V lorrli, cetrtei in »■>! .it nhiji in f«lj» ▼ 5l»ri Mru Mwl [niiSiljiiij.i n dom ia»*e leto Hgl. _ k .u pol let« . . 4 „ - , M rrtrt let* . .. N P<» poAtl : Zi ia.» 10 k: ,i pni leta . t ,. ;a retrt lita - ., Vri'ilni;tvo in .i|ir.i* ji- na stolnem triju i l>nm nlatz) hiš. it. 1si. Št. SO. • »•• i.r. ! f t aradno iWiMtupn>i'*~* \ rit. plafuji- II it i-ne Ikrat. . U M ti.ki iVrat, •. f» •<» ti k.i .'Ikrat-• |ii-,.enke plai'n-ji"jii pn printnrii. /..t v*ak ti^i'k je plarat-koluk (»tempelj) za 30 k. Itiiknpi-i ne ne rraeaj.i, ■lupi.i naj se blagovoljna frankujeju. Teoj^j II. Tabor v Bniali žar in zraven slov. uradovanja v javnili urauin je sprožil umi gmiuiM ki™»h na uunaji oce uven oiroa m pn bi tiriatvo: naj slov. poslanci v Goriškem dež. /.boru govore1 slovenski sta oba s;,,,l° v ,,M" enttkai tlil «' eden ni drugi ni . . .ii-^i- i i • i r ii • ro Izika. Oba sta imela tudi dve potrebi, ki sle bili Da ra in na se zborovi sklepi tudi v slov, eziki vladi predlagajo, rbno-j. . . ....... ,. V , ... 111 J 1 • treboval učitelja, ki In njegova otroka nauči, Jesar oče '/zgubil, v novi ori človek pri uektorib dogodbah samo zastoec, zclihnc, I glavo strese ali pa jekleno lakolne, kar je odvisno od naravo, odgoje, stanu, 26 t ni je sijajajno dovršen. Obiskovalcev jo bilo 7 do 8000, stl""",i P« od odkritosrčnosti. Često tudi pravi, da človek no ve, kaj bi vse resolucije so bile enoglasno sprejete, obfina, nepopisljiva na- ™ PJ «■ fako! -i. da v.akonm zdihijaju ali "i, . , . . i * ■, vsaki kletvi domislijo dobo odgovar|a r.ivnope/na zgublpma pamet v iiroišniih vdušei.osf. Med taborovanjem je neprenehoma dež rosil, - po CMih| 8aj je po8ebno v nekterih krogih tttrjenft jfl , J,mo(pjni dokončanem taboru se je pa tako vlil. da sum se vsi do kože liberalizem vos svet take nivelizirnl ali spravil pod ene kapo, ka seje po-preniočili. Dr. Zigon pozdravjeli v kratkem pa jedrnatem govoru gabil vataj, oa kterirn bi se dal določiti razloček mod ^pametjo tekočega in v imenu osnovalnega odbora došle taborite in nasvetuje dr. Ton- P» preteklih stoletij. Tako n. pr, smo prepričani, da bi ne bita imela slekli i*i Z'v predsednika **eia dogodbica za Časa Bacha ali če hočemo tudi za časa kralja Faraona ' Predsedoval je dr.Tonkli. med njegovim govorom (l.tooka) nUS drugačnega upljiva na človeško mišh>jo, kaker ga bo imela, če jo mi , ,. . .. ,,, povemo v denašnjem listu, (»•a ie na dr Ziffon namestova. Drugo točko, o zedinjenji Slovo- ,,■ ... ,. •;,„•- ■ , . •, , , ya ji. |«i «•!. v „ , , risatelj, Ki jo je prvič priobčil slovenskemu svetu, pa naj nam no nije je izvrstno in s posebno navdušenostjo zagovarjal preprosti kme- 2ftmeri, če dogodbice nismo popolnoma v Bpomi......branili lista, kjer tovalee Ivan To ros iz Medane. O tretji točki je govoril Iv Klav- je prvič zapisana, nimamo ravno pri rokah, /a ćasn g. Zarnikovih „ori-in zraven slov. uradovanja v javnih uradih je sprožil tudi ginalov" sta živela na Dunaji oče dveh otrok in pn slovenski student, ki ugi ni znal angleškega je-azlični. Mešean je po- . . , ... ni znal — angleški ; glasno: Hočemo, tirjamo.) 'slovenski Student pa si ni ničesar živeje želel kakor nekaj zaslužka za vsak- Dr. Lavrič je o četrti točki prav dobro zagovarjal potrebo danji živež, ker od doma ni imel, kar bo izpod palca izmiče, Ne vemo. dobrih ljudskih sol, posebno tudi V Bniali, kjer ni skorej nobene, i kako Bte se pri znani lastnosti našega študenta ta dve potrebi dali pobratiti, in poduCevanje V vseh javnih šolah v slov. jeziku. 