\
SVOBODNA SLOVENIJA
AÑO (LETO) XXII. (16)
Ne. (štev.) 13
eslovenia libre
BUENOS AIRES
28. marca 1903
tSontnnizem v praksi
Dogodki v svetu kažejo, da je komunističen nauk za reševanje socialnih in družbenih problemov v osnovi zmoten in neizvedljiv. Razvoj vsega življenja je v zadnjih sto letih, t. j- od nastajanja komunističnega nauka pa do danes, tako napredoval, da ie komunistična teorija tudi zastarana ih nesodobna. To dokazuje dejstvo, da imajo komunisti, kjer hočejo svoje nauke uresničiti v življenje, naravnost nepremostljive težave. Poskušajo in eksperimentirajo, toda zaželenih uspehov ni. Čim bolj je razvita kaka zemlja in narod, ki tam živi, kot npr. Slovenija, tem težje je delo komunistov. Poslužujejo se sile in nasilja, toda splošna življenj-ska raven prebivavstva v državah s komunističnimi vladami ne more niti zdaleka tekmovati z napredujočimi državami, npr. zah. Evrope, ki se razvijajo v svobodi- j
Danes navajamo dva primera komu- i nističnega eksperimentiranja in nasilja j iz naše domovine.
Kmet je vsakemu komunističnemu režimu najbolj nadležen stan. Skušajo: se ga znebiti, ga uničiti, socializirati, j Trd oreh je to zanje. Brez števila do- j kazov je komunizem v naši domovini j doprinesel v ¡borbi s kmetom, kako tež- j ko ¡ga je uničiti in kot stan odpraviti. I Še vedno je krnet očiten cilj komunističnega navala. Tako -so mipr. z novim zakonom kmetu, bivšemu lastniku, vzeli upravo gozdov. Po tem zakonu mora kmet ■ dobiti dovoljenje, da bi smel iti v svoj gozd. Posebna dovoljenja so potrebna za izsekavanje in uporabo lesa. Tako se je zgodilo, da so kmetske družine v zadnji zimi zmrzovale v nezakurjenih sobah, ker niso dobile dovoljenja, da bi smeli kmetje sekati za drva v svojih lastnih gozdovih, čeprav so bili pripravljeni svoja lastna drva plačati. Ta nova praksa se je v letošnji hudi zimi zelo občutila.
Drug prim,er so mali obrtniki. Kakor je znano, so bila v Jugoslaviji vsa večja podjetja podržavljena, socializirana, ali kakor hočemo pač imenovati ta postopek. Ostali so le mali obrtniki, kovači, peki, tesarji, čevljarji, brivci, krojači itd. Po nekaj kritičnih letih se je tem malim obrtnikom začel položaj boljšati. Ker s0 podržavljeni obrati zapadli birokratični administraciji, je bil za celo gospodarsko strukturo obstoj malih obrtnikov vedno koristnejši- Zato so gospodarski strokovnjaki komunističnega režima tem malim obrtnikom pustili svobodo delovanja, čim* bolj škripal podržavljeni ali socializirani gospodarski stroj, tem bolj so uspevali ob zasebni lastnini in svobodnem dete ti mali obrtniki in obrtnički. Napredovali so tako, da so si lahko privoščili že kar udobje, kupovali avtomobile in» kot pravijo poročila, najemali celo za počitnice vile v letoviških krajih- Komunističnim veljakom, je to padlo v oči in jih je začelo motiti tako napredovanje obrtnikov. Zato so enostavno povečali davke tem obrtnikom tako, da so jih sedemkrat pomnožili- Ta povišek davkov malemu obrtniku v lanskem letu je obrtniški stan» po,gnal v drug ejkstrem, iz udobja v revščino- Posledica ie 'bila, da je do konca leta 1962 v Jugoslaviji moralo nad 10.000 zasebnih obrtniških podjetij zapreti svoje 'obrate. To je razumljivo, če upoštevamo, da je moral mali obrtnik z enim pomočnikom plačati več davka kakor npr- kaka komunistična obrtna zadruga, kjer je delalo 7 nameščencev.
Kaj so komunisti s tem dosegli? Ko ■so ta mala obrtniška podjetja zaprla svoje obrate, ni bilo več mogoče dobiti npr- električarja, da bi popravil v hiši elektriko. Težko je bilo dobiti kakršnega koli obrtnika za popravila v hiši. In kdor je dal npr. popraviti čevlje, je bil srečen, če mu jih je socializirana obrtna delavnica vrnila popravljene v enem mesecu- Zasebnega svobodnega čevljarja pa ni bilo, ker je zaprl delavnico. Nezadovoljnost in zmeda sta bili tolikšni, da je v ta problem posegel sam predsednik Tito- Vso krivdo za nezadovoljstvo im zmedo je zvalil na svoje komunistične tovariše, ko je nedavno izjavil: „Pravi čarovniški lov se je začel v naši državi proti dozdevnemu bogatenju o,brtnikov in nastavih so jim previsoke davke.“ Ker ie bil Tito mnenja, da je treba nekaj storiti, s a
Deklaracija Srednje Amerike
Prejšnji torek se je v San José, Costa Rica, končala tridnevna konferenca srednjeameriških predsednikov s Kenne-dyjem. Na konferenci «o sprejeli in objavili spomenico, v kateri se srednjeameriške države in ZDA obvezujejo boriti se proti nevarnosti sovjetskega imperializma s Kube z masovnim napadom. na razrvane gospodarske in socialne razmere v Srednji Ameriki.
Srednjeameriški predsedniki so se tudi sporazumeli, da bo prihodnji mesec sestanek njihovih zunanjih ministrov, na katerem, bodo izdelali končen načrt za uresničenje sklepov v spomenici, se pravi, ;preprečitev rovarjenja Castrovih komunističnih agentov, raz-važanja komunističnega orožja ter širjenja komunistične propagande s Kube ter v njihovih državah.
V 2000 besed dolgi „Deklaraciji Srednje Amerike“ s0 Kennedy ter predsedniki Paname, Costa Rice, Nicarague, Ei Salvadorja, Guatemale in Hondurasa izrazili „svoje prepričanje, da se bo Kuba kmalu spet pridružila družini svobodnih narodov.“
Večina deklaracije je posvečena načrtom gospodarskega razvoja Srednje Amerike, s poudarkom, da uspeh na teh toriščih zavisi od preprečitve komunističnega rovarjenja s Kube. „Da se bodo izvedli načrti za socialno in gospodarsko zboljšanje,“ trdijo v deklaraciji, „je nujno potrebno okrepiti ukrepe proti prevratnim načrtom,, ki jih kujejo sovjeti bodisi na Kubi ¡bodisi na kateri koli drugi točki v Ameriki.“ Deklaracija je izdelana v glavnem po načrtih Kennedyja, ki je v nastopnem govoru izjavil, da se bo pokoli Kube dvignil zid odločnih ljudi, ki so odločeni braniti svojo svobodo in suverenost.“ V deklaraciji ni pozivanja na direkten oborožen poseg v Kubo, toda večina predsednikov je izjavila, da „ne dvornijč>, da bb ha Kubi znova' prišlo do revolucije in da bodo izdajalci prve revolucije izginili v senci zgodovine, mučenci nasilja pa bodo osvobojeni tuje komunistične nadvlade.“
Deklaracija nadalje objavlja pro-
gran; gospodarske združitve Srednje Amerike, Kennedy sam pa je objavil, da bodo ZDA močno podprle akcijo. V deklaraciji sicer ni omenjena višina ameriške pomoči, vendar menijo, da bo Washington za naslednjih deset let v tej zvêzi vložil v Srednjo Ameriko do 200 milijonov dolarjev.
V deklaraciji nadalje določajo, da bodo Srednjeameriške države formulirale skupno gospodarsko politiko in določile enotne tarife v srednjeameriški svobodni gospodarski coni; dalje, da bodo odpravile sedanje ovire za svobodno gibanje srednjeameriške delovne sile in dvignile socialne dobrine tamkajšnjega delavstva.
Po mnenju Washiiigtona je bila konferenca popolnoma uspešna, ne samo v političnem, pač pa tudi v gospodarskem oziru ter je dala Kennedyju priliko, da se je osebno sestal s srednjeameriškimi predsedniki.
Pred odhodom v Washington je Kennedy izjavil, da. ZSSR „mora in bo odšla“ s Kube. „Preveč krvi je bilo prelite v premnogih letih za ohranitev naše neodvisnosti od tuje nadvlade. In ¡nikdar ne bomo sigurni na naši polobli, dokler ne bo ZSSR šla po poti Jurija III-, španskih osvojevavcev, Maksimiljana in Williama Walkerja, in to se mora in se h0 zgodilo.“
(William Walker je bil pustolovec, ki je v 19. stoletju rovaril po Mehiki in po srednjeameriških državah, dokler ga riso 12. septembra 1860 v Hondurasu usmrtili. Op. ur.)
Kennedy je nadalje izjavil, da je naloga mlade ameriške generacije graditi ameriško družbo na štirih osnovnih načelih: pravica vsakega naroda, da se sam vlada, svoboden od zunanjega vmešavanja; pravica Vsakega posameznega državljana do svobode v politiki, govoru in veri. pravica d0 socialne pravičnosti, kar ičorC mnogokrat pomeniti, da bo konec gotovih starih ustanov, ki služi j0 samo zaščiti privilegijev srečni manjšini- in pravica vsakega naroda zasledovati hiter gospodarski razvoj.
ščevorr.. Ne bi smel umakniti raket brez posvetovanje z njegovo vlado. Rakete niso bila pod našo kontrolo, toda bile so r..a našem teritoriju. Hruščev je preprečil vojno, toda ni dobil miru. Če bi Hruščev sam prišel na Kubo, bi mu prisolili zaušnico“.
Takoj naslednji dan je sovjetska .agencija Tass iz Havane objavila, da je Castro izjavil, da uredniku Le Monde
ni nikdar dajal zgornjih izjav. „Nasprotno, Castro goji globoko spoštovanje in prijateljstvo do ZSSR, njene KP in Nikite Hruščeva,“ poroča Tass.
Le Monde pa je na to Tassovo poročilo, ponovno zatrdil, da je Castro njegovemu uredniku Claude Julihnu izjavil, da ,,bi prisoli] Hruščevu zaušnico“, čeprav je to izrekel z nasmeškom na obrazu.
I Z
T E D N
Kom» kongres r Rio de Janeiro
V odgovor konferenci v San José so komunisti pripravili v Rio de Janeiro tako zvano Kontinentalno konferenco za obrambo Kube, na katero so povab-1 j e nji vsi komunistični funkcionarji z ameriške poloble ter ostalega sveta. Glfivni cilj te konference so izdelava načrtov za bolj napadalno strategijo posameznih komunističnih strank, po-spešenje ritma revolucionarnih akcij in poskus poživitve simpatij za Castra med ameriškimi množicami-
O konferenci, na katero je bilo prijavljenih ok. 200 delegatov, je veliko pisal moskovski tisk. Sovjetsko časopisje trdi, da se „na stotine organizacij, socialnih ir. političnih osebnosti in vse prebivalstvo latinske Amerike“ združuje pod Castrovo zastavo-
Opazovalci menijo, da je Moskva zagnala 'tako propagando za to konferenco kot odgovor kitajskim očitkom, da je izgubila zanimanje za ščuvanje na revolucionarno nasilje v nerazvitih državah. Prav tako pa ta konferenca sovjetom tudi služi ■ za protiutež proti
vplivu Pekinga med latinskoameriškimi komunisti.
Na konferenci nameravajo proučiti možnosti komunistične revolucije v vsaki posamezni latinoameriški republiki. Kontinent nameravajo razdeliti na operativna področja, na katerih more nasilje biti uspešno aji pa se bo treba posluževati volilnih in gospodarskih trikov za komuniziranje posameznih držav- Te načrte nameravajo izdelati na podlagati moskovskih .tozadevnih idej, ki jih Hruščev im.enuje „nova logika znanstvenega komunizma“.
