, ne samo s telesom. Pozneje so tudi izjavili štirje porotniki, da so bili po 15-urnem razpravljanju tako izmučeni, da niso mogli pravilno raztolmačiti stavljenega vprašanja. — Kasacijski dvor je zavrnil vse pritožbe, vendar je potem v tajni seji sklenil prositi za pomiloščenje obsojenca. Tudi domača občina obsojenčeva je prosila za pomiloščenje.
XXX
Veleizdajniški proces v Zagrebu
se bliža svojemu koncu. Jutri se bodo še zaslišavale predlagane priče, kolikor jih je sodni dvor sprejel. Sodi se. da bodo že te teden začeli s končnimi govori, bi bodo bržkone trajali 14 dni.
dfiaštva Laščah.
v Velikih
26. t. m. se je vršil v Velikih LaSČah tretji redni shod pododbora S. D. Z. za ribniško dolino. Udeležilo se ga je nad 50 naših zavednih dijakov, kar glasno priča, kako živa in nujna je bila potreba, združiti In koncentrirati naše mlade somišljenike v prekoristnem pododboru S. D. Z. Z napeto pozornostjo smo sledili globoko zamišljenemu referatu tov. I. Samse: o samovzgoji. Pri živahni debati, v katero so posegali /lasti preč. gosp. župnik Ramovš, tovariš j Trdan in hogoslovca Zajec in Žužek, smo i se dotaknili še veliko vprašanj, ki so v i tesni zvezi s kulturno izobrazbo našega naroda. Prav tako izborilo je bilo predavanje in debata o Trubarju in njegovem pomenu za našo književnost. Po končanem zborovanji smo zapeli par priljubljenih popevčic na vrtu gosp. župana Hoče-
varja. V prisrčnih nagovorih sta vrli župnik in tov. Samsa navduševala zbrano dijaštvo, naj pomni mladostnih sil ter jih pri svojem delu vedno svojim vzvišenim načelom dosledno vporablja v prid Cerkvi in svojemu narodu. Pri vsem tem nas je pa še najbolj veselilo zanimanje, ki so g< do nas in našega plemenitega stremljenja kazaii trije radikalni študentje. Njih izredna radovednost bi jih bila kmalu prisilila v naše vrste. Ampak izzivanje se jim je to pot jako slabo obneslo. 'Pred odhodom je tov. Trdan v krepkih besedah ožigosal lažipota zlasti radikalne visokošolske mladine. To je bil trenotek, ki nam nikdar ne izgine iz spomina. MladeniŠka ognjevitost, ki je vsem našim tovarišem žarela iz navdušenih srč, je nam ah požgala 'tako proslavljano radikalno nevstrašenost. Ob nastopu tov. govornika je stal na pragu gostilne nek radikalni študent, ki je že med našim zborovanjem z Diogenovo svetilko pol v strahu pol v obupu tekal po Vel. Laščah, da bi vzdramil še zadnje zastopnike ugašajočega Lberalizma. Pa zgodilo se mu je kakor Diogenu. Vse njegovo truda-polno prizadevanje je bilo zaman. Po brezuspešnem delu si 'je grizečo vest tolažil s tem, da je izza vogla sosedne hiše večkrat preštel naše navdušene vrste, v trdni zavesti, da se je morebiti vštel, da jih ni toiiko, kolikor jih je videl. Besede tovariša Trdana pa so mu le preveč vzbujale zakrknjeno vest. Ko je začel tov. Trdan naštevati vnebovpijoče laži radikalne »Omladine« in razkrinkaval radikalni »patriotizem«, je potrt odšel v gostilno k dvema 'somišljenikoma, ki sta ob spominu na radikalne grehe nemo in srepo pred s6 zrla. Ob pogledu na lepo število naših mladeničev je v liberalnih vrstah zavladala splošna pobitost. Še celo neka gospodična, ki se šteje med inteligenco in ki je v svoji veliki obliki na ne najbolj dostojen način pred nekaterimi dnevi izzivala dobrepoljske Orle, je trikrat šla mimo, toda vsa osramočena in pobita. Polni navdušenja za naše svete ideje smo ob 6. uri zvečer zapustili Lašče. Laščanje so s po nosom zrli na številne vrste svojih zvest sinov. Gosp. župan sam se je veselil ua \ šega nevstrašenega nastopa. Naprej do zmage za vzvišenimi ideali! Le na koncu vasi je pokazal nekdo v družbi »falira-nega« liberalnega študenta vso svojo slovensko dušo. »Auf Ribničanje«, nam je klical v slovo. Iz 'ljubezni do mile materinščine smo mu nasvetovali, naj nikar več ne zahaja v liberalne kroge, sicer bi znal še tiste slovenske besede pozabiti, ki mu jih ie mati vcepila v srCe,
Darovi.