8a(u0 t0 vemo, da je postal nas študent učitelj angleškega jezika pri dunaj- Vrli Solkanski župan. gosp. Matija Doljak je razlagal ko- 8>m meščanu. 1'k i'.....»ral vidno dobro napredovati, kajti nekega lepega i . . . n i , i -i ' - ,i ;,, , I dne je bila pn meščanu skušnja i/, angleščine, Ii kteri jih jo bilo nekoliko rist in potrebo Predelske železnice za IIa80 deželo, in povdarinlJ ., .. '.. .. . ' ' . (4iJ, * 1 . povabljenih, ki so znali in umeh Albijonovo besedo. Otroka ita učitelju prav da glede* na to, kar je morala nasa dežela za druge žrtvovati — je đobro 0(ig„varjala. ali izvedenci so trdili, da to kar govorita, ni angle-moramo ne le vladi priporočati, ampak naravnost od nje tirjati. — Sdlna. Na to* obligatni začudeni spogledi med otroci, poslušalci in očetom II koncil se zahvaljuje Še predsednik za navdušenost in Za lopi;in pa skesana spoved od strani študenta, Kako so je nas rojak izvil iz red in sklene s: živio cesar in živila Slovenija! tesnega položaja, tega nam zgodovina ne pripovedaje, sam« to se jo razve- ___________m_____ _ _____! tlelo, da je bil nemška otroka namesto angleščino prav dobro naučil — trde Ipismene slovenščino po Janežičevi slovnici. V Mariboru, 28. aprila, j BtiVo ne že tudi naši potrpežljivi bralci, će tudi nespodobno no „Kdor pri nekterih stvareh pameti ne zgubi, je nima. da bi jo zgu« kolnejo, vsaj z glavo tresejo in nam očitajo, zftknj jim to norčavo dogodbo bil!" Tako je nekdaj razmero med dogodivščinami in človeško glavo opi- pripovedujemo v resnem političnem oddelku, a no pod črto, kamor bi spa-sal mož, ki je imel vsakako toliko pameti, da bije bil lahko nekoliku zgu- dala, ko bi bila — nova! Ako dokažemo, da se nam utegne enaka pribil, ko bi bilo ravno prišlo do tega. To samo že nam jo porok, da je bil godba primeriti še v našem na rod u o m življenji, mislimo da smo obojno predstojeći izrek nekdaj resničen. Dandenes pn je zgubil nekoliko svojo očitanje deli ob moč. Poskusimo! prvotme resnice in z njo tudi veljave. Znano jo, da se jo človeška glava Ko bi so hoteli č. bralci potruditi in vzeti 29, št, ..Slov. Nar.* toko- tekom časa razvila in nektori trde, da jo rastlo v razviti glavi tudi človeško CegO lota v roke, našli bi v njem okrožnico c. kr, predsednika više sodnijo bistroumje. Naj bo žo temu kakor hoče, to vemo, da sedanji čas človeška v Gradou, in bi v enem oddelku brali: „Velevam, da se imajo vsi oni prod-pamet ni več tako plašljiva, da bi so pri V8akem mabljaji na podložnikovo |stojniki, kakor tudi vsi oni ni/.i uradniki koncipisti in manipulanti celjskega glavo izselila iz nje. Kdor jo kaj prida časa travo tlačil, dobil jo tako trdih okrožja, kteri slovenskega jezika celo nič ali dovolj ne znajo, jezika z orehov med zobe, stavilo so se mu tako grjačaste tirjatve do njegovo pa- vso mogočo pridnostjo naučiti, sicer bi si imeli nasledku svoji; zanikernosti meti, da si semtertje res ni vedel pomagati, da pa so jo vsemu temu nava- sami pripisovati!" Mi kakor vsak pameten človek smo mislili po tej okrož-dil, tako da mu zdaj le še po glavi zabrenči, ko bi bil nekdaj že zrel za niči, da se imajo uradniki učiti onega pismenega slovenskega jezika, kakor preskrbovanje kakega deželnega zbora. Mesto da bi kar naravnost glavo j se uči v naših šolah po danožičevi slovnici, lilehveisovem in Miklošičevem «««BMU.