Na podobni konferenci leta 1961 v Meksiku so izdelali načrte o akciji posameznih komunističnih strank za dve leti- Takrat so si kot glavni cilj svojih akcij določili Venezuelo ter so tozadevni načrt tudi izvajali,. čeprav doslej zaradi Betancourtove odločnosti brez uspeha.
Guverner v Río de Janeiro Lacerda je opozoril komuniste- da jih bo dal zapreti, če bodo hoteli izpeljati zgoraj omenjeno konferenco-.
Izjava ameriškega drž. tajništva za zunanje zadeve, da komunisti v Bi-azilu vedno bolj uveljavljajo svoj vpliv, ki da sega že v samo vlado, je med ¡brazilskimi vladnimi osebnostmi povzročila nezadovoljstvo. Amerikanci so pa Brazilce znova spravili v .dobro voljo s tem, da so objavili, da so poročilo ameriškega veleposlanika v Brazilu „napačno tolmačili“. Da pa komunisti Brazil smatrajo za državo, v kateri lahko nemoteno delajo načrte za svoje -razdiralno delo v Latinski Ameriki, dokazuje mednarodni kongres komunistov, ki se bo začel jutri v Rio de Ja-neiro. ¡fenj bodo prišli zastopniki komunističnih strank iz 78 držav. Tudi iz ZSSR in komunistične Kitajske. Kongres ima namen objaviti resolucijo o solidarnosti svetovnega komunizma s komunistično Kubo in obsodbo ameriškega imperializma v Latinski Ameriki in v svetu. Zaradi mednarodnega komunističnega kongresa je bilo v -ameriški zbornici več -hudih napadov na brazilskega predsednika dr. Gou-larta, ker tak kongres v Brazilu dovoljuje, in na ameriško vlado zaradi novih ameriških posojil Brazilu v višini od 250 do 500 milijonov dolarjev in zaradi podaljšanja že zapadlih ro- 1 kov za plačila dose-d. ameriških posojil tej državi.
Brazilski predsednik dr. Goulart je
-predložil poslanski zbornici v odobritev zakonski predlog o izvedbi agrarne reforme v Brazilu- Zakon bo daja-l vladi pooblastilo za ekspropriacijo vse tiste zemlje, ki ni dobro obdelana. Za ekspropriirano zemljo bo vlada dala lastnikom bone, plačljive v 20 letih s 6% -obrestmi.
Zahodnonemšjki kancler dr. Adenauer je ¡prepovedal, da bi tri porurska železarska podjetja dobavila za 163.000 ton jeklenih cevi Sovjetski zvezi. Zadeva j-e ¡prišla tudi pred nemški par-lamnt, v katerem so bili poslanci socialistične in liberalne stranke za to, naj bi omenjeno količino jeklenih cevi poslali v Sovjt.sko zvezo, v bodoče pa nič več- Dr. Adenauer je pa bil tudi proti temu in je poslancem kršč. demokratske stranke svetoval, naj s svojo odsotnostjo preprečijo v parlamentu razpravljanje o tej zadevi. To so tudi storili.
Dr. Ludvik Erhard je inozemskim časnikarjem v izjavi dal razumeti, da_ bo prenehal biti član zahodnonemške vlade, če ne bo izvoljen za dr. Adenau-erj-evega naslednika-
Francoska vlada je v Sahari razstrelila novo atomsko bombo. Zaradi
V TEDEN
tega je nastala ¡napetost med Alžirom in Francijo. Alžirska vlada je napovedala, da bo zahtevala spremembo vojaških določil v pogodbi, sklenjeni med obema državama pred dobrim letom v mestu Evian.
Nennijeva socialistična stranka je objavila .svoj volivni program- V njem predlaga izboljšanje socialne zakonodaje, vendar ne zahteva odločno novih podržavljanj raznih podjetij. V zunanji politiki se zavzema za nevtralizacijo Italije in zahteva izstop Italije iz zahodnoevropske obrambne -skupnosti. Levičarsko krilo v stranki volivni proglas-napada in mu očita preveliko zmernost, njegovi člani pa kljub temu zatrjujej-o, da bodo ohranili enotnost stranke. Istočasno so krščanski demokrati s proglasom pozvali italijansko ljudstvo, naj pri volitvah dne 28. aprila še bolj podpre krščansko demokratsko stranko v njenem nastopanju proti socialistom in drugim političnim skupinam. Vsako zmanjšanje vpliva kršč. -demokratske stranke bi namreč nevarno pojačalo iniciativnost in moč kom. stranke.
Avstrija je pol več kot štirimesečni vladni krizi, ki je -bila po zadnjih volitvah, končno le dobila novo vlado. Vod-stvi avstrijske, ljudske in socialistične stranke sta se nazadnje le -sporazumen, da bosta obe stranki znova sestavili koalicijsko vlado.
Med Zahodno Nemčijo in Izraelom prihaja do motnj-e dosedanjih dobrih odnosov. Predstavniki izraelske vlade se namreč pritožujejo, da v egiptovski vojni industriji pomaga izdelovati egiptovsko vojno orožje do 400 nemških tehnikov in strokovnjakov. Predstavnik zahodnonemške vlade je izjavil, da nemška vlada nima nobene zakonite možnosti, da bi svojim državljanom prepovedovala. zaposlitev izven meja svoje države- Ona jim lahko samo svetuje, naj ne delajo ničesar proti judom, ki so v zadnji vojni pretrpeli toliko gorja. Istočasno je zahodnonemška vlada sporočila švicarski vladi zahtevo po izročitvi dveh članov tajne izraelske službe Josepha Ben Galla, izraelskega državljana in Otta Joklika, avstrijskega državljana, ki sta v začetku tega meseca streljala na nemškega strokovnjaka za raketna orožja dr. Hansa K:einwaechterja in ga hotela ubiti.
Indijski Nahru je v -parlamentu obtožil kitajske komuniste, da so zdolž 3000 km dolge meje med o-bema državama obnovili svoje -oborožene .sile. Nehru vidi v tem dejstvu možnost za obnovitev napadov kitajskih komunistov na indijsko področje.
Castro izjavlja -Lp Monde
Pariški dnevnik Le Monde je prejšnji petek objavil intervju svojfega urednika s Castrom in izjave, ki mu jih je Castro dal glede Hruščeva in sovjetskih raket ter komunizma na Kubi- Le Monde piše, da je Castro trdil:
1.) Da je sprejel sovjetske rakete, •ne za lastno obrambo, pač pa zato, ker ¡so mu sovjeti zagotovili, da bo z njimi okrepljen svetovni komunizem.
2 ) Da ne razume, zakaj je Hruščev
Tass zanikuje -potrjuje
rakete najprej postavil, nato pa jih umaknil z otoka.
3.	) Da Kuba še vedno pričakuje invazijo iz ZDA.
4.	) Da ima rdeča Kitajska prav, ko trdi, da se komunisti ne smejo umakniti nred kapitalisti. Vendar pa Kubanci lahko ugotovijo, -da Zahod ni samo „papirnati tiger“, kakor -trdi Peking.
Le Monde piše dalje, da je Castro izjavil, da „ne more soglašati s Hru_
1® æiwljeisji» in d«|f»|aei|ia v Argentini
zvezni izvršni svet in zvezna skupščina dobila nalog pripraviti nov davčni zakon, „ki ne bo oviral razvoja obrti“. Komunistično glasilo, beograjska „Borba“, je hotela vso blamažo ublažiti in je o novem davčnem zakonu čisto ne-manksistično zapisala: „Zakon mora postopati z zasebnimi obrtniki kot z dodatno, toda važno gospodarsko vejo, ki -se dobro prilega • sistemu socialističnega gospodarstva.“
Proti komunizmu in njegovemu sistemu ni tre-ba delaiti narejene ali celo umetno stvorjehe propagande. Kom.uni-zem je treba le prikazati takega kot je in pokazati na poraze, ki jih doživlja pri nasilnem uvajanju komunističnega sistema. Proti komunizmu je najboljše obrambno in napadalno orožje: Resnica-
Oba primera, tako o ¡kmetih kot o obrtnikih, sta resnična.
Po odobritvi neop-eronistične stranke Unión Popular
Podelitev pravne osebnosti neopero-nistivn-i stranki Unión Popular je imela za posledico povečano akcijo vseh tistih skupin, ki so proti pripustitvi pe-ronistov na volitve.
Ta akcija se je najprej, razodela v vložitvi priziva proti odobritvi. To je storila skupina vplivnih državljanov — eden od teh je bil dr. Manuel Ordoñez — ter Demokratska konservativna stranka za B-s- Alies. Sodnik za volilne zadeve je prizive zavrnil.
Zaradi odobritve nnió-n. Popular je odstopil tudi drž. t: j ik za finance dr. Bel-sunce. V ostavki _.ravi, da so „populisti“ in ,peronista samo dv.e oznaki za isto stvar in to za ist-o skupino, ki si je nadela naziv „ oiitična stranka“, da bi lahko „zadušila svobodo, lastnino in dostojanstvo Argentincev“. Dalje ¡pravi, da je „dolžnost zagotoviti državi politično rešitev“, toda -po njegovem i mnenju „pripustitev peronizmia na vo-| litve kot takega, ari prikritega, ali ¡vključenega v fron:', je onemogočitev te rešitve“.
Za njegovega naslednika je -bil imenovan Ramón C- Lequerica, ki je -pred časom že bil na tem položaju.
Iz političnih razlogov je odstopil tudi podt-ajnik v m.i-n. za socialno pomoč in ljudsko zdravje dr- Enrique Marcos Villa.
Zagovorniki odločnega nastopanja proti peronifjtom Iso Iza -svojo akcijo proti njim do.b'li novo pobudo po govoru peronističnega tekstilnega sindikalista Andreja Framinij-a prejšnji teden v La Plati, kjer ¡so peronisti proslavljali lansko marčno zmago v tej provinci, ko je bil ravno Framini izvoljen za guvernerja. V svojem govoru jé Framini poudarjal, da so peronisti peronisti in da bodo t0 ostali. -Če po zakoniti poti ne bodo mogli priti na oblast, jo bodo pa dosegli z revolucijo-Zaradi teh groženj je notranje ministrstvo izdalo proti Framiniju zaporno povelje. Framini. se je pa skril in ga policija doslej še ni dobila.
Na omenjen-o zborovanje je Framini pripeljal tudi predsednika odbora kršč. demokratske stranke za provinco Bs-Aires Viljema Gilla, ki pravtako kot:
Stran 2
SVOBODNA SLOVENIJA
Buenos Aires, 28. marca 1963
V
SIsb*Sp asa srednjesole«1
Poleg- slovenskih šolskih tečajev, ki delujejo na področju Vel. Buenos Airesa, Mendoze ir» Mar del Plate v Argentini, je v Buenos Airesu za nadaljnje izobraževanje v domoznanstvu in slovenščini ter slovenski literaturi poskrbljeno tudi za srednješolsko mladino. Tu že tretje leto deluje poseben srednješolski tečaj.
Potrebo njegovega obstoja je že ob njegovem samem začetku potrdilo 15 slovenski srednješolcev in srednješolk. Naslednje leto je število obiskovalcev tčaja naraslo že kar na 50. Niso bili sicer vsi njegovi vestni obiskovalci, toda velika večina slovenske srednješolske mladine (40) je pa pouk vzela resno in je redno obiskovala vsa predavanja. Letos bo v vseh treh letnikih obisk še številnejši, kar je razveseljivo dejstvo. Priča namreč o narodni zavednosti slovenskih ljudi, ki kljub (težavam gospodarske krize svoje otroke v vedno večjem številu pošiljajo v srednje šole in jim tako ustvarjajo možnost za nadaljevanje študija na univerzi.