V SKLAD OBMEJNIH SLOVENCEV:
Župnik Val. W e i s s iz Zitarevasi na Koroškem, dekanija Dobrlavas je poslal 235 kron od nastopnih:
284.	Rok Tojnko, provizor, 20 K:
285.	Matija Randl, inf. prošt, 20 K;
286.	Fr. Petek, komendator, 20 K;
287.	Al. Hutter. župnik, 20 K;
288.	Ivan Hutter, profesor, 20 K;
289.	V. Poljanec. župnik, 20 K;
290.	Jer. Pšeničnik. župnik, 20 K;
291.	Janez Boštjančič, župnik, 20 K;
292.	Anton Benetek, kaplan, 20 K;
293.	Val. Weiss, župnik, 20 K.
Matevž Germ, župnik, 5 K; Vaclav Ceh. župnik. 10 K; Vaj. Mortl, kaplan, 10 K; Miroslav Malga\ provizor, 5 K; Jožef Svatok, župnik. 5 K.
Delajte in zbirajte za »Obmejni sklad« kakor marljiva čebelica. Ne zabite, da s tem pomagate zidati temelj svojemu lastnemu narodu. Na noge toraj, meji slovenske domovine na pomoč! Nikdo naj ne zaostane!
Ljubljanske novice.
Ij Pozdravni večer katol. narodnega dijaštva se vrši danes zvečer Ob 7. uri v veliki dvorani hotela »Union« s sodelovanjem Oddelka moškega zbora slavn. slov. glasbenega društva »Ljubljana«. Večer bodo s svojo navzočnostjo posetili trije .vladike: premil. g. Stariha iz Amerike ter častna člana slov. katol akad. društva »Danica«: knez in škof dr. Jeglič in škof dr. Mahnič. Dalje: dež. glavar pl. Šuklje, tr.je dež. odborniki in vsi naiši zastopniki dež. šolsk. sveta. Oošlo je že obilo zastopstva hrvatskih nam bratov. Uljudno vabimo vse slov. občinstvo, ki je naklonjeno katol. narodnemu dijaštvu in njegovi mvzviŠenim idealom. Pridite v naše mlade vrste in navdušite se ob žarkem ognju svojih sinov za Boga in narod! Pri jutrišnjem komerzu sodeluje mešani zbor .»Ljubljane«.
Ij Jutri ob 8. uri zjutraj ima slov. kat. narodno dijaštvo v stolnici skupno sveto mašo. Presveto daritev bo opravil 'premil. knez in škof dr. Anton Bonaventura Jeglič.
lj Oklic Ivana Hribarja. Zupan Hribar priobčuje v »Narodu« oklic, naj slovenski ; starši pošiljajo svoje otroke v slovenske j šole, Razume se, da je ta oklic namenjen j lc liberalcem, ki so šc nedavno na Hribar-• jevem shodu v »Mestnem domu« progla-
šali zvezo z Nemci za politično potrebo. Naši somišljeniki sevc takih oklicev ne po-irebujejo. Kdor je naš somišljenik, ve, kaj je njegova narodna dolžnost. Razume se, da nOben naš somišljenik ne bo poslal otroka v nemško šolo. Hribar pravi v »Narodu« liberalcem: »Ne množite števila odpadnikov, ki so največji škodljivci našega milega naroda.« Pod tem stavkom je podpisan ravnotisti Hribar, ki je podpisan pod nemško slovensko pogodbo.
lj Na Reki smrtnonevarno ranjena Ljubljančanka. Iz Reke poročajo: 26-lettia Marija Mestek iz Ljubljane se je sprla z 19-letno Antonijo Fosila zaradi neke ljubezenske stvari. 27. t. m. sta se srečali na cesti. Fosila je napadla Mestek z nožem ter ji ranila pljuča. Napadalko so zaprli, Mestek pa se bori s smrtjo.
lj Na Škrlatici ponesrečeni dr. Stoje. Dr. Stoje, ki se nahaja v deželni 'bolnišnici, se razmeroma že precej dobro počuti. Odvzeli so mu že eno obvezo raz leve roke, ■tako da jo vsaj za silo lahko rabi. Obveza na drugi roki (ta roka je slabejša in še nima čuta) odpade najbrže že tekoči teden. Potem šele sledi obveza na levi nogi. Znotraj ni nobenih po'škodb. Če ne bo roka nagajala, je upati, da sredi oktobra zapusti bolniško postelj. Vročine nima; v petek -je znašala telesna temperatura le 37 stopinj, torej normalno. Bolnik je sjcer pri zdravem humorju in se prav dobro spominja, kako ga je Bobek vlekel iz prepada, oziroma kako so Bobka pravzaprav vrli Trentarji »vlekli«. i
lj Grafično razstavo namerava prirediti prihodnji mesec vodja »Zadružne tiskarne« gosp. Hofler.
lj Izpremembe v ljubljanskih gostilnah. Gosp. Eder zapusti kazino baje vsled nekega spora z gosp. Mayerjem. — Gospod Petsche zapusti »Bavarski dvor« in se naseli »pri kroni« v Gradišču. To hišo •nameravajo baje Nemci kupiti.