-;'is:;"Mt; i Hnroflopi.mic mlik«> i . uaMv-a naroda. IV. Baba. (Konec.) Stari so djali : non cuilibet licet adirc Cor inthum. Murko jo ta rek v svojom besedniku tako-le prevedel : kdor hoče iti na Dunaj, mora pustiti trebuh zunaj. Tačas, ko sem jaz na Dunaj študontovatse podal, zala resničen pregovor še nisem vedel. Vzel som, kdo mi bi zameril, trebuh tudi Beboj, in ta mi jo veliko sitnarij delal. Žo v pivih šestih tednih som tiste beliče potrosil, ki so jih mati pet let hranjevali, da ni nobeden domači vedel za nje. Študent živi kaker mesec, zdaj je sit, zdaj lačen; zdaj se smeji iz polnega obraza, zdaj zopet klavemo mrli ves votel v znamenji ščipa. Dijak jo kakor vrabelj, zmerom je lačen, zmerom bi kaj zobal. Kakor sem rekel, trebuha nisem zunaj Dunaja pustil, in ta je bil pozneje moja naj veča nad loga. Lc malokdaj sem ga toliko napasel, da je lopo okroglo obliko polne lune kazal, še hvala! če sem ga v prvem ali zadnjem krajcu ohraniti mogel. Poln trebuh, pravijo pedadogi, so no uči rad. Verujte Ituperto multum ex-perto, prazen pa nikakor ne. Nekega jutra nisem, razen klobuka na glavi nič okroglega več v vsem svojem imenji gleštal. Kamo sreče, da sem imel le za onega ..Šuštarja", kakor so tačas dijaki male krušice imenovali, da ga bi bil mogel spotoma v kolegij lepo krhel za krhljem iz žepa v usta „spresti !" Kaj som storil V Pomagal sem si, kakor sem videl, da si drugi tovariši v enakih stiskah pomagajo. Razgrnil sem robec čez mizo, vzel iz omare štiri novo oprane srajco, j'h na sred robca del , nasprotne rohčeve ogle na skriž zvezal, culico lepo od pazduho vzel, ter tako brhko na njej jahal v notranjo mesto „k strijc , ki je tačas na Lobkovičevcm trgu svojo rezidencijo imel, Ker morebiti n im bralcem ne bo poznano, koga smo študentje tačas za strijca imeli, povem da jo bil „strijc" eufemizem za o, kr. glavno založnico. Kakor jo neumno, če kdo na krčminaal kavanina vrata potika, prodno noter stopi, ravno tako neumno je bilo od mojo strani, da sem na vrata založnice, in sicer prav pohlevno in rahlo potrkal, Triki a t sem trkal, ter z nastavljenim ušesom pri-luški';.l, a!i mi bo kdo so oglasil s: svobodno I Ker se mi pa tudi na moj tretji potrkljaj od znotrej nobeden ni odzval, mislim si po kon-venoijonalnem pravu imaš /daj pravico tudi noprijavljen vstopiti. Korajžno pritisnem kljuko, tor odprem vrata. -- Joj mene I nisem vedel v prvi mali, ali bi noter stopil, ali bi zbežal od koder sem prišel, ali kaj bi ? — Velika sobana je bila natlačeno polna vso samih zamusaiiili candravih grdih, starih bab, vsaka s svojo vočo ali manjšo culico pod ramo. Ne bom so zlagal, čo rečem, da jih je gotovo bilo kakih štiri do pet sto. Iz na stežaj odprtih vrat je tako neznan duh, ali prozaično govorjeno smrad v mene puhnil, da me jo skoro znak podrl. Naj rajo bi bil pobegnil, pa moja telesna kuhinja je bila v znamenji ščipa, drugače ni kazalo, nego Z rezignacijo stopiti v te babjo vice. Postavil sem se kot zadnji v rod. Pa ni dolgo trpelo, so se žo tudi mlajši udje ua moj hrbet priklepali. Cigan so nazadnje še celo na batino privadi, kaj so ne bi bil moj nos na babji smrad ! Sprva me jo bilo malo sram, nisem so upal daleč okrog sebe pogledati, pa tudi to sramežljivost sem že v prvih minutah prebil. Saj pa tudi