Ker bodo obiskovalci slovenskih srednješolskih tečajev dobili solidno znanje slovenskega jezika, slovenske literature, poznali “ slovensko narodno zgodovino in zemljepisni položaj domovine, njenih naravnih lepot ter posebnosti, si bo s to slovensko mladino slovenska demokratska izseljenska skup-not ustvarjala inteligenčni naraščaj, ki bo v slovenski emigrarJtaki skupnost! lahko nadaljevala delo sedanje slovenske izseljenske inteligence na političnem, kulturnem, verskem, gospodarskem in socialnem, področju.
Zato je samo želeti, da bi slovenski srednješolski tečaj v Slovenski hiši v Buenos Airesu obiskovali res vsi slovenski srednješolci. Pa ne samo srednješolci, ampak tudi akademiki, kajti letos je v (tretji letnik dovoljen vpis tudi tistim akademikom, ki doslej slovenskega tečaja niso obiskovali in bodo poleg dveh obveznih predmetov lahko poslušali še predavanja iz predmeta, ki si ga bodo ob posvetu s profesorji sami izbrali.
Desetletnica Društva Slovenshta vas ! ni'. ®!ojo zvestobo veri so rojaki tu i
V nedeljo, 25- marca, so imeli v Slovenki vasi pomembno slavje. Praznovali so 10-leitnico Društva Slovenska vas, ki je osrednja ustanova v tem močnem slovenskem, naselju.
Na slovesnost so prišli tudi rojaki iz drugih slovenkih naeslij na področju Vel. B. Airesa. Bili so zastopniki osrednjega slov. društva v Argentini Zedinjene Slovenije, Slovenske hiše ter slovenskih domov v San Martinu, San Ju-stu, Berazategui in Slomškovega doma v Ramos Mejii, odkoder so za ta dan pripravili tudi romanje v Marijino cerkev v Slovenski vasi ter se ga je udeležilo nad 60 rojakov. Zastopani so bili dalje: slovenska Pristava v Moronu, Svobodna Slovenija, Slovenska kulturna akcija in Društvo slovenskih protikom. borcev. Slovenski romarji iz Ramos Me-jie so imeli po prihodu tudi svojo romarsko mašo. Imel jo je vikar v Slovenski vasi g. Janez Petek med njo je pa bilo ljudsko petje.
Tako je bila v nedeljo na slavnosti zastopana vsa organizirana slovenska demokratska skupnost v Argentini.
Proslava 10-letnice ustanovitve Društva Slovenska vas se je začela dopoldne ob pol desetih z zahvalno sv. m.ašo v Marijini cerkvi, nato je bila na športnem igrišču zaključna nogometna tekma za pokal Društva Slovenska vas-O tekmovanju poročamo na drugem mestu.
Popoldanska slavnost se je začela ob pol štirih. Gostje in vaščani so si pred tem ogledovali zanimive slike, ki so prikazovale razvoj slovenskega naselja v Lanu-su 0d ustanovitve društva leta 1953, ko ga je vodil kot „Gradbeni odbor“ pok. Jože Mehle, in pod predsedstvom naslednjih predsednikov Društva Slovenska vas: Jerneja Kalana, Janeza Lužovca, Ignacija Glinška do sed. predsednika Jožeta Rometa. Ogromno delo je bilo opravljeno v teh letih-Od prvih skromnih hišic v letu 1953 je Slovenska vas danes že lepo naselje z ličnimi hišami in vrtovi, z lepo cerkvijo, z lastno vikarijo, lastnim društvenim domom, zraven, cerkve je pa pravkar v
pričali s postavitvijo lastne cerkve, Iju-
gradnji prostrano poslopje farne šole.! bežen do domovine s postavitvijo last-
BRALI SMO
ITALIJANSKI ROPAR, IN MORILEC - GENERAL JUG. PARTIZANOV
Ves italijanski tisk obširno poroča o aretaciji „volka iz Irpinije“, roparja in sedemkratnega morilca, Vita Nar-diella iz Volturara Irpina v provinci Avellin0 v Italiji. Zaradi svojih ropanj in umorov je bil obsojen na dosmrtno ječo, a je leta 1955 ušel iz nje. Po 8 letih .so ga končno ujeli živega blizu njegovega doma- Oborožen je bil z avtomatično puško, revolverjem in z velikim številom nabojev, ročno bombo in podobnim. Zločinec zanima tudi nas zato, ker je bil v drugi svetovni vojni general jugoslovanskih partizanov.
Vito Nardiello je namreč pobegnil iz, Nemčije, kjer je bil,v vojski, še pred
8.	septembrom 1943 v Jugoslavijo. Tu se je pridružil partizanom in bil dodeljen četi, ki je izvrševala smrtne obsodbe. Italijanski tisk poudarja, da se je tu naučil svojega bodočega morilskega poklica. Pri jugoslovanskih partizanih je napravil nagl0 kariero: najprej poročnik, nato kapitan, major, je končno postal poveljnik brigade, skratka dejansko je imel oblast in čin generala.
Zaradi svojih „junaških dejanj“ je bil kot zaslužni borec imenovan v partizanskem operacijskem biltenu. Še da-nes hranijo na njegovem domu v Ta-vernoli pri Volturara Irpina, njegovi svojci listino v srbskem jeziku, ki potrjuje zasluge partizanskega generala Vita Nardiella, sina Alberika in Eleo-nore Calabrese. Vrhovno partizansko poveljstvo mu je namreč poslalo našitke generala in diplomo za zasluge za jugoslovansko stvar.. . S seboj je vedno nosil prapor, na katerem je imel 200 križcev; vsak križec je pomenil eno žrtev, ki j0 je pri partizanih umoril-“ Tako italijanski časopisi.
Žarama nas, kaj bo na to odgovorila sedanja jugoslovanska oblast. Ali bo priznala, da so bili njeni vodje med svetovno vojno poklicni morilci? Ali bo priznala, da je sodelovala z okupatorji, s katerimi je pobijala sinove jugoslovanskih narodov zato, ker niso hoteli biti komunisti ? Ali bo priznala, da se je borila samo za to, da pokloni Jugoslavijo Stalinu?
Po naselju so začeli že asfaltirati ulice. Slovenska vas je z eno besedo: res lepo naselje s pridnimi in narodno zavednimi ljudmi.
Slavnost je začel Jože čemak z recitacijo priložnostne pesmi Naceta Hladnika. Za njim je Ludvik Šmalc prebral pozdravno pismo tajnika NO za Slovenijo Milolša Stareta.
V njem Miloš Stare čestita Društvu Slovenska vas, vsem njegovim, članom in sodelavcem k njihovemu delu, požrtvovalnosti in uspehom- Ko primerja, kaj je bilo na lanuškem zemljišču pred desetimi leti in kaj je pridnost in požrtvovalnost prebivalcev januške vasi do danes ustvarila, poudarja, da so ti uspehi dokaz, ,,da je v svobodi, v skupnosti in v medsebojnem razumevanju mogoče ustvariti velika dela“.
Pozdrav tajnika NO za Slovenijo so zbrani rojaki sprejeli z odobravanjem..
Besedo je povzel predsednik Društva Slovenska vas Jože Rome. V pozdravnem govoru je navajal težave, ki so spremljale začetno, delo v (tem kraju, ko so sedanji vaščani 'Slovenske vasi pred leti kupovali seiišča za svoje družinske domove in se takoj odločili, da kupijo svet tudi za lastno cerkev, za prosvetni dom, in športno igrišče. V zvezi s tem je omenjal napore slovenskih ljudi od prvega predsednika pok. Jožeta Mehleta, pa vse naprej do zadnjih dni za razvoj društva in kraja. Danes je Društvo Slovenska vas organizacija, ki povezuje Fantovski odsek, Dekliški krožek, pevski zbor, igralsko družino, ima knjižnico ter redna vzgojna in prosvetna predavanja. Ima tudi lastni posmrtni sklad. V zadnjem času je društvo dobilo tudi pravno osebnost.
Svoja izvajanja je zaključil z zahvalo vsem,,, ki so pomagali k razvoju društva in 'Slovenske vasi ter z željo, „naj bi bila iSlovnska vas še desetletja in stoletja zvesta veri in narodnosti svojih dedov“. Vse poziva naj za dosego tega cilja delajo po navodilih naših starejših: „V potrebnem edinost, v dvomu — svoboda, v vsem pa ljubezen“. Zastopnike ostalih slovenskih domov je .pa tudi zagotavljal, da je „Društvo Slovenska vas pripravljeno z vsemi ostalimi društvi in dom.ovi, posebej pa še z Meddruštvenim svetom z vsemi svojimi močmi sodelovati, da. bi cilji o ohranitvi zvestobe veri in narodnosti dedov ostali najšvetejši tudi poznim vnukom“, Končno je poudarjal .še prošnjo, naj bi bi bilo „vsako slovesko društvo najprej edino samo v .sebi, nato pa vsa društva med seboj in 'končno nad vsemi dih božje ljubezni, ki naj našim vzorom in. naporom zagotovi vse to, kar je potrebno, da se uresniči zadnja kitica orlovske himne
„Z mirne višine orla bo sila
krivdo in sužnost razbila vsekdar!
Po izročitvi pokala Društva Slovenska vas zmagovalcu tekmovanja med društvi Marku Skvarči iz Mladinskega odseka iz Rarnos Mejie je stopil na oder predsednik drutva Zedinjena Slovenija prof. Lojze Horvat.
V govoru je poudarjal, da lahko Slovenska vas s ponosom in zadovoljstvom gleda na preteklih 10 let, kajti opravljeno je bilo veliko delo, ki ga občuduje vsa slovenska skupnost v Argenti-
nega prosvetnega doma, v katerem, se razvija slovensko življenje v vsej pestrosti. šola, kulturno in prosvetno delo govore o življenjski sili in narodni zavednosti Slovenske vasi, ljubezen do mladine potrjuje lep in prostran športni prostor. V nadaljnjih izvajanjih je naglaJšal, da „nas ni vodilo v svet iskanje koristi, temveč svobodno udejstvovanje in ohranitev naših načel, zaradi katerih so naše sestre in bratje dali življenja. Naša dolžnost je, da te ideale ohranimo, jih dvigamo z našim delom. in življenjem. Slovenska vas je s svojim verskim, kulturnim in socialnim delom dokazala, da ji tujina ni izčrpala narodne zavednosti niti izžela moči za skupno delo- Da se bomo ohranili kot slovenska skupnost, nam je to dvoje najbolj potrebno. Izpolnjevati ideale slovenstva, gradit svojo osebno in skupinsko kulturo.“
Govornik je dalje opozarjal na zmedo, ki je značilnost dobe, v kateri živimo. Zato morajo imeti ljudje jasne cilje in pravo usmeritev. To bo dobila mladina v vernih in narodno zavednih ,slovenskih družinah, otroci v ,,šolskih tečajih, nato ,pa v društvih in organizacijah. Mladino in vse poziva, naj jim bo slovenska tradicija: Mati, domovina, Bog. V tem je obsežen ves program in delo slovenskih šol in organizacij.
Svoja izvajanja je zaključil z ugotovitvijo, da se Slovenska vas zaveda naloge in dolžnosti, ki jih ima do svojega naroda. Z vztrajnostjo in pridnostjo je delala in se organizirala. Z isto
vztrajnostjo svoje deio nadaljuje in se ne straši žrtev. Dokaz za to je razgibano versko, .kulturno, prosvetno, družabno in športno delovanje. S svojo delavnostjo in s požrtvovalnostjo za narodno stvar in narodno zavednost so lahko vzgled vsem ostalim.
Z željo naj bi dosedanje delo in uspehi bili pobuda še za bodoče in da bi delavnost, smisel za skupnost in narodna zavest ne ostali last samo sedanje generacije, ampak naj bi jo starejši posredovali tudi mlajšemu rodu, da bo tudi ta nadaljeval to veliko delo, je zaključil svoj govor s čestitko Zedinjene Slovenije Društvu Slovenska vas k desetletnici.
Po govoru predsednika Zedinjene Slovenije s0 na športnem, prostoru nastopile članice ianuškega odseka 'SDO pod vodstvom gdč- Milke Burja s prostimi vajami, za njimi je pa bil nastop znane lanuške 'telovadne vrste. Lepe vaje so izvajali Franc Rozman, Mirko Berčič, Jože Gerkman, Marijan Goljev-šček, Tone Burja in Jože Černak pod vodstvom Jožeta Čampe. Za telovadci je bil rajalni nastop naraščajnic lanuške-ka odseka pod vodstvom .gdč. Marice Unbanijeve. Popoldanski spored je zaključila folklorna skupina, ki jo vodi Janez Bitenc s plesi Podegajga, Dopa-či, Kovtri ir« Žaklji ter Svatbena polka. Odplesali so jih naslednji pari: Jure Ahčin — Stana Ahčin, Miha Gaser — Anka Savelli, Janez Mežnar — Alenka Saveli, Miha Bitenc — Irena Šonc.
Po sporedu je bila na športnem igrišču družabna prireditev, ki je v prijetnem razpoloženju in ob dobri postrežbi trajala do večernih ur-
ARGENTINA
(Nadaljevanje s 1. strani)
sedanji predsednik te stranke dr. Sueldo zagovarja tesno sodelovanje s pero. nisti. Peronistom je pa očividno do kršč-demokratov in drugih poiit. skupin zelo malo, kajti, ko je poskušal GUI govoriti, s0 peronisti zagnali divji krik. Vzklikali so Peronu in njegovi umrli ženi, obenem pa zavrteli plošče s pero-nistič-nimi koračnicami. Gila so celo tako ponižali, da so 0d njega zahtevali, da je moral tudi on sleči suknjič — peronisti so na svojih prireditvah vedno nastopali samo v srajcah in s kravatami brez suknjiča kot „descamisados“, pa mu tudi potem niso dovolili govoriti. Ta dogodek na zborovanju pero-nistov v La 'Plati je v krščansko demokratski stranki sprožil nove proteste proti sedanjemu vodstvu stranke vseh tistih, ki so -proti sodelovanju stranke s peronisti.
Vlada je svoje stališče do peronizma ob priznanju neoperoniatične stranke Unión Popular povedala s posebnim uradnim sporočilom. V njem navaja, da je režim, ki je bil na oblasti do septembra 1955 (peronistični režim) „moralno diskvalificiran in pravno izključen za vedno, da bi mogel sodelovati v političnem in javnem, življenju, pa naj bo to na vsem državnem področju ali pa samo v kaki provinci ali mestu. Isto velja za vse bivše ali bodoče politične skupine, če bi sé iz njihovega delovanja to spoznalo, da zagovarjajo zrušeni režim, ali ga skušajo obnoviti- Sedanje
KADAR DOMA STARSI ODHAJAJO
Tebi, dragi očka ir» vsem vam, matere in očetje, ki legate k počitku v domačo zemljo medtem, ko vam s trpinčeno srce in zmučen-a duša zbira ob slovesu otroke po tujinah, da nam po-dielite svoj zadnji blagoslov, odpuščanje, dobre želje-
Kako boleča mora biti misel vam,, ki ljubite našo rodno zemljo, da nas zapuščate raztrošer.e po neznanem zdomstvu, da nas niste mogli ohraniti domačijam in domovini-
Ir. kako, težko je nam, ko prosimo kjerkoli v svetu Stvarnika milosti za vas, ne da bi se vam mogli ob bdenju nad vašimi utrujenimi telesi zahvaliti za življenje, za ljubezen. -
In vas prositi odpuščanja za našo odsotnost.
Včeraj so doma vračali materi zemlji tebe, dragi očka in dedek naš. Morda prav v času, ko smo tukaj z božjo daritvijo in molitvami za rajne spremljali tvojo dušo na poti povratka k Očdtu.
V srcu podoživljamo tvojo življenjsko pot. Dobrih dvainosemedeset let borbe v sreči in trpljenju, v dobrem in zlem, v uspehih in porazih. Zase, za nas, ki smo tvojega rodu, za naš narod-Morda nas, po asocijaciji, svojska melodika petih mašnih molitev po staroslovenskem obredni-ku koj v početku bolj
neposredno poveže s časom in krajem tvoje zibeljke-
Koroška. Ziljska Bistrica, šimanov Kristl po domače in Kristjan Kanale po rojstnih bukvah domače župnije. Ta naša dobra ziljska zemlja ne more, ne zna drugače, kot roditi človeka po svoji podobi. Ona in njeno izročilo sta bila pregloboko vklesana v tebi, da bi se jima mogel kdaj koli izneveriti- Tudi ne, ko si kasneje po sosednih slovenskih zemljah, Gorenjska, Sv. Peter na Krasu zorel in dozorel v moža- In ne, ko te je tuji okupator zaradi zvestobe svojemu narodu in za ljubezen, ki si jo vcepljal za ta narod v srca svojih otrok, preganjal, zapiral, izganjal. Ti pa, kot naš Ojstemik ali Dobrač, ki ga potres morda lahko oskrbne, a ne podre. Vztrajen in zvest, zgled in vzpodbuda omahujočim, opora sotrpinom, živ, a nem očitek odpadnikom, neuklonljiv v svojih hotenjih, a vselej pripravljen odpuščati tem, ki te žalijo. In s pesmijo v srcu, tako v prešernih dneh, kot v časih ja-dov in r»adlo,g.
Tvoja zgodba bi bila .še dolga, če bi se zmogli v stiski žalovanja ustaviti na vseh postajah tvoje poti- Ob vrsti nebogljenih npr-, ki si jim z nesebičnimi dejanji, žrtvami in nasvdti pomagal iz stisk in nadlog- In še in še... A vse
to nikdar za lovorike. Le, ker nisi znal drugače, ker si živel iz sebe svojo nespremenjeno prvobit.
Za vse to, in ko naj bi v svoji jeseni jel polagoma uživati plod svojih naporov in tvornosti, je trda zgodovina našega naroda hotela, še, da so se ti otroci, štirje po številu, razkropili na štiri konce sveta potem, ko smo že dolga leta prej zagrebli mamo. In tudi nisi bil potlej več na svoji domačiji svoj gospod. Ker danes ni dano našemu narodu živeti po svojem izročilu.
Kako si moral trpeti, dragi očka, ko se ti je vse podrlo! Ko si hotel vselej dobro, pa se ti je sprevrglo v hudo-Kljub vsemu sta v razumljivi zagrenjenosti zadnjih let zmagovala v tebi prirojena vedrost in optimizem Zilja-na, da si do zadnjega ohranil vero v našo bodočnost. V brazdah, kakršne siti oral, seme dolgo kali in ne odmre. Zato bo z njiv našega naroda v veke poganjalo slovensko brstje.
Ta tvoja kratka zgodba bi bila lahko dolga povest brez števila očetov in J
mater, ki ostajajo sicer brezimni v na-	,	. ,	,	,
ših analih, a bi brez njih ne bilo nel 'Slovenija je dr. Trne Debeljak v kaste-naše zgodovine in ne našega obstojaj^“™ °Pozonl na skupno slovensko-Zato posvečam, oh tvojem slovesu te
PROSLAVA PRIHODA 1100-LETNICE SV. APOSTOLOV CIRILA IN METODA MED SLOVAKI
Kot prvi so začeli 17. t. m- s proslavo tisočstoletnice prihoda svetih slovanskih apostolov Cirila in Metoda, Slovaki, ki so jo povezali s svojim vsakoletnim spominom na ustanovitev Slovaške republike. Po maši v cerkvi sv. Marije na Av. La Plata, ki jo je opravil tajnik papeške nunciature v Bs. Airesu ms gr. Fogarš, je imel cerkveni govor pesnik frančiškan R. Di-long. Na t0 je bila. v Slovaškem domu, Marmol 629, slavnostna akademija, katere glavni govornik je bil prof. dr. Polakovic, znani filozof in kulturni delavec, klavirske točke pa je imel g. Hron-sky iz Lujana, sin pisatelja Hron-skega in soprog ge. Peternelove- Zaključila pa je živa slika ob recitaciji odličnega recitatorja. Po proslavi so sledili pozdravi gostov. Med prvimi je govoril tajnik apostolske nunciature m-sgr. Fogarš o svojih slovaških spominih na revolucijo, nato pa pozdravi drugih slovanskih gostov, Poljakov in Hrvatov. V imenu društva Zedinjena
utrinke v spomin tebi, očka, in vsem, ki trpe za svoje otroke in za svoj narod.
Danica
Buenos Aires, dne 25. marpa 1963.
slovaške stike ob svetih bratih in pove dal, da imamo tudi Slovenci namen letošnje leto praznovati v spomin na ta zgodovinsko pomembni jubilej izpred tisoč let, ki je Slovence zavedno vključil v zahodno evropsko kulturo.
priznanje politične stranke, ali bodoča priznanja imajo samo za cilj, da se stranki, dokler bo delovala v mejah za; kona in ustavnih določil omogoči udeležba pri volitvah z lastnimi kandidati za dosego čimprejšnje vrnitve v normalno ustavno stanje. Za to je pa potrebno sodelovanje vseh demokratsko usmerjenih državljanov.
Po objavi gornjega uradnega stališča vlade do peronizma kot takega, je izgledalo, da se bo politično življenje razvijalo mirn0 naprej v pripravah za izvedbo junijskih volitev. Pa se to ni zgodilo. Pojavil se je vodja unionističnega krila v opozicionalni ljudski stranki dr. Zavala Ortiz z izjavo, da mu je notranji minister dr. Martinez ponujal kandidaturo za podpredsednika republike na listi, katere nosilec naj bi -bil glavni poveljnik vojske general Juan Ongania, glavna osebnost v znanih septemberskih dogodkih v spopadu med modrimi in rdečimi v vojski. Čeprav sta tako notranji minister dr. Martinez, kakor tudi general Ongania odločno zanikala trditve dr. Zavala Ortiza, je izjava omenjenega radikala še bolj spodbodla vse ‘tiste, ki so proti pripustitvi 1 peronistov na volitve. Predstavniki teh skupin zahtevajo odstop notranjega ministra in spremembo sedaj veljavnega zakona o polit’čnih strankah, neodvisno radikalno gibanje v ljudski radikalni stranki pa predlaga abstinenco te politične skupine pri volitvah. Proti dr. Martinezu je nastopila tudi politična stranka Zveza argentinskega naroda, ki predlaga biv. predsednika Arambuzuja tudi za bodočega predsednika.
V zadnjih dneh so listi, zlasti tisti, ki podpirajo .tkzv. „golpiste“ polni vseh mogočih poročil o zmedi, ki da „postaja vedno - večja“ ter -da je treba „razčistiti politični položaj“. „Razčiš-čenje“ si predstavljajo tako, da bi naj zamenjali sedanjo politično -ekipo v vladi, vanjo pa pritegnili zagovornike tiste politike, ki je septembra lanskega leta doživela poraz. V to smer vodi tudi akcija tistih, ki pripravljajo protitotali-taristični kongres, ki naj :bi tudi poudaril zahtevo po popolni spremembi sedanje vlade ter odložitev volitev tako dolgo, „dokler naroda in javne uprave ne bi moralno ozdravili“-
Med tem. se je akcija za ustanovitev ljudske in narodne fronte nadaljevala. Na enem zadnjih sestankov so predstavniki strank, -ki se zavzemajo za u-star.ovi.tev volilne fronte, objavili med drugim sporočilo, da zahtevajo (tudi razveljavitev dekreta, ki prepoveduje propagiranje peron’stičnih gesel in uporabo peronističnih znakov. Krščanski demokrati so na zadnji sestanek zap-nstili, ker predstavniki ostalih političnih skupin niso sprejeli njihove zahteve, da se morajo pred ustanovitvijo lju-dske fronte zediniti na načelno stališče glede političnega, gospodarskega ter socialnega stanja in položaja v državi. -Objavili so, da bodo to stališče sporočili zboru zaupnikov, ki bo začel z-asedati dne 29. t- m- v Cordobi, ki naj tudi odloči ali naj stranka še naprej sodeluje pri ustvarjanju narodne ljudske fronte.
Benog Aires, 28. marca 1963
s v o b o d m a atevKHia
Stran 3
tirnim iz
—■ZZZ,
Ljubljanska opera je z nad 200 čla-] čar, roj. Jere, biv. garderoberka v ka-
ni dne 15-, 16. in 17. januarja nastopila z opero Prokofjeva „Zaljubljena v tri oranže“ V italijanskih mestih Reggio Emilia, Modena in Bologna in dosegla velik uspeh.
Planinska zveza Slovenije je imela 27. januarja izredni občni zbor v počastitev 70-letnice obstoja Slovenskega planinskega društva. Udele'žil0 se ga je okoli 170 delegatov, ki so zastopali več kot 57.000 članov. Po izvolitvi delovnega predsedstva je -prvi govoril predsednik zveze Fedor Košir, za ^jim Pa še več drugih govornikov. Na občnem zboru so med drugim sporočili, da zaradi pomanjkanja finančnih sredstev letos večjih odprav slovenskih planincev čez morje ne bo, ipač pa na Kavkaz ali Pamir.
Umrli so). ¡Nikolaj Mihalkin, uslužb. podjetja Slovenija ceste, Pavla Poga-
varni Nebotičnik, Pepca Ilenič, upok-, Jože Oblak, mr. ph.. Ivan Milač, okrajni načelnik v p., Ignac Črnivec, štu-ska sestra, Štefanija Kobald, Avgust dent medicine, M. Amanda Jager, šol-Babnik, krojaški mojster, Anka Juhart, roj. Kovač, Bogdan Savnik, mr. ph., Marija Bernik, roj. Rahne, Pavla Poznič, roj- Ahčan, Marija Marinčič, roj. Zoupina, Ivan Galič, upok., Karolina Sbrizaj, roj. Kiihof, vdova gen. inšpektorja voda. Bogomir Lovšin, računovodja v p-, Jože Iljaš, upok., Berta Wo-hinz, upok. uradnica, Anica Bieber, roj. Kurent, Anton Mervuc, ravnatelj meščanske šole v p-, Terezija Albreht, roj. Golob, Zofija Vidmar, upok.,. Mimica Kum p, Franc Prestor, Jože Jordan, Ivanka Špacapan, roj. Mikulič, vdova, Ana Muzlovič, Anica Jerše, roj. Ocvirk, Marija Blažič, roj. Novosel.
SLOV
BUENOS AIRES
INČI V ARGENTI
S
Začetek slov- srednješolskega tečaja v Buenos Airesu
Pouk v slov. srednješolskem tečaju se bo začel dne 6. aprila in bo ob sobotah,! vsakih 14 dni. Učni predmeti in predavatelji so naslednji:
I.	letnik: Apologetika — dir. Anton Orehar; slovenščina — Edi Škulj; zgodovina Slovencev od naselitve do kmečkih uporov — Tine Debeljak ml.; zemljepis, opis, lega in naravne značilnosti — Jože Poznič-
II.	letnik: Moralka — dir. Anton Orehar; slovenščina — Tine Duh st.; zgodovina Slovencev (od Ilirije do Ve trinja) Pavle Rant; gospodarski zemljepis — Sim.on Rajer.
III.	letnik: Moralka — dir. Anton Orehar; slovenska in svetovna književnost —• prof. Lojze Geržinič; prosta izbira predmeta.
Občni zbor SDO
V nedeljo, 24. marca je imela Slovenska dekliška organizacija v prostorih ¡Slovenske hiše svoj dvanajsti občni zbor.
Treba je poiasfiiti, da se je oblika organizacije spremenila. Ne sestavljajo je več članice neposredno, tem.več krožki, ustanovljeni v preteklem letu po naših Domovih. Vsak krožek je zastopan s .petimi članicami-volivkami, izmed katerih je bila zbrana na krožkovem občnem. zboru delegatinja za v zvezni odbor. Na ta način so bili zastopani naslednji krožki: Carapachay, Alenka Prijatelj; DIO, Jožejka Debeljak; Slovenska vas, Francka Strah; Morón, Meta Debeljak; San Justo, Alenka Jenko; San Martin, Meta Smersu; Ramos Me-jia, Sanda Majhen.
Izid volitev je bil naslednji: Predsednica Marjeta Debeljak, podpredsednica Sanda Majhen, tajnica Alenka oenko, blagajničarka Meta 'Smersu.
Volil se je sam0 ožji odbor, ostale
funkcije se bodo razdelile na prvi zvezni seji. širši odbor organizacije pa sestavljajo poleg ožjega odbora še vse predsednice krožkov.
Osebne novice
Družinska sreča. V družini Jožeta Bajleca in njegove žene ge. Hermine Kravic se je rodil sin Pavel Danilo. Srečni družini naše čestitke.
Za pokojnega Kristjana Kanalca je bila maša zadušnica v kapeli ruskega doma 24. 3. t. 1. V B. A. Po vzhodnem obredu jo je opravil g. dr-. Pavel Krajnik ob asistenci g. dr. Silvina Eiletza, D. J. Med sv. mašo je prepeval ruski cerkveni pevski zbor. Žalnega svetega opravila se je udeležila hčerka pokojnega Kristjana Kanalca ga. Danica z možem Robertom Petričkom in sinovoma. , Prisostvovali so mu pa tudi prijatelji in znanci Petričkove družine. Po sv. maši so pred kapelo pevci iz San Martina zapeli pesem Gor čez izaro.
t Franc Zor. Po daljši bolezni je umrl na svojem domu v Villi Don Bos-co v Ramos Mejii član društva Zedinjena ¡Slovenija Franc Zor. Pokopali so ga naslednjega dne na buenosaireškem pokopališču Flores.
Pokojni Franc Zor je bil doma iz Smlednika. P0 poklicu je ¡bil čevljar. V Argentino je prišel 29- 1. 1949. Zaradi bolezni na pljučih so ga argentinske vselitvene oblasti julija meseca istega leta poslale nazaj v Evropo, odkoder Se mu je Po številnih prizadevanjih msgra. Hladnika, Društva Slovencev in mednarodne 'begunske ustanove IRO posrečilo 8. 7. 1950. leta ¡priti nazaj v Argentino k svoji družini.
Čevljarsko obrt je izvrševal tudi v Argentini vse do leta 1959. Tega leta je pa zelo oslabel na vsem organizmu. Začel je tožiti tudi zaradi bolezni na srcu. Bolezen se mu je maja meseca leta 1962 tako poslabšala, da je moral v bo,miško posteljo. Dne 15. marca so se rr.u na njegovem domu iztekli dnevi življenja. Med rojaki je bil priljubljen, o čemer je pričala tudi lepa udeležba na pogrebu.
V Argentini žalujejo za njim: njego-av žena Marija, roj. (Novak, hčerki Francka, por. Podgorelec in Marica, por.
Papež ter sin Jože z družino, v domovini pa sin Franc. Vsem iskreno sožalje, rajnemu pa želimo večni mir in pokoj.
t Terezija Šteblaj, roj. Ganoni. V
domovini je umrla v starosti 85 let ga. Terezija Šteblaj, roj. Ganoni. K zadnjemu počitku so jo položili dne 28. februarja 1963 v Robu.
Pok. Terezija Šteblaj je med vojno in kom. revolucijo veliko pretrpela. Na Jožefovo 1942 so partizani zažgali Ku-rešček; komaj so si ljudje znova uredili domove, je italijanska vojska julija meseca pobrala vse moške iz vasi in jih pobila. Dekan Ciril Milavec je
12.	8. 1942 pokopal 11 moških, med katerimi je bil tudi pokojničin brat in sin Jože. Ob turjaški tragediji je izgubila življenje njena hčerka Anica, por. Cormek.
Ob umiku domobrancev je dom pok. Terezije šteblaj znova pogorel, nato se je rajna preselila k svoji hčerki Rezi v Osredek, kjer je 25. 2. 1963 umrla. Tu je umrl leta 1947 tudi njen mož.
Ker je že več rodov šteblajeve družine pokopanih na Kureščeku, so tudi rajni Tereziji šteblaj- hoteli dati tam zadnje zemsko bivališče, pa je bilo 'to nemogoče zaradi let. hude 'zim.e. Zato so jo pokopali v Robu. V Argentini žaluje za njo njena hčerka Štefka z možem Frančkom, v domovini pa hčerke Mici, Pavla, Kristina, Rezi, Lojzka in Albina z družinami. Vsem izrekamo ob bridki izgubi ljubeče matere iskreno sožalje, rajna pa naj mimo počiva v domači zemlji, njena duša pa pri Bogu uživa večno plačilo za vsa dobra dela.
BARILOČE
Prva nagrada za slovensko umetnico
Bariloška občinska dvorana je že nekaj let na razpolago likovnim umetnikom v času poletne sezone se vrstijo razstave krajevnih slikarjev in kiparjev kot tudi gostov, ki se v deželi jezer za krajši ali daljši čas oglasijo.
V marcu letošnjega leta smo pod naslovom ,.IX salón regional de artes plásticas“ videli kakih trideset del
preko dvajsetih oblikovalcev. Dve sliki je prispevala slovenska -slikarka Bara Remec, ki že petnajst let oblikuje in riše tukajšnji svet, a se do zdaj v Baciločah v javnosti še ni prikazala-
Slikarka je takoj doživela uspeh in ena obeh slik je bila nagrajena -s -prvo ¡nagrado province Río Negro. Naslov dela je „Nahuel Huapi po potresu“. V središču risbe je prikazana motno zelena barva našega Jezera po velikem potresu 1. 1960', v ozadju akvarela se odražajo vijoličaste gore in preko pokrajine sé dvigajo tri črne postave domačinov, z značilnimi .klobuki, škornji, pregrinjali (ponchos) in hlačami (bombachas) ter z resnim, skoraj turobnim izrazom v licih. Delo je seveda izvedeno z znanem Barinem stilu, ki je nekonvencionalen in neakademski.
Nagrada je ¡povzročita v krajevnem, dokaj provincialnem okolju nekaj začudenja in celo negodovanja. A umetnica, ki je posvetila toliko let našemu patagonskem raju je priznanje nedvomno zaslužila- Zdaj -pripravlja sa-. mostojno razstavo za konec meseca. VA
MENDOZA
Naši fantje in dekleta s0 17. februarja zpet ¡polagali (¡ibračun svojega enoletnega delovanja. Fantovski odsek
JOŽE ALBREHT 50-LETNIK
Jože Albreht se je rodil 2-marca 1913 v Hoteršici v premožni, a globoko verni družini. V verskem in narodnem duhu ga je vzgajala njegova dobra mati, kajti očeta je izgubil že v zgodnji mladosti, nekaj let p-ozneja pa tudi še brata. Tako sta, ostala na velikem .posestvu, sama z ma-terjo, kar ga je prisililo, da je moral že zelo zgodaj prevzeti vodstvo kmetije.
Kakor Je Albreht zastavil vse svoje sile za dom, ni bil nič manj delaven na javnem, področju- Še' ni bil končal ljudske šole, že je deloval kot mladec pri Orlu. Lepo vrsto let je vodil in urejal knjižnico Prosvetnega društva. Veliko zaslug ima sploh za celotno delo na .prosvetnem področju v svoji fari in občini, zlasti še pri odru. Saj v fari niso odigrali nobene igre, pri kateri Jože Albreht ne bi bil sodeloval hoditi kot režiser, bodisi kot screnograf. Bil je tudi v odboru Posojilnice, pri fari pa cerkveni ključar. Ko se je ustanovila Vaška straža je' med prvimi prijel za orožje in aktivno v njej sodeloval vse do njenega razpusta, do česar je prišli zaradi zvez, ki sp jih imeli komunistični partizani !z Italijani. V septembru 1943, po zlomu Mussollinijeve Italije, -se je moral pred komunisti umakniti v Rovte, ki .so bile v zaščiti domobrancev. Pa tudi tu ni miroval, pač pa bil vedno na delu ter pripravljal in organiziral ter izposloval vse potrebno za ustanovitev domobranske postojanke tudi v Hotedrščici.
1^s«efe	fere ena
OBRAZI Simon Jenko
III.
Mlad junak po polju s težkim srcem hodi, zvestega konjiča na povodcu vodi.
„Pasi spet se mirno, travo jej zeleno!
Trud in boj in rane, vse je izgubljeno!
Zlomljena je sablja, bratje pokopani, kar jih je ostalo, tupcem so prodani!“

in Dekliški krožek sta imela svoj redni občni zbor. Izmenjali so si tudi svoje vodstvo. In tak0 so bili pri Fantovskemu odseku v novi odbor izvoljeni: za predsednika Jure Bajuk, za podpredsednika Vinko Zarnik, za tajnika Peter Bajda ml-, za blagajnika Janez Štern, za gospodarja Jože Škamlec, za športnega referenta Davorin Hirschegger. Pri Dekliškem krožku pa je v letošnjem delovnem, odboru: za predsednico Rezka Štirn, za podpredsenico Kristina Zarnik, za tajnico Triler Marica, za bla-ganjničarko Tončka Trobec, za športno referentko Krvina Minka, za .voditeljico naraščajnic Lenčka Božnar in njena pomočnica Kati Grintal.
Višek delovanja v pr dobi je naša mladina še v posebni meri dosegla s svojimi letnimi mladinskimi dnevi, ki so bili posvečeni spominu stoletnice Slomškove smrti. O poteku slavnostnih dni, ki so bili pravzaprav sestavni del vseh letnih kulturnih prireditev v Mendozi, namenjenih ,, Slomškovemu letu“, je' Svobodna Slovenija že podrobno poročala.
Želimo novima odboroma, da bi z neuklonljivo volj0 in idealno vnemo nadaljevala z delom „za Boga in narod“!
ZOPET SMO TABORILI
Spoštovani gospod urednik!
Slovenski skavti v Argentini smo imeli tudi letos svoje taborenje. To taborenje želim na kratko popisati,- da bodo vsi 'bravci 'Svobodne Slovenije videli, kaj delamo slovenski skavti v Argentini.
Veliko je bilo naše veselje, ko nam je naš šef skavt .g. Marjan Trtnik povedal, da pojdemo letos za cele tri tedne v Monte. V tem kraju smo že taborili in nam je bil ta kraj v najlepšem spominu.
Dne 2. februarja smo se skavti s svojimi starši zbrali v Slovenskem domu v San Martinu, kjer je sedež Slovenske skavtske zveze. Na velik tovorni avtomobil smo naložiii vso opremo, ki je potrebna za taborenje (šotore, kuhinjsko posodje, hrano) in tudi vse svoje nahrbtnike. Nato smo se posedli v pripravljene osebne avtomobile in odbrzeli -svojemu cilju nasproti. Nekaj avtomobilov so dali na razpolago starši skavtov, dva pa je dal g- Jože Leskovar, velik, prijatelj in dobrotnik slovenskih skavtov.
Ne bom popisoval poti v Monte. Povem samo to, da je bila želja nas vseh, da bi bili čimpreje na cilju. Resnično, kmalu smo prispeli do prijaznega evkaliptovega gozdička, ki leži tik jezera, ki se tudi imenuje Monte. Vsi veseli in srečni smo poskakali z avtomobilov in najraje bi jo -kar takoj mahnili v jezero. Toda vodja nam tega. ni dovolil- Prvo delo skavta na taborenju je postavitev šotorov in kuhinje, potem šele pride na vrsto razvedrilo. Vsi smo
na vso moč hiteli, napenjali vrvi. pri šotorih, zabijali količke, postavljali oglasno desko, sestavljali ognjišče in potem spravljali prtljago v šotore.
Čemu nam. bo oglasna deska, boste rekli- No, -ta je zelo potrebna. Na njej s0 nabite nareclbe tabornega vodje, nabit je dnevni red, ki se ga je treba strogo držati. Taborišče tudi ne sme biti brez zastave. Toda, kje naj dobimo jambor za zastavo? V ta namen smo zbrali visoki evkalipt in skavt Jože je kot veverica' splezal do vrha in tani pritrdil vrvi, na naterih bomo vsak dan spuščali svojo
dvigali in trobojnico.
Lahko 'rečem, da je bilo taborišče postavljeno v rekordnem času. V lepem redu je bilo postavljenih osem šotorov, bolj zadaj je stala kuhinja in še bolj vstran stranišče. Lep je bil pogled na to malo slovensko vasico.	,
Kako nam je po 'tem delu teknilo kosilo, to si lahko mislite. „Sedaj pa jo mahnimo v vodo,“ smo dejali. Toda še ni bilo časa za to. Vodja je zapo-
dia bi nas sonce preveč ne ožgalo, nas je vodja kmalu zopet popeljal v taborišče.
Zvečer je nastal velik vihar. Tisti, ki so prvikrat taborili, -so s strahom pričakovali, kaj 'bo. Začelo je deževati, tudi toča je padala. Ker smo imeli okoli šotorov izkopane jarke, voda ni mogla zaliti šotorov. Prišla je ¡samo v enega, ki — kljub navodilom — ni bil tako pripravljen kot bi bilo potrebno.
Težko smo pričakovali nedeljo in obisk staršev. Udeležili smo se jutranje sv. maše v ¡Monte. Gospod župnik nas je poznal še iz ¡prejšnjih taborenj in nas je veselo pozdravil. Kmalu po
slovensko j magi pa so pribrzeli avtomobili, s katerimi so se pripeljali naši starši in
gosti. Taborišče je bilo ¡polno ljudi, ki so ogledovali taboriščne napore. Skavti pa so obiskovavcem pripovedovali svoje doživljaje in kazali spretnosti, ki so ¡se jih ¡naučili-
Prihodnjo nedeljo se je obisk staršev ¡ponovil- Tedaj pa je bil tako močan naliv, da so avtomobili le s težavo prišli do taborišča. Starši so se s svo-
Ponoči smo seveda, postavili stražo. Stražnik je mora: paziti ,na to, da se ne priplazi v taborišče kak razbojnik aii tat. Nekateri, ki so se podnevi širo-koustili s svojim pogumom, so se ponoči tresli od .strahu kot šiba na vodi-Neprestano ¡so klicali vodjo, da vidijo razne „sence“ in „postave“. Navadno ni bilo ničesar ali pa -so bili konji... Tatu. ki ¡pa nam je kradel hruške iz kuhinjskega šotora, pa ti pogumni stražniki dolgo niso odkrili. Neko noč pa je eden izmed stražnikov le zalotil tatu — bil- je lisici podobna žival, ki ¡se imenuje.. .
S seboj smo imeli tudi svojo lekar no. Tudi protistrupa zoper kačji pik smo imeli. Pa jih nismo rabili, ker ra zen nekaj „slepcev“ nismo vide’i nobene kače. Od nas ni bil ves čas nihče bolan. Pač pa smo morali pomagati zdraviti sosednje argentinske skavte.
Jedilni list ¡smo pa imeli tak, da bi nas v dobrih hotelih zavidali zanj. Jedli smo petkrat na dan. Ob odhodu iz taborišča smo ugotovili, da je vsakdo za nekaj kilogramov težji. Jedli smo
Ob prihodu domobrancev v Hotedršico je bila ta občina brez župana, ker so ga Italijani odpeljali y internacijo-Na vsestransko prigovarjanje občanov je županske odnosno komisarske posle na občini prevzel Jože Albreht ter jo v splošno zadovoljstvo vodil do 5. maja 1945. V času njegovega županovanja je bila vas polna beguncev, oože Albreht je zanje skrbel ne -samo kot dober župan, ampak jim, je kot dober družinski oče lajšal bedo ter trpljenje zrezdomstva.
Begunska leta je Jože Albreht preživel v begunskih taboriščih Monigo, Servi-gliano in Senigalia v Italiji, , odkoder je leta 1948 emigriral v Argentino. Tu je dobil najprej zaposlitev pri državnih javnih delih, nato pa v privatni industriji.
Svojo predvojno, medvojno in begunsko delavnost je' prenese: tudi v Argentino, kjer se je takoj ¡po prihodu v novo deželo priključil ¡sodelavcem prvega predsednika Društva Slovencev Miloša Stareta ter je s svojo sposobnostjo, vnemo in požrtvovalnostjo pomagal izvesti slovensko emigracijo, nato pa njeno organizacio. V Društvu Slovencev je bil odbornik, podpredsednik in tajnik. V društvu se je zlasti zanimal tudi za vprašanja gospodarske osamosvojitve novih slovenskih naseljencev v Argentini. Zato je neumorno sodeloval pri društveni akciji za ustanovitev slovenskega gospodarskega podjetja ter lastnega denarnega zavoda- Glede možnosti naselitve 'Slovencev v notranjosti države ga je Društvo poslalo tudi v provinco Misiones, da na licu mesta ugotovi, če bi bili tamošnji kraji in podnebje primerni za slovenske ljudi. DS ga je poslalo 'tja zaradi tega, ker so v tistih letih od raznih strani prihajali nasveti, naj bi slovenski ljudje odšli v Misiones. Jože Albreht je pa ugotovil, da bi se Slovenci v provinci Misiones zelo težko vživeli v 'ta-mošnje razmere in tudi podnebje zanje ni ugodno. Na podlagi Albrehtovega referata je potem namah odpadla sleherna propaganda za naselitev v prov-Misiones.
Jože Albreht je z vso navdušenostjo in vnemo sodeloval tudi pri uveljavitvi Društva Slovencev kot osrednje slovenske predstavnike ustanove ter je na enem od sestankov društvenih članov imel tehten referat o nalogah in dolžnostih slovenskih demokratskih emigrantov do slovenske skupnosti in do domovine.
Pred leti si je v mestu Ramos Me-jia -postavil ličen dom in si v njem ustvaril srečno družinsko življenje.
Požrtvovalnemu in nesebičnemu javnemu delavcu ob njegovi 50-letnici iskreno čestitajo vsi 'Slovenci, ž njimi pa tudi Svobodna Slovenija in mu želi dalčo in srečno življenje.
Bog ga živi še mnogo let!
veda:, da moramo eno uro počivati. Po- ' in odhiteli nazaj domov.
jimi sinovi pogovorili kar skozi okna vse od kraja, samo polento smo soglas
časi je tekla ta tira, -končno je le prišel trenutek, ko smo si oblekli kopalke in odhiteli v jezero. Še trenutek smo morali počakati- Vodja je pregledal globino jezera in določil, do kam smemo iti. Kdor, bi to mejo prekoračil, bo kazno-
no odklonili.
Nekaj ¡silno lepega So bili naši ta- j Vsak večer in vsak0 jutro smo imeli beteli -ognji, ki smo .iih vsak dan z ve- j skupno molitev in dviganje oziroma seljem pripravljali. Vedno nam je vodja | spuščanje zastave.
kaj lepega povedal, nato pa je bilo iger j Le prehitro so minuli trije tedni, in smeha vse do trenutka, ko je bilo Treba Je bilo podreti šotore in kuhinjo, treba iti spat. Nek večer smo povabili. očistiti ves prostor in se podati domov, van z „dnevom, suhe kopeli“, t. j., -da četo argentinskih skavtov k svojemu' Zapeljali ,Sir;o se zopet v Slov. -dom v se naslednjega dne sploh ne bo mogel tabornemu ognju. Pokazali smo -drug San Martin, kjer so nas pričakovali
kopati. To zapoved smo tako vestno drugemu svoje spretnosti in zapeli ne-izpolnjevali, da ni bil ves čas nihče -de- kaj slovenskih pesmi. Bij je lep večer, ležen te kazni- Kako prijetno je bilo v čez dva dni pa smo jim mi vrnili obisk jezeru, kar ne morem povedati. V skrbi, j in se lepo zabavali v njihovem taborišču.
starši in prijatelji. Poslovili smo se od vodje .s sklepom, da se prihodnje leto zopet udeležimo taborenja.
OBRAČUN ZA GRADNJO DVORANE V SLOVENSKI HIŠI
Vodstvo Slovenske hiše objavlja obračun izdatkov in dohodkov za gradnjo dvorane do dne 15. marca 1963.
Vseh stroškov je bilo 2,423.069 pesov. Od tega je bilo izplačanih 2m.ili-jona 401.497 pesov. Neplačanih računov pa je za 21-572 pesov
Izdatki so bili: Takse, načrti, statični ¡računi, propaganda $ 264.281,— material, železo za beton, cement, apno, pesek, mivka, opeka, električni material, razne cevi ¡za kanalizacijo, ventilatorji za zračenje, traverze, les za oder $ 884.632*—; dela: betonska, zidarska in električna $ 585-682,—; streha $ 553-877,—; izkop zemlje $ 102.500; ¡razna dela, in material $ 10-524,40.
Dohodki za. izplačil® izdatka 2 milijona 401.497 pesov so bili zbrani takole: Nabirka dobrotnikov $ 1 milijon 131-557,—; prodaja starega materiala $ 39.554,—; brezobrestno ¡posojilo $ 1,230-386,—. K dohodkom je šteti 'tudi material, ki so ga rojaki darovali ¡za zgraditev dvorane v vrednosti $ 20-000, delo prostovoljcev v višini $ 25-000 in uporaba starega materiala v vrednosti
Mladi skavt $ 40.000,-
Stran 4
SVOBODNA SLOVENIJA
Buenos Aires, 28. 3. 1963 - No. 13
iiOVEMCI PO SVETO
KANADA
V obeh slovenskih farah se je v slovenskih šolah v začetku februarja začelo drugo polletje šolskega letal962-63. Slovenska šola pri Mariji Pomagaj si napravlja zbirko slovenskih narodnih noš, ki naj bi obsegala narodne noše vseh slovenskih pokrajin.
Slovenci v Torontu in okoliških mestih bodo imeli na praznik sv. Cirila in Metoda dne 7. julija na Slovenskem letovišču katoliški dan v proslavo 1100 letnice, odkar sta sveta brata prišla oznanjat sveto vero Slovanom..
Lazarist Jože Mejač je odšel iz Toronta v Winnipeg, kjer bo vodil dušno
pastirstvo za tamošnje Slovence. Biv. protestantsko cerkev, ki so .io kupili Slovenci, sedaj popravljajo, prav tako pa tudi cerkveno dvorano. Nova slovenska cerkev v Kanadi bo posvečena Luršk Materi božji.
V Hamiltonu, kjer je tudi močna slovenska naselbina, so Slovenci tudi sredi akcije za postavitev lastne cerkve in farne dvorane. Akcijo za izvedbo teh načrtov vodi s posebnim pripravljalnim odborom slovenski dušni pastir dr. Lojze Tomc. Kot sm.o že poročali, bo ta cerkev spominska cerkev na škofa dr. Rožmana in bo posvečena njegovemu patronu.
PO ŠPORTNEM SVETU
Nogometna tekma za pokal
,Desetletnica Slovenska vas Lanús“
V	okviru proslave desetletnice dru. štva Slovenska vas .se je prejšnjo ne deljo završil turnir v nogometu med moštvi: Mladinski dom, SPZ Slovenska vas,,. SPZ San Martín, SFZ Morón. V final sta se klasificirali moštvi Mladinskega doma in SPZ San Martin. Tekma se je odigrala v dopoldanskih urah na igrišču Slovenske vasi ter je zmagalo moštvo Mladinskega doma z (rezultatom 5:1 ter si s tem pridobilo pokal.
Moštvi sta nastopili v sledeči postavi:
Mladinski dom: Tone Mežnar, Ivan Fajfar, Tone Avguštin, Mirko Danko, Mitja Keršič, Tone Bergant, Tone Kovač, 'Ciril Janežič, Roman Piber, Marko Skvarča, Franci Babnik, Roman Piber. SFZ San Martin: Pavle Možina, Janez Tašner, Grega Verbič, Janez Bol-težar, Tone Možina, Lojze Tašner, Lado Petkovšek, Marijan Petkovšek, Tomaž Masič, Boris Kodrič, Marijan Bol težar in Janez Berčič. Goli za Mladinski dom.: Janežič (3), Skvarča in Tone Kovač. Za SPZ San Martin: Masič
V	Ljubljani je bilo na 60-meterski skakalnici v Galetovem jugoslovansko državno prvenstvo v smuških skokih. Prvo mesto je ponovno osvojil Jemc iz Bleda, Pečar je bil drugi, Oman iz Ljubljane, ki je navadno osvojil naslov slovenskega prvaka , pa je zasedel tretje mesto. Pri starejših mladincih je bil prvi Smolej iz Javornika, pri mlajših pa Dolhar iz Ljubljane.
V	februarju je bilo v Innsbrucku, kjer bodo prihodnje leto olimpijske smučarske tekme, dosedaj največje mednarodno tekmovanje v alpskih disciplinah- Tekmovalo je nad 250 tekmovalcev in tekmovalk iz 26 držav; Jugoslavijo so zas-
Jan Šlajsfe biv. profesor Akademije za glasbo v Ljubljani, je januarja meseca praznoval 70-letnico. Profesor na ljubljanski glasbeni akademiji je bil od leta 1920 d0 1946. Njegova zasluga je, da so Slovenci v 25 letih njegovega delovanja med njimi dobili vrsto izobraženih violinistov. Sedaj je Šlais profesor na Janačkovi glasbeni akademiji v Brnu.
Slovenska Matica v Ljubljani je izdala knjig0 izbranega dela slavista dr. Matije Murka- Gradivo je uredil ter napisal opombe in uvodno besedo Anton Slodnjak. Objavljeno gradivo so :pa iz nemščine, češčine, hrvaščine ter srbščine prevedli Božidar Borko, Majda Križaj, Vilko Novak, Marlena Puher-Kernc in France Vogrinc-
topali Slovenci Lakota, Čop, Detiček, Ankeletova in Fanedlova. Tekme so 'bile v glavnem, borba med najboljšimi alpskimi tekmovalci iz Avstrije in Francije. Vendar so Francozi ostali t0 pot popolnoma praznih rok, prva mesta so zasedli Avstrijci, edino v smuku je vsem prekrižal račune Švicar Minsch. V slalomu je zmagal Nenning (A), ki je bil drugi v smuku in si tako prepričevalno osvojil naslov v alpski kombinaciji. Francoz Bonelieu je sicer v drugem teku v slalomu postavil na progi/ dolgi 470 m z 200 višinsk0 razliko in 77 vratci najboljši čas 63,01 a je osvoji] drugo mesto za Avstrijcem- Pri damah so Avstrijke prav tako pobrale prva/ mesta; v smulku je zmagala Haasova, v slalomu pa Zim-merm.anova, ki je tudi osvojila naslov v alpskih kombinaciji.
Lakota je v slalomu osvojil 38- mesto med 114 tekmovalci, Detiček se ni u-vrstil v drugi tek, čop pa zaradi poškodbe ni nastopil. V smuku je bil Lakota 40-in se v alpski .kombinaciji uvrstil na 30. mesto. Čop je zasedel 63-, Detiček pa 65. mesto. Tudi slovenski smučarki sta se med 70 tekmovalkami kar dobro odrezali: Fandelova se je v smuku uvrstila na 39. mesto, v slalomu pa na 19- , to pa ji je pripomoglo, da je v alpski kombinaciji dobila 15. mesto. Ankeletova je tekmovala le v smuku in zasedla 29. mesto. Ankeletova je zaostala za zmagovalko samo 9 sekund. Pred njo
NA PRODAJ
: -
5 Je nekaj slovenskih umetnin slede- ;
■	čih avtorjev: S tersen, Fr. Kralj, A.
; G- Kos, Pavlovec, Mihelič, Kregar,
! Maleš, Slapernik, Jakac, Debenjak,
; Remec, Ahčin. Podrobnosti in pogoji,
: kakor tudi ogled umetnin iz prijaz-i nosti v pisarni Zedinjene Slovenije
■	(Društva Slovencev) v Slovenski 5 hiši, Ramón Falcón 4158, vsak de-
! lavnik razen ob torkih od 16—20 in • ob nedeljah dopoldne-
so se seveda uvrstile vse Avstrijke, Francozinje in Italjanke, pustila pa je za sabo vse Poljakinje, Romunke, Norve-žanke, Kanadčanke, Čehinje, Madžarke, Avstralke, Novozelandke, Argentiftke in tekmovalke iz Sovjetske zveze.
Na turnirju osmorice najboljših jugoslovanskih igralcev namiznega tenisa (nastopiti bi jih moralo 10, pa Uzori-nac in Hrbud nista prišla, Korpa iz Sen-te pa je mora] igrati pri mladincih), je Veck0 prepričevalno premagal v finalu
V.	Markoviča. Po vrstnem redu so se za prvima uvrstili: Kern, Teran, Frelih, Ja-zvič, Gazič in Tomc.
CERKVENI OGLASNIK
OBREDI VELIKEGA TEDNA V SLOVENSKI HIŠI
Cvetna nedelja, 7. aprila ob 9,30 blagoslov oljk, procesija, nato sv. maša, med kaitero se bere Trpljenje našega Gospoda Jezusa Kristusa. Priložnost za sv- spoved.
Vebki četrtek, 11. aprila ob 19 sv. maša s sv. obhajilom. Nato če-ščenje sv. Rešnjega Telesa po temle redu: 20-21 žene, 21-22 dekleta, 22-23 možje, 23-24 fantje-
Veliki petek, 12. aprila ob 19 pridiga, berila, prošnje, razkrivanje in oeščenje križh ¡ter sv- obhajilo in križev pot-
JAVNA ZAHVALA
Vsem, ki s0 nas ob naši desetletnici počastili s svojim obiskom in vsem., ki^so na kateri koli način sodelovali na prireditvi, izrekamo iskreno zahvalo.
DRUŠTVO SLOVENSKA VAS
Vsem lastnikom pletilnih strojev
sporočamo, da domače podjetje
Brata Piber
San Justo, Pichincha 3973
Izdeluje; Variador automatico de frontura, alistador automatic.o de colores
Prednosti: Instalacija na licu mesta Zmerne cene, ugodni plačilni pogoji.
JAVN NOTAR )
Francisco Raúl Cascante
Escribano Público ?ta. baja, ofic. 2.
Cangallo 1642
T. E. 35-8827	Buenos Aires
Vaš denar vam varno hrani, dobro obrestuje in točno vrača
SLOVENSKA HRANILNICA z. z o. z.
Av. San Martin 263, I. nad. desno. (Pol kvadre od Slomškovega doma)
RAMOS MEJIA
Uradne ure: ob sobotah od 16-20 Dežurna: ob nedeljah od 9-11
Velika sobota, 13. aprila ob 23 bla- j goslov ognja in velikonočne sve- I če, .sprevod z lučjo, berila in li- I tanije, blagoslov krstne vode, ob- i nova krstnih obljub in slovesna sv. maša velikonočne vigilije.
OBVESTILA
Roditeljski sestanek slov. šolskega tečaja v Berazategui bo po pouku dne 30. marca v šolskih prostorih. Vsi starši vljudno vabljeni!
Redni občni zbor moronskega odseka SFZ bo v soboto, 30. marca ob 19 na Pristavi; sanmartinskega odseka SFZ pa v nedlaljo, 31. m.area ob 10 v Slovenskem domu v San Martinu.
Bivši Slani taborišča v Traniju imajo skupni „asado“ v nedeljo, 31- marca ob 13,30 v prostorih Slovenskega doma v Carapachayu. Poleg članov so vabljene tudi njihove družine.
Krožek SDO v San Martinu ima svoj redni sestanek v nedeljo, 31. marca ob 10. Predavala b0 ga. Marnova.
Proslava druge obletnice blagoslovitve Slovenskega doma v San Martinu bo v nedeljo, 28. aprila (v primeru dežja pa naslednjo nedeljo).
FEDECE prireja prijateljski večer 30. aprila ob 21 v prostorih Poljskega doma, Serrano 2076. Odbor SKADa toplo vabi vse akademike in prijatelje k tej evropski tradicionalni prireditvi.
ESLQVENIA LIBRE
Editor responsable: Milos Stare Redactor: José Krosielj Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aires
	T. E. 69-9503
	Argentina
o oz« “V*	FRANQUEO PAGADO Concesión N* 5775
o«o <	TARIFA REDUCIDA Concesión N 58X4
Registro Nacional d« la PnvWid Intelectual No. 688.209	
Naročnina	Svobodne Slovenije za leto
1963: za Argentino $ 650.—; za Severno Ameriko in Kanado 7 dolarjev, za pošiljanje z letalsko pošto 12 dolarjev.
Talleres Gráficos Vilko S. R. L., Estados Unidos 425, Bs. Aires. T. E. 33-7213
Istočasno pa vabi na reden sestanek, ki b0 6. aprila ob 19 v Slovenski hiši. Predaval bo g. Miloš Stare o temi: „Akademik v družbi“.
Namesto venca na grob pok. Janeza Voljča je daroval g. Stanko Marinček 1000 pesov 'Vincencijevi konferenci.
LOJZE NOVAK
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO BUCARI & GALLETTI Avda de Mayo 302	Ramos Meji»
T. 658-7083
Vse za dom, in kot vedno, najboljša kakovost in najboljše znamke TV, hladilniki, šivalni in pralni stroji, štedilniki itd. Cenjenim odjemalcem sporočamo, da tudi že lahko postrežemo z najboljšim pohištvom vseh slogov, kakor tudi z velikc jzbiro kuhinjskega pohištva po najugodnejših cenah im z dolgoročnim odplačevanjem.
Naša ponudba za srečnejše leto 1963 TV velikega aparata (gran angular), sestavljen iz najboljega uvoženega materiala po 1500 pesov
na mesec.
Obiščite nas in prepričajte se!
f
V 83. ]etu starosti se je vrnil k Njemu, ki je vsemu izvor, naš ljubljeni in dobri očka, tast m dedek, gospod
KRISTJAN KANALC
veletrgovec in posestnik |
Sprejmi ga, Bog, v svojo ljubezen za vse, kar je dotrpel za svoj narod in svoj rod-
Sveto mašo zadušnico in molitve za rajne sta v Buenos Airesu darovala čč. gg. dr. Pavle Krajnik in dr. Silvin Eiletz S. J-
Hči Danica, Robert, Boj, Boštjan Petriček in sim ter hčerki: Rasto, Zor/ca, Olga z
družinami in sorodstvo.
Buenos Aires, Bistrica na Žili, Celovec, Trst, Cleveland, Ljubljana, Svj Piten na Krasu, dne 22. marca 1963-
IVAN PREGELJ:
46
rO *«•©€• i sonca
Že ko je sedel v voz, ga je videl Košir in se čudil, kam se mu mudi briez kosila.
„Nujni opravki,” je menil Poznik in pognal. Košir je z glavo kimaje gledal za njim in odmrmral za svojimi posli. Poznik mu Je bil vzel konja, (ki ga je Košir rabil tisti popoldan. Poznik je prešel most iz trga prav, ko je zvonilo poldan-'Vedro vreme lepega popoldne v avgustu je ležalo nad dolino. Nekaj prazniškega je še dihalo v prirodi, ki je prejšni dan slavila slavo nebeške Matere, in so bile vse kače na drevju, pred njo, ki je prišla iz raja, da bi zapeljivki glavo strla.Ozračje je bilo poletno soparno, temna plast oblakov je že tičala v Peči za Poznikovim hrbtom, ko je vozil po cesti proti jugu. Gnal je konja v lahnem diru po pokojni cesti, ki Je šla ob zrelih njivah in tihih selih zdaj rahlo v klanec, zdaj navzdol, zdaj posredi dolinskega polja, zdaj tesno ob bregovih gora in ob reki, ki se je togotila v skalah pod njo. Nekaj malo nemirnosti je bilo v geometrovem licu, za rahlo spoznanje manj živahno in .prijazno je odzdravljal voznikom. in znancem, 'ki so .ga srečavali na poti. V nestrpnost, ki j0 je bil zbudil v njem telegram, se je vendar vsaj nekoliko oglašalo veselje lepe poti in spominov, ki so ga vezali nas to cesto, katero je bil nekoč tako romantično prepotoval za svojo „kraljico” v sedlu po noči. Sladka bridkost ga je obšla, ko je prešel me„-
to, kjer je moral tedaj po stari zapuščeni cesti navzgor, da se je ognil povodnji in tistemu nesrečnemu mlinarju, kateremu je bil s kroglo prebil glavo in je potoval vzporedno ž njim, v kalnih valovih- Zopet ga je zaskrbel telegram, potem pa se je o.grel ob misli, da se bo v nekaj urah sestal s Heleno. „Naj bo že kar hoče,” je čustvoval, „vsaj videl 3° bom. Naposled najbrže ni nič hudega in gi je samo .Slavica dovolila spet kako ša-
lo.	Morda pa se je zgodilo celo kaj- veselega.”
„Kaj veselega,” je vzkliknil živo in na glas in mislil v sladko, nepričakovano srečo:
„Helenica! Ali mi boš princa oznanila? Čas bi že bil!”
Veselje, ki ga je bil živahno prenesel na konja, da je potegni] brže, je zopet ugasnilo v njem-
„Ah, kaj. Saj vem, da bo tako. Izstopili boste, Helena ¡bo trudna in Slavica narejen0 nejevoljna na vlak, dim, soparo, Kras, sprevodnika in sopotnike in bo n a to zažuborela v smeh, se tresla od .razigranosti, da me je potegnila in ostrašila.”
Gnal je mimo prvih vinorodnih krajev in užival vonj mlade jeseni in trudni šum škržatov, ki so šumeli z zatohlih jesenov v lažeh, kjer se je sušila otava.
„Naj se šali,” je mislil Poznik na Slavico, „da ste le obe zdravi.”
'Skoraj kruto je švrknil po konju,
zajel s pluči globoko v zrak in zahrepenel :
„Helena, Slavica!”—
Dobri dve uri pred vlakom je bi! v mestu. Samemu sebi se je nasmehnil in čustvoval:
„Lej no, kako sem mlad in nepoča-kovan. Zdaj bom lep0 prodajal dolgčas v prahu in mestnem smradu. Prekleto. Naj ]e kdo reče, da nisem več zaljubljen, naj le reče, pa kar Helena. Norčava beseda bi bila.”
Opravil je konja z lastno roko, preden ga je prepustil hlevarju. Nato je krenil peš na postajo- Mimogrede se je ustavil v kavami, razgrni] v neki nemimi radovednosti nekaj listov in jih laže odložil, ko ni našel drugega, kakor dolgčas in praznoto pasjih dni. Plačal je in šel- Misli, ki jih je imel dopoldne, preden je dobil telegram, so m,u spet oživele-
„Zvonila je na Jezeru, da bi bila u-slišana. Ne zase, se opravičuje, zame, pravi, zame piše, ki bi mi rada prinesla največjo žrtev.“
Nežnost ga je obšla in je v duhu ponavljal besede iz ženinega .pisma.
„Moj France, ne smej se mi! Prav gotovo! Verujem, da bom uslišana. Zaradi Tebe, je treba, da bom. In če tudi bi morala sama umreti, o France, da bi le mogla prej še Tebi zašepetati: Živi najinemu detetu!”
V Pozniku se je zgenilo bolestno. „Prekleto,” je mislil, „saj nisem, zavisten. Sivec je smešen s svojo serijo hčera in Veronika je postala zoprna s svojo mlado ksantipičnostjo, a to, le imata, da vesta za kaj sta. se vzela. Jaz
in Helena pa — in noben vrag pomagati ne more in zdravniki so—tudi sam.i nevedneži-”
Prišel je na postajo. Sedel je v re~ stavraciji. ¡Naročil si je piva- Bil je žejen in bolestno razburjen. Pil je hlastno in hitro in se je ob tem spomnil svoje žeje, ko je :s Sivcem stražil ;pri rajnem Jamcu. Tonil je rahl0 v misli in nekako trudnost. Glas zvonca ga je vrgel iz dremotne onemoglosti. Zaklical je strežaju:
„Plačam!”
„Prosim ponižno!“
„Šest vrčkov!”
Stopil je na peron. S Krasa se je bližal brzec. Trenotek pozneje je rožljal v postajo. Pozmk je iskal in našel Heleno in Slavico- Začudil se je- Helenino obličje je bilo vedr0 ko jutro, Slavica pai je bila videti potrta, trudna.
„Da ste le zdravi,“ je pomislil Poz-
nik.	Žena ro.u je padla srečna v naročje. Ko se je je oprostil, se je obrnil. Z bridkim nasmehom mu je ponudila Slavica svoje čelo v poljub...
'II
Žena ga je vzela za desnico pod roko, Slavica se mu je obesila pod levico. Pri izhodu je geometer obstal in vzkliknil:
„Ampak, kam. pa mislite. Prtljago smo pozabili.“
„Ne .skrbi,“ je rekla vedro Helena, „pride za tarna.“
„Lepa je ta,“ je menil Poznik, „saj ste kakor bežali z Bleda. Kaj pa se je zgodilo, povejte vendar!“
„Pozneje, France,“ je odvrnila ved-
no enako veselo Helena. Poznik je najel izvoščka-
Iskal je v obličju svoji svakinji, ki mu je sedela nasproti, in res ni vedel, ali se kuja in pretvarja, ali pa je v resnici resna.
„Žejna sem,“ je rekla nenadoma, „ne ljubi se mi govoriti.“ In kakor da se hoče kriti, je pripomnila sitn0 in zbadljivo:
„Ti gotovo nisi- Dedci ste vsi enaki. Sam.o nase mislite.“
„Res nisem žejen, hvala Bogu,“ je odvrnil Poznik dobrovoljno. Prijel je ženo za roko in prosil:
„Strpite se, prav res, da nisem misli: na vajino žejo. Takoj bomo pri kavarni in izstopimo.“
Začutil je, kako se mu dobrikajo Helenini prsti. Vprašala je:
„Ali si hud?“
„Otročarije počenjate,“ je dejal, „brez vsakega povoda ste me ostrašili-“
„Potrpi, France, vse boš izvedel,“ je rekla Helena- Slavica pa se Je nekam razgibala in vzkliknila:
„Ah kaj, naj ve. Namenoma sve te-legrafirali, da se bo huje zbal- Do grla sve bili siti Gorenjcev. To malo .galantnosti, da nama prideš nasproti, smeve menda še zahtevati od tebe.“
„Prav,“' je odvrnil rahlo zbadljivo. „Osel gre enkrat na led!“
„Pa bodi osel,“ je odvrnila Slavica kratko.
Poznik je še vedno motril z rahlim nasmehom njeno lice; čutil je in zaključil:
„še je stari frocek, a prav ista ni več, ki je bila. Kaj je neki doživela?“