Ij Povodenj na BleiweIsovi cesti. 2e ani smo grajali, da stojč velikanske luže -na Bleiweisovi cesti za rastlinjakom, ki moli na hodnik. Zadnje dni je bilo zopet vse prepravljeno za tem rastlinjakom in človek je moral gaziti umazano vodo do členkov, če je hotel priti črez, ali pa narediti velik ovinek. Čas bi že bil, da se ta nedostatek odpravi.
lj Komarjeva v Šiški. Včeraj se je vršil v Šiški običajni cerkveni shod ob velikanski udeležbi. Odpustkarji niso mogli vsem zadosti naglo postreči. tak naval je bil pri stojnicah. Da so imeli gostilničarji dela črez glavo, je samoobsebi umevno, zlasti če se povdari, da je bilo gotovo 10 tisoč meščanov v ŠiŠki. Od 18. t. m. smejo zopet vojaki v Šiško.
lj Posojila Ljubljane. Cesar je sankci-joniral zakon, katerega je z ozirom na nova posojila Ljubljane sklenil kranjski deželni zbor.
lj Umrl je oče okrajnega glavarja g. Fr. Schitnika. vpokojeni c. kr. davkar g. Franc Schitnik v starosti 82 let.
lj Nočni razgrajači. Nekateri prijatelji teme menijo, da kadar sc ga črez mero nasrkajo, imajo pravico počenjati prav vse, kar le hočejo. Kriče po ulicah, vriskajo in se pretepavajo tako, da počitka potrebno občinstvo sploh ne more spati. Taka noč ie bila od sobote na nedeljo. Zlasti po Zaloški cesti in v Sv. Jakoba okraju so se pojavili razni razgrajači tako, da je morala policija v petih slučajih posredovati ter je aretovala kar 12 oseb, in sicer so Ie-te po poklicu: 1 ključavničar, 1 poiir, 1 pisar, 5 mizarjev, 1 sobni slikar, 1 pleskar, 1 čevljar in 1 krojač. Vsi so se morali prespati v špehovki ter so bili drugi dan. občutno policijsko kaznovani. Ker se. zlasti v šentjakobskem okraju, češče dogajajo taki izgredi, je mestna policija, kakor čujemo, vse potrebno ukrenila, da napravi temu konec ter ima pričakovati vsak razgrajač aretacije iu kaznovanja.
Ij Zakasnelo cvetje. Na sadnem vrtu nasproti Galletovega gradu v Zgornji Šiški stoji tik cčste jablana, ki jc vsa odeta v cvetočo rožnato odejo. To zakasnelo cvetje pač ne bo napravilo sadu, ker je bo slana prehitela.
lj Zadnje deževje je povzročilo, da so potoki in reke v deželi znatno narastle. Zlasti Ljubljanica je vidno.naraščala tako. da se je bilo bati poplave barja. Vsled tega so v soboto odprli jez v Gruberjevem kanalu, da je voda hitreje odtekala. Danes ie začela voda polagoma vpadati.
lj Izgubila je v soboto gospodična Jožica Stanonik na poti po sv. Petra. Prešernovi cesti do glavne pošte bankovec za 50 kron. Pošteni najditelj naj denar blagovoli prinesti v naše uredništvo.
Štajerske novice.
S Škof dr. Ivan Šarlč iz Sarajeva se «iiudi od 25. avgusta v misijonski hiši sv. Tožefa nad Celjem.
š Nesreča ali zločin ? Posestnico Alojzijo Jesenko iz Prožina so našli v torek, 24. t. m. zjutraj na okrajni cesti Št. Jurij - Štore kakih 400 korakov od njenega stanovanja, mrtvo z razbito glavo. Pre-
iskava bo šele dognala, ali se je izvršil ' zločin ali se je dogodila nesreča.
Znanost in umetnost.
* Moški zbori. Uglasbil Vinko VodO-pivec. V tej zbirki, ki je ravnokar izšla v založbi Katoliške Bukvarne, nam podaje
g.	skladatelj šest moških in en ženski zbor. Med moškimi zbori sta zastopani dve krepki koračnici: »Bratje v kolo« in »Bratom Orlom«, dva mirna zbora z bariton-skint samospevom: »Z vencem tem ovenčam Slavo« in »V mraku«, ljubkonežni zbor (oz. čveterospev) »Sijaj, sijaj, lunica« in šaljivi moški zbor z basovskim samospevom »Lepi Jurij«. Ženski zbor pa je zložen na Gregorčičevo pesem »Pogled v nedolžno oko«. — Vse te skladbe niso sicer nič epohalnega in najmanj kaj takega, kar bi potnenjalo preobrat na glasbenem polju, a so vendarle prikupljive in čedne. Harmonizacija je vseskozi priprosta ter izvzemši par mest korektna. (Str. 2, 1. sistem, 2. takt naj poje drugi bas mesto če-trtinke g, dve ostninki: g in e; sicer so vsporedni oktavni postopi med 1. ten. in 2. basom. Str. 12, 1. sistem, 1. takt pa naj poje drugi bas na četrto dobo dis mesto
h.)	Je seveda, še semtertje kako mesto, ki bi se mu dalo oporekati, toda mnogokrat ima pa tudi vsakteri razumni skladatelj svoj razlog, da napravi tako in ne drugače. V celoti so ti zbori — kakor rečeno — dobri in bodo gotovo z veseljem sprejeti, kjerkoli se bodo izvajali. Posebno dobro bodo učinkovali zbori: str. 3, 4. 5 in 7. Trio pri koračnici, posvečeni »Bratom Orlom«, je naravnost mojstrski. _Stanko Premrl.
Razne stvari.
Zrakopfovstvo. Zrakoplovec Curtis je v Reitnsu pobil Bleriotov rekord. Prevozil je 10 kilometrov v 7 minutah 55*/b sekundah.
Peklenski stroj odposlan stotniku.
Kot odpošiljatelj peklenskega stroja je v Košici na Ogrskem aretiran oženjeni stotnik Sebastian Junga, oče dveh otrok. Junga je jako premožen mož in je bil s stotnikom, kateremu je poslal peklenski stroj, še nedavno v največjem prijateljstvu.
»Advokat« — razžaljenje. Na Češkem •je bil tc dni obsojen neki veleposestnik na 20 K globe, ker je nekemu vinskemu trgovcu dejal »advokat«. Sodnik se ie brezuspešno trudil, da bi pomiril razžaljenega vinskega trgovca. Tožitelj je dejal, da tožencu vse oprosti, samo »advokata« ne. Priče so dokazovale, da ima besedo »advokat« narod za razžaljenje. Na podlagi teh dokazov je sodnik izrekel obsodbo.
Telefonska in brzojavna porofila.
PROTIČEŠKE DEMONSTRACIJE NA DUNAJU.
Dunaj, .30. avgusta. Včeraj se je vršilo v »Narodnem rdomu« protestno zborovanje dunajskih Čehov zoper zatvoritev čeških šol v Poštorni. Zborovalcev je bilo nad 1000. Nemci so Čehe napadli in jih s kamni obtnetovali. Morala je priti policija. da je Čehe varovala. Demonstracije so tako narastle, da je moralo priti končno vojaštvo.
PROTIDEMONSTRACIJE PROTI ČEŠKEMU KATOLIŠKEMU SHODU.
Kraljevi gradeč, 30. avgusta. Proti-demonstracija proti češkemu katoliškemu shodu je bila jako slabo obiskana in je bila brez efekta.
ČEŠKA ŠOLA V POŠTORNI.
Praga, 30. avgusta. Češka šola, ki jo bodo namestili v prostorih javne nemške šole, se bo otvorila 1. septembra. Komen-skijevo društvo bo na to slavnost povabilo vse češke poslance.
»MEDNARODNI« KONGRES ZDRAVNIKOV.
Budimpešta, 30. avgusta. Tu se je otvoril XVI. »mednarodni« zdravniški kongres. Udeležencev je 3432, med temi 275 iz Avstrije.
ATENTAT NA NADŠKOFA SKRBEN-SKEGA.
Glatz, 30. avgusta. Sodišče je obsodilo delavca Ven cla Nemeca, ki je poizkusil 15.-julija atentat na nadškofa Skrben-skega, v šestmesečno ječo.
SRBSKA KRIZA.
Belgrad, 30. avgusta. Danes je denii-sioniralo celotno ministrstvo. Koalicijskega kabineta ni mogoče sestaviti. Kralj bo poizkusil kabinet iz mladoradikalcev.
NEVARNA KRIZA NA GRŠKEM.
Atene, 30. avgusta. (Uradno.) Ministrstvo je demiskioniralo. Novo ministrstvo je prevzel Mavromichalis. Tu in v provinci je mir.
Atene, 30. avgusta. Mnogo častnikov in podčastnikov ter del garnizijc kampira izven mesta. V stanovanje prestolonasled-nikovo je ponoči priletela skozi okno krog-Ija. ki je obtičala v zidu. Uradno se raz-
glaša, da je nekdo se vadil streljati in napačno ustrelil, a tega nihče nc verjame. Dejstvo je. da jc sedaj stanovanje pre-stolonaslednikovo močno zastraženo.
Atene, 30. avgusta. Orožništvo se brati z upornimi častniki, vojaki in oboroženimi dijaki. Vsled demisije kabineta je nastalo splošno pomirjenje. Častnikom in vojakom so izročili kraljev oklic, ki jim zagotavlja amnestijo.
AVTONOMIJA ZA KRETO.
Carigrad, 30. avgusta. Veliki vezir Hilmi-paša namerava izdelati avtonomijo za Kreto in načrt predložiti velevlastem.
BRZOSTRELNI TOP IZGINIL!
Pariz, 30. avgusta. V tukajšnjih vojaških krogih vlada veliko razburjenje, ker je en brzostrelni top, vzorec 1908, iz artilerijskega skladišča v Chalon sur Marne izginil. Ukradel ga je nek pred osmimi dnevi dezertirani korporal. Odnesel ga je s pomočjo nekega avtomobila. Ta pa je res imenitna!
TEDEN ZRAKOPLOVCEV V REIMSU.
Betheny, 30. avgusta. Burtys je dobil nagrado za hitro vožnjo. 30 kilometrov je preletel v 26 minutah 40'/* sekundah.
Reims, 30. avgusta. Zrakoplov »Con-dor«, v katerem so bili poročevalec »Novega Vremena« in tri druge osebe, se je odtrgal in odletel. Zelo se jc bati za usodo zrakoplova.
BLERIOT PONESREČIL.
Betheny, 30. avgusta. Bleriotu se je razbil letalni stroj, ko je izvrševal neoii-cijelno poizkušno vožnjo. Eksplodiral ntu jc motor. Stroj je popolnoma zgorel. Ble-riota so v avtomobilu pripeljali k tribunam.
USTRELJENI VODJA ŠPANSKIH RE-VOLUCIJONARJEV.
Barcelona, 30. avgusta. Včeraj je bil ustreljen Antonio Molet, vodja revolucionarjev.	i
Listnica uredništva.
F. K., Skomarje: Rokopis 1. del sprejeli.
Priporočamo našim, rodbinam
tJZolinsRo ciRorijo.
o i ' .■- • /■+.{<>,■•■ ;■; : 'v	•
preklic.
Podpisani Simon Francelj, iztočar vina v Sp. Domžalah, prekličern vse besede, katere sem govoril o vinu g. Antona Miillerja, trgovca z vinom v Stobu, češ da jc vino ponarejeno in pobarvano.
Obžalujem te nepremišljene besede, prosim odpuščanje in se zahvalim gosp. Antonu Miillerju, da mi je odpustil kazen. V Kamniku, 28. avgusta 1909.
2335 i_i Simon Francelj.
j\[ova hiša
blizo »Zvezde« se iz proste roke pod ugodnimi pogoji ceno proda; v pritličju pripravna za malo obrt s stanovanjem. Naslov pove upr. tega lista.	2124 (t)
Sprejmeta se
2 gospodični
ki obiskujete šolo, na hrano in stanovanje. Kje pove upravništvo ..Slovenca".	2254 i-i
se sprejme v trgovino z mešanim blagom na deželi. Trgovstva izučeni, vojaščine prosti, poštene rodbine, solidni reflektantje, naj pošljejo svoje oglasbe s prepisi spričeval na upravništvo do 1. septembra t. 1. 2320 6-1
Sprejme se
2312 (1
samostojen mlinar
vešč mlinarske stroke. Neoženjen ima prednost. Plača po dogovoru. Več se izve pri Antonu Kobiju, Breg, Borovnica.
Išče se popolnoma zanesljiv
kočijaž
ki je tudi za vsako drugo vožnjo in delo vporabljiv. Kje, poizve se pri upravništvu „Slovenca".	2386 3-1
Fran Schitnik, c. kr. okrajni glavar javlja globoko potrtega srca v svojem imenu, kakor tudi v imenu svoje matere, svoje soproge ter svojih bratov in sestra vsem dragim sorodnikom vest o smrti svojega nepozabnega srčno dobrega očeta,* oziroma soproga, tasta, svaka in starega očeta, blagorodnega gospoda
Frana Schitnika
o. kr. davkar|a v p.
ki je danes ob 6. uri popoldne po dolgi bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče v 82. letu svoje dobe mirno zaspal v Gospodu.
Pogreb dragega pokojnika se vrši v torek dne 31. avgusta ob 5. uri pop. iz hiše žalosti Mestni trg St. 6 na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. zadušne maše se bodo brale v več cerkvah.
Ljubljana, 29. avgusta 1909.
Mesto vsakega posebnega naznanila.
2394
Zahvala.
i-i
Za vse izkazano srčno sočustvo povodom bolezni in smrti našega preljubega soproga, oziroma očeta, sta-» rega očeta, tasta in brata, gospoda
Josipa Dekleva
posestnika itd. v Postojni
kakor tudi za spremstvo dragega ranj-kega k večnemu počitku izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prav iskreno zahvalo.
Posebej pa se prisrčno zahvaljujemo slavnim postonjskim državnim in občinskim uradom, Čitalnici, Sokolu, požarni brambi za častno spremstvo, postojnskim pevcem posebno za pre-ganljivo petje ter vsem darovalcem prelepih vencev. Sploh vsem in vsakemu prisrčna hvala!
V Postojni, dne 28. avgusta 1909.
Žalujoči ostal!.

2384
Zahvala
iskrena za tolažilno sočutje, izraženo ob bridki izgubi nepozabne soproge oziroma matere, gospe
Frančiške Papler
in za izredno Številno udeležbo pri pogrebu. Posebno se zahvaljujemo č. g. župniku Potočniku za tolažilo v bolezni in spremstvo pri pogrebu, gosp. okraj, višjemu zdravniku dr. Jelovšeku za izkazano skrb v bolezni, za spremstvo pri pogrebu č. g. dr. Svetinu, župniku Koširju, katehetu Mlakarju in kaplanu Pečariču. Vsem darovalcem vencev ter vsem prijateljem in znancem, domačim, iz Radovljice in od drugod, domačim pevcem za ginljivo petje, ter gasilnemu društvu.
Doslovče, 28. avgusta 1909.
Žalujoči ostali.
■m

prodam tri lepe, ljubeznive m © m
Lovcem izborne brake
za nizko ceno. Dr. Mauring na Igu pod Ljubljano.	2389 3-1
tik farne cerkve na Igu se prostovoljno proda. - Več se izve pismeno ali osebno pri dr. Mauringu na Igu pod Ljubljano.	2388 3-1
Krepak deček, poštenih starišev, se sprejme za mesarskega vajenca. Kje, pove upravništvo »Slovenca«.	2339 (l)
ttSSiir
Specialiteta za kadilce.
3265	Glavna ralogai	(11)
Lekarna UN pl.Trnkozcy t Ljubljani



000000001000000 @	Radi uvedbe	d
m mn
m In prcmat I
J
priporočano opetovano od knezoškof. ordi-narijata ljubljanskega p. n. vlč. gg. župnikom za mašna vina, ima Kmetšjslr.o društvo w ¥sps3«ra» — Izborna kvaliteta: letošnje belo mašno vino od 30—40 K. Sortirano vino rizling, beli burgundec, silvanec in zelen od 40—55 K, črni „Karminet" po 55 K, postavljeno v Postojno ali Ajdovščino. — Izpod 56 litrov se ne oddaja; na debelo po dogovoru ceneje. — Stara dpsertna vina v buteljkah po 1 do 120 K, vinski kis po 30 K in tropinsko žganje do 2 K liter.
Prevara izključena, kar je klet pod nadzorstvom dekana vipavskega.
Za zadruge in večje množine izjemne Cene. — Za obilne naročbe se priporoča KssrssfstžjisSK.ss c^saM^o sr Vipsswi.
so se izvrstili naslednji stroji iu sc ceno oddajo.
Izposojevanje koles
prejem Rotes za gmojilranje, : HeritfclMle ier ptmia :
»c>Sždž^o in Qsn<«.
jp	Ogledajo se lahko pri 2266 1-1
jp Zastopstvu Oliver-strojev za južni 0	del monarhije
potovati, naj se obrne na od visoke c. kr. deželne vlade potrjenega glavnega zastopnika	163g 3o
Lepa meblovana
Ljsafeljamss,	c
Kolodvorske ulice štev. 28.
Odprava potnikov samo z najnovejšimi
parniki veSSkani i
Kalserin Auguste Victorla nosi 25.000 ton
Amerika..... , 24.000 ,
President Lincoln ... , 20 000 , President Grant .... , 20.000 .
Vožnja Ljubljana-Hamburg traja z na novo uvedenimi direktnimi voznimi kartami, brez vsake menjave, okroglo samo 1'/» dneva ter ima potnik pravico porabe brzovlakov po celi črti od avstrijske meje (Eger) naprej.
s separatnim vhodom se odda takoj enemu ali dvema gospodoma. Natančneje Sv. Jakoba nabrežje 17, prvo nadstropje.
I	torej brezgjEažnra dobi vsak človek
s	v leka^ras Ts^tikoszv »!ir»;aw©;a f lepo tiskano deset zapo-
«	vedi za zdravje tudi po pošti se brez-
|	plačno razpošiljajo.	3257 52—
se razpisuje v Križevem pri Kostanjevici. Plača po dogovoru. Oglasiti se treba pri župniku.	2361 3-1
Letnik
/MIT	^ prav mofni 23 vino
a	jfj m bi (9 pripravljeni, eden del
°d žganja, v obsegu
od litrov 56—70	od litrov 180— 250
„ „ 100-120	„ „ 250-450
„ „ 120-180	„ „ 500- 700 nadalje sodi z vraticanii od 800, 900, 1100, 1200
1500, 1800, 1000 in 5000	litrov sc dobijo prav po
SM !H.RaSWte. K osi e rpivo va r ne!
je ravnokar izše! in se dobiva skoro po vseli trgovinah, na debelo pa v Ljubljani: v »Katoliški bukvarni', prodajalni „Katol. tisk. društva", dalje v trgovinah flnt. Krisper, Vaso Petričič in Iv.Koren-čan; v Trstu: prodajalna „Katol. tisk. društva", v Celju: Zvezna trgovina.
Cena komadu 24 vin., po pošti 10 vin. več. Zahtevajte jo povsod in ne dajte si vsiljevati drugih pratik!
ki ima že nekaj pisarniške prakse, se takoj sprejme v pisarni dr. Josip Furlana, odvetnika v Ljubljani.	2362 3—1

Wallaee~Podravski, Ben-Hur. Roman iz časov Kristusovih. Vez. K 4'50.
Ljudska knjižica:
1 zvezek: Znamenje štirih. Londonska povest. K —-60.
- zvezek: Dostal, Darovana. Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov. K —'60.
3.	zvezek: Sienkiewicz, Jernač Zmagovač. Povest. — fiditleitner, med plazovi. K —.60.
4.	zvezek: Detela dr., Malo življenje. Povest. K 1-—, vez. v platno K 1"60.
5.	zvezek: Zadnja kmečka vojska. Zgodovinska povest iz leta 1573. K 1.60, v platno vez. K 2-60.
6.	zvezek: Finžgar, Gozdarjev sin. Povest. K -"20.
7.	zvezek: Detela dr., Prihajač. Povest. K —'90, vez. v platno K 170.
8.	zvezek: Pasjeglavci. Zgodovinska povest iz Kristusove legende. K 2'20, vezana v platno K 3-20.
Spillmanove povesti:
1.	zvezek: Ljubite svoje sovražnike! Povest iz maorskih vojsk na Novi Zelandiji. 11. natis. K — 40, karton K —'60.
2.	zvezek: Maron, krščanski deček iz Libanona. Povest izza časov zadnjega velikega preganjanja po Družili. K —'40, karton K —"60.
3.	zvezek: Marijina otroka. Povest iz kav-kaSkih gora. K —"40, karton K - -60.
4.	zvezek: Praški Judek. Povest. II. natis. K --40, karton K -'60.
5.	zvezek: Ujetnik morskega roparja. Povest. K —-40, karton K —"60.
6.	zvezek: flrumugam, sin indijskega kneza. Povest. K —"40, karton K —"60.
7.	zvezek: Sultanovi sužnji. Carigrajska povest. K —-60, karton K -"80.
8.	zvezek: Tri indijanske povesti. K —'60, karton K —'SO.
9.	zvezek: Kraljičin nečak. Zgodovinska povest iz japonskih misijonov. K —'60, karton K —"50.
10 zvezek: Zvesti sin. Povest za vlado flk-barja Velikega. K —'40, karton K —'60.
11.	zvezek: Rdeča in bela vrtnica. K — "40, karton K 60.
12.	zvezek: Korejska brata. Črtica iz misijonov v Koreji. K —'60, karton K —"80.
13 zvezek: Boj in zmaga. Povest iz Anama.
• v >r.r\	i." .on
Jlndrejčkovega Jožeta spisi:
1.	zvezek: Črtice iz življenja na kmetih. 30 v.
2.	zvezek: Matevž Klander. — Spiritus fa-miliaris. — Zgodovina motniškega polža.
—	Gregelj Koščenina. 30 v.
3.	zvezek: Amerika, ali povsod dobro — doma najboljše. 30 v.
4.	zvezek: Popotni listi. — Cesar Jožef v Krašnji. — Nočni sprehod. — Popotniki v arabski puščavi. — Spomin na Dubrovnik. — Damberški zvon. 90 v.
5.	zvezek: Žalost in veselje. 30 v.
6.	zvezek: Nekaj iz ruske zgodovine. — Voj-niška republika zaporoških kozakov. 30 v.
7.	zvezek: Božja kazen. — Plaveč na Sa vini.
—	Čudovita zmaga. 30 v.
8.	zvezek: Emanek, lovčevsin, — Berač.30v.
Gregorčič, Poezije.
—	isto, II. K 2-—. vez. K 3.20.
—	Isto, III. K 2-, vez. K 4"-.
—	Isto, IV. K 2-70, vez. K 3"20.
Kociančič-Svave, Podučne povesti. 80 v.
—	26 povesti za mlade ljudi. V bohoričici tiskano). 40 v.
Hočevar, AUinarjev Janez. Slovenski junak ali uplemenitba Teharčanov. Povest. 80 v,
Cigler, Deteljica ali življenje treh kranjskih bratov francoskih vojakov. K —'60.
—	Kortonica, koroška deklica. Povest, K—'60.
Kržič, flngeljček, otrokom prijatelj, učitelj
in voditelj. Tečaj II.—XV. kart. a K -"80.
—	Vrtec. Časopis s podobami za slovensko mladino. Letniki 95, 96, 97, 05, 06, 07, kart. a K 4.
—	Zgledi bogoljubnih otrok iz vseh časov krščanstva. I. —III. de! 9 60 v., kart. 80 v.
—	Nedolžnim srcem. Pesmi s slikami, vez. K 1-45, kart. K P20.
—	Sveta Germana, izgled krščanske potrpežljivosti, 20 vinarjev.
Smid KriStof, Roza Jelodvorska. Lepa povest za mladino. S 6 podobami, vez. 2 K.
—	Mladi samotar. Povest, 30 v., kart. 50 v.
—	Timotej in Filemon. Povest krščanskih dvojčkov, 40 v., kart 60 v.
—	Nedolžnost, preganjana in poveličana. Povest. 60 v.
—	Evstahij. Povest. 40 v„ kart. 60 v.
—	Genovefa. Povest iz starili časov. '10 v., kart. 60 v.
—	Genovefa. Povest. (Silvester) 40 v.
—	Dve povesti: Golobček, Kanarček. 30 v„ kart. flO v.
—	100 majhnih pripovedek za mladino, vezana £0 v.
—	Cvetina Boroarajska. Povest. 80 v.
Tomšič, Vrtec, časopis s podobami za slovensko mladino. Letniki 1889, 1890, kart. a K 4 -.
Zakrajšek, Ogljenica ali hudobija in nedolžnost. Povest. 60 v., kart. 80 v.
Malavašič F., Oče naš. Povest za mladino in ljudstvo. K 1"70.
fflati božja dobrega svita ali bratovska ljubezen. Povest iz časov turških bojev koncem XVI. stoletja. 80 v.
Slovenski Ji. B. C. v koloriranih podobah s pesmicami. Priporočljiva knjiga otrokom v zabavo in za početni nauk v branju.
80 v., trdo vez. K 1'20.
Leposlovna knjižnica:
1.zvezek:	Bourget. Razporoka. Roman. K2-, vez. K 3 —.
2.	zvezek: Turgcnjev, Stepni kralj Lear. Povest. — Stepnjak, Hiša ob Volgi. K l-20, vez. K 2-20.
3.	zvezek: Prus (fllex. Glowacki), Straža. Povest. K 2-40, vez. K 3"40.
4.	zvezek: Ponižani in razžaljeni. Roman. Broširano K 3 -, vez. K 4-20.
5.zvezek:	Sevčenko-flbram. Kobzar. Izbrane lirične in pripovedne pesmi z zgodovinskim uvodom Ukrajine in pesnikovim življenjepisom. Broš. K 2'40, vez. K 3'60.
6.zvezek:	Cuampol-Levstik, Mož Simone. Broš .K 190. vez. K 3-—.
7.	zvezek: Sevčenko-flbrani, Kobzar II. del Hajdamaki. Poem z zgodovinskim uvodom o Hajdamaščini. Broš. K 150.
6. in 7. zvezek skupno broš. K 3 40, vez. K 4'50.
Sienkiewicz, Potop. Zgodovinski roman. 1. in II. del. Broš. K 6'40. vez. K 9'20.
—	Križarji. Zgodovinski roman v štirih delih. Broš. K 5'20, vez. K T 30.
—	Z ognjem in mečem. Historičen roman, 4 deli. Broš. K 4 50. vez. K 6'50.
—	Rodbina Poianeških. Roman, 3 zvezki. Broš. K 10-, vez. v 2 zv. K 12"60.
—	Mali vitez, Pan Volodijevski. Zgodovinski roman, 3 zvezki. Broš. K 7-—, vez. K 8'40.
Medved, Poezije, I. del. Broš. K 3"80, vezano K 5"—.
—	1!. de!. Broš. K 4'—, elegant. vez. K 5-40.
Sardenko Silvin, Roma. Poezije. Broš. K 2'—,
elegantno vez. K 3'20.
—	V mladem jutru. Poezije. Broš. K 1450 vez. K 2 20.
Prešerna Franccta, Poezije. Uredil L. Pintar Broš. K 1-—, vez. K 140.

Spljet, CeSov^c
Celovec
ij - I?eli»li5kffl glavnica - <1 5 - K 8,000.000. - | jmmss^mmsimsmi^sromm^m-l
Rezervni fond
K 800.000.
Odgovorni urednik: Ivan Štele.