res ni bilo nobenega pametnega razloga, zakaj bi se moral sramovati. Začel sem, s prva se ve da šo malo boječo, okolo sobe so ogledavati, ter družbo inuštrati, v ktero sem kot siromašni slovenski dijak prav po nedolžnem zapadel. Molelo so izmed bab. enako kohortniin jiraporccm v kakej rimski legiji, posamezne možke glavo, ki jih je bilo prav lahko prešteti. Vsi, kolikor nas je bilo v sobani smo stali samo v eni vrsti, kakor jagodo, ki so na motvozu nabrane. Naša vrsta je bila potovo petkrat tako dolga kakor sobami, in zato se je morala petkrat pievogniti, in tako so neke vrsto gori, druge pa doli, ali pa med seboj nasproti gledale. Vsakih pol minut je bil eden odpravljen, in vsa vrsta so je za pol koraka naprej piemeknila. To naša fndianje jo bilo zelo podobno berilu; da se imajo učiti onega pismenega jezika, kteri se je prejšnjim Vladam razumljiv in sposoben dovolj zdel. da je v njom na državne stroš ke izdala kazenski in državljanski zakonik, slovensko juridirno-poli-tično terminologijo, niimgo drugih postav in državni zakonski list; mislili smo, da se imajo učiti uradniki onega pismenega slov. jezika, kterega pišejo in rabijo slov. časniki io slov. knjige, kterega stav nokterih sta\kili v lanskim liožolncm zboru Kranjskem in Goriškem govorila zastopnika sedanje vlade, pismenega jezika, kterega se je n. pr. posluževala tudi dunajska vlada, kc-dar hoče od narodov kaj več imeti, nogo kar more *• eksekucijo od njih tirjati, n. pr. ob vojsknih časih patrijotizma in nitja za ranjene. Tako so menda okrožnico omeli tudi uradniki sami, kterib nekoliko poznamo, ki so po Janežieevi slovnici in z navedenimi pripomočki prav pridno in tudi vspošno uče pismenega slov. jezika. Tako menda sodi vsakdo, komur je prišla predsednikova okrožnica pred oči, tako pa menda no misli s a m o sla v n a viša dežel n a s o d n i j a v (I r a d e n. V naših dopisih ..od Drave" smo priobčili nekolike odlokov više dež. sodnije, v kurili sama komentira — in kako komentira! -- okrožnico svojega predsednika ddo Di. t'ohi-. 1869. Eden tih odlokov, ki govori o vlogi, v slovenskem pismenom, kuj i ž evnom jeziku izročeni, nosi datum IS. januarja t 1. in pravi o pismenem jeziku, „da je tudi za rojene in v slovenščini vajene Slo-venco (uradnike) manj razumljiv", da ni v „deželi navaden1' (landosiiblich) in da jo v mariborskem okraji (hierorts) sploh nerazumljiv.* Denes leži pred nami ravno taka odloka više sodnije, ki nosi datum :s marca t. 1 V tej se je pismeno — slovenska prošnja med drugimi razlogi zato zavrgla, „ker so izrazi in pojmovi, kterib so pritožila poslužuje različni od deželnega „win-diseh" jezika (von der landesUhliohen vdndiscben Bprache theibveise ab-vvcichend) in zato težko uuiljivi." Ako si ta dva pisma više do/, sodnije hočemo v našem jeziku raztolmačiti. vidimo iz njih, da v dejanskem urado-vanji viša deželna sodnija pravice pri poznava samo okrajnemu, torej od okraja do okraja premenljivemu, „\vindisch" dialektu, in onemu „jargonu", kterega lomijo nekteri, kakor g. predsednik sani priznava, v slovenščini malo ali celo nič podučeni uradniki. Mi tii ne bomo prašali, kje za lloga je državnih osnovih postavah paragraf, ki stavi dialekte nad splošni jezik in daje prvim tako liberalno ono pravico, ktere svojemu jeziku ne moremo priboriti; mi ne bomo vprašali po knjigah in časopisih, iz kterih bi se lahko naučili uradniki onega kancolijskega „jargona"; mi ne bomo razvozlavali one „zwio-spalt der natnr", ki je mod predsednikovo okrožnico in med odloki više sodnije; mi no homo na pomaganje klicali ustavnega §19; mi no bomo izpeljavah nasledkov, ki bi izvirali iz tega, ko lo se pisanje v Jandes- uuc oitsiiblich" jezikih glede nemškega jezika za načelo postavilo n. pr. na go renjem Štirskem, kjer ima — da samo en i/gled postavimo — beseda „:iicdertrachtig" in „g'moan*pomen „poniznoga", torej celo drugačnega, si raj nasprotnega kakor v pismenem nemškem jeziku; mi o vsem tem ne bomo govorili, dasiravno bi bili to v sedanjih neplodnih političnih časih jako liva ležni predmeti. Samo eno hočemo izreči in žo o pravem času svariti. Ako viša deželna sodnija dejansko tolmači okrožnico svojega predsednika tako kakor kažejo tii navedeni odloki, torej v smislu dialekta in „jargona" slo venskega jezika, potem so zna pri skušnji teh uradnikov primeriti kar se je primerilo našemu dunajskemu meščanu in slov. študentu glede angleščine: jezik kterega bodo uradniki znali, ne bo oni kterega Želi viša sodnija. Ali bodo na to sledili tudi „obligatni pogledi" in bo zadostila „skosana spoved", ali pa bo g. predsednik držal, kar jo zažugal. „da si imajo namreč uradniki nasledke svojo zanikemosti sami pripisovati — vsega toga ne vemo, nas tudi ne briga. Mi smo storili svojo dolžnost in rešili dano obljubo, za drugo si roke umijemo v nedolžnosti. Iz državnega /bora. f-ovor po»l«nea «lra. L. Tomasin proti osnovi postave o IjucUkili solili (Konec.) Ako se Vam je poprej žo glede drugih važnih faktorjev v človeškem življenji dokazalo, da svoboda v tej postavi ni našla prostora, pravim Vam jaz, da tudi v tem obziru, kterega jaz zastopam, v tej postavi pogrešam vsako svobodo, kajti sicer bi se bilo predstoječe vprašanje prepustilo deželnim zborom, da bi ga bili rešili. Pa si bom dovolil, postavo še iz druzega obzira ometati. Trdim, da v mnterijalnem in bistvenem obziru popolnoma napačna. Sicer nisem učitelj, a zdi se mi, da ni treba, ka bi bil učitelj, zdi mi, da jo treba le sploh ktero ljudstvo poznati, ne morobiti izključljivo 'inško-avstrijsko ali ktero drugo avstrijsko ljudstvo, ampak da je treba le ktero izmed ljudstev poznati, kakoršna so sploh zdaj v Evropi, in se ne bo moglo trditi, ka bi so smelo od otroka kmečkih roditeljev toliko titjati, kakor se glede uka od njega tirja v Ji. .'), ampak pritegnilo se mi ho, da so jo storilo v postavi več, kakor jo potrebno in nujno, storilo na škodo vspeš-nega podučevanja. (iospoda moja! Kaj se tirja v ljudski šoli? Kaj naj so otroci uče V „Verouk", to je naravno. Na dalje je v postavi s kratka brati Jezik". Tu se ne ve, ali naj so otroci uče jezik govoriti, brati ali pisati. In na kteri jezik se je tu mislilo, na materini, ali na kteri drugi. — Branje je v §. 3 popolnoma izpuščeno. Čudno je, da se branje v §.'21 naravnost naveda med učnimi predmeti, v i;. 3 pa ni omenjeno. Tako postavodejstvo, to moram reči, zdi se mi vsaj precej površno delo. — Otroci se morajo na dalje učiti najvažuejega iz prirodoslova, iz zcmljepisjn in iz zgodovino s posebnim obzirom na njih očetnjavo in pa ustavo svoje oeetnjave. V §. 21 se lahko prepričamo, da morajo otroci vse to popolnoma znati, kader 14 let stari šolo zapuste. (Jospoda moja! I* r i takih okoliščinah bi morali še mi vsi v šolo iti, kajti dasiravno smo tukaj ustavo naredili, vendar se vsak dan o njej pričkamo. Eden trdi to, drugi ono, mi menda sami ustave popolnoma ne poznamo, in otroci, ki bi se hoteli pri s p remi ji vem političnem življenji v Avstriji ustave temeljito naučiti, morali bi se skoraj vsako leto iz novega (da capo) učiti. (Pravo! v desnici in sredini.) Na dalje se tirja geometrično oblikoslovje, telovežbanjc za kmečke otroke, ki žo itak od domačega dela utrujeni v šolo prihajajo. Vprašam Vas — in zadeva je jako resna — ali ste v poštev jemali avstrijske razmere in razmere avstrijskih narodov, ali sploh kterega naroda, ko ste določevali tako abstraktne učno predmete V Našim narodom je treba, da so vsak popolnoma nauči materinega jezika, ker mu le ta more pomagati, da si pridobi šc druzih znanosti, potem pa jo treba, da se otrok seznani s tem, kar tirjajo posamezni poklici. Ljudstvo naj se uči, kako naj si primerno zida svojo hiše, kako naj skrbi za čista, zračna in svetla stanovanja, kako naj si pripravlja svoj živež. Otrok naj so podučuje, da ho poznal človeka, ka bo vedel, kako naj so glede hrane in zdravja vede, kader mu zdravnik ni pri rokah; otrok naj so uči, kako se polje obdeluje, kako so gozdi zboljšujejo; otrok naj se vadi najpo-trebnejih hišnih del in domačo industrije. Ali je vsega tega kaj v postavi najti? No! Vi hočete ustvarjati učene, pa petnajst let stare kmečke dečke. Po 15. letu naj se hodijo 5 let sprehajat, kasneje stopijo v vojsko in gospodje so storjeni. Kdo bo pa delal , kdo ustanovljal državno blagostanje, kdo bo plačeval davke, za to bodo morali seveda oni gospodje skrbeti, ki hočejo med kmečko otroke razdeliti take svobodnostne vednosti. gibanje tiste gliste, ki so jej trakulja pravi. Prvi val še ni do repa prišel, ko se je že drugi pri glavi vzdignil, in počasi skoz vse posamezne člane cele vrsto prevozil. Ni dolgo trpelo, in jaz sem bil sred to babjo armade, ali boljo rekoč babjega morja! Pred menoj baba, za menoj baba, na desno baba, na levo baba, kamor sem se god ozrl. nič kakor baba , pa baba, ter baba. Koga ne bi taka situacija na babjo študije napotila ? Ker so naši rodovi gori in doli po sobani stali, sem imel pri vsakem slednjem proinikljaji drugo babjo podobo kot vis a vis pred seboj. Zdaj je stala ena pred menoj, ki je bila vsa mahova pod nosom. Jaz sem bil tačas še mlečen fantalin, pa sem zelo koprnel po tem, da mi bi bilo kaj žime pod nosom zraslo, in zato sem bog in bogme babi baruse zavidal. Pet minut sem imel časa to barmasto babjo glavo študirati, kar se zopet redovi premaknejo. Pred mene se vstopi zdaj ves bradovičast obraz. V očigled teh bradovie so se mi zavidne misli na baruse hitro razpihnile. Pradovica je gotovo zelo nepotrebna stvar, naj že bo kjer god hoče; če je pa na lici. ali celo na nosu, tam pa ni samo nepotrebna, nego zelo ne všečna. Moja vis a vis baba je imela teb nepotrebnih in nevšečnih izrastlik precejšno število. Z vsemi je živela v miru, samo z eno, ki jej je kakor mali keberček na nosu sedela, je imela hud boj. Ta je bila vsa razbrčkana, in celo žig se jo na njej poznal, pa bra-dovica se je hudo babjim napadom branila, kar jo na visočilli Zgubila, to si je pa na širini terena osvojila. Ostale bradovice je bolj v čislih imela, nobeni ni bilo poznati, da jih mrcvari. Samo s tem jih je nadlegovala, da jim je ščetinice, s kterimi so bile kakor mladi ježeki obraščeno, vsake kvatre od-strigla. Meduzo in llarpije so stari kol grde ženske obraze vpodobljali, ali maha pod nosom in bradovie na obradku jim vendar niso delali, /.opet smo se premaknili, zopet druga babja prikazen. Črna jo bila kakor vrana pod kolenom, z očmi je v eno mer tripala, strigla in kresala. Okolo sedemnajst ih let je z enim pogledom več povedalo, nego naši državni poslanci v vseh svojih dolgih izpričavanjib, zakaj so za dualizem glasovali. To oči, ki so se nekdaj svetile kakor zvezdico, te oči so zdaj bile motne in skaljene, kakor da bi demante v pajčevino zavil. Zopet smo se za pol koraka premaknili, in zopet so je prikazal drugi babji tipus. Dobro tretjino lica je založil sam nos. Prav za prav nos ni nič lepega na človeškem obrazu, pa naj bi bil še tako antikega grškega reza. Nos te babe je bil toliki, da je bradi v vas hodil ; in če bi se bila baba malo napela, bog ve, če ao ne bi bila mogla /. nosom po bradi popraskati. Zopet se premaknemo, zopet sprememba. Nikdar ne bom pozabil vrata, ki se mi je prikazal! Vso žile, bile in kite je bilo lahko na njem prešteti kakor struno na harpi. Izpod prs, suhih kakor gosli, so se rivale kaplje krvi leno druga za druge v gornje čardake. Zopet se prenieknemo, zopet kaj novega. Dolga sloka baba, pretrgana kakor slezenu, stoji pred menoj. Po vsem poltu se jej je poznalo, da mlada ni de-vičevala, nego hudiče vala I In tako smo so naprej premikavali, in pri vsakem premikljaji sem imel drugo babjo prikazen pred seboj, kdo bi vse opisal ! Čez tri ure sem nazadnje tudi jaz prišel pred cenitolja. Kakor sv. Mihalj dušo, tako jo on mojo culico prevzel, in njo vrednost pretehtal. Za precej lahko je bila presojena, kajti samo dva goldinarčka sta mi bila do-pitaua. Če se bo kdo naših estetikarjev nad tem listkom spotikal, ter rekel, da staro babe študirati ni pristojen predmet, ta naj pomisli, da je najveći odista Horac celo na staro babo odo pel. Prolesorji sicer učo, da mora oda opevati „einon erhabenen vviirdigen gegenstand," Horac so toga pravila ni držal, pa je vendar oče vseh odespevcev. Kakor jo Horac staro babo v častno in veličanstveno obliko ode vtekuil, in s tem vendar ni to estetično odelo omadeževal in oskrunil, tako ravno nasprotno pusti Homer, da Doktor uaj večo krasoto antikega sveta Heleno, za psico ima. Oe hoče nad tem kdo nos v nebo vihati naj ga viha nad očetom Homerom ne nad menoj, ki ga samo navajam. Listek pa tudi ne more biti pisan po kalopu sestavkov, ki se po školskih čitankah bero. Ugovarjalo se rui bo, da je postava za posamezne dežele napravila niarsiktero izjemo od tega Ji. .i. .laz pa ne maram izjem za narod , kterega zastopam; jaz nočem izjeme, ktere nemški narod ne potrebuje, pa tudi nemškemu narodu, za kterega ste Vi to postavo naredili, no bode teknila Vaša postava. Izvzeto je lo to. koliko Časa imajo otroci šolo obiskovati. Pa tudi v tem obziru je naravnost določeno , da sme otrok se le v prvem polletji 14, leta šolo zapustiti in da bo morebiti deželnim zborom dovoljeno,še krajši čas odmeriti. Ako pa se skrajša čas šolskega obiskovanja, ostane nam ta nasledek, da so otrok, ki bi se imel težkih neizvzetib predmetov ji .'i v krajšem času naučiti, celo nič no bo naučil. Potem pa smo svoj namen tem manj dosegli, kajti nam no gre za to, koliko časa se otrok ncl . ampak ka; naj se uči. — Drugi paragrafi, ki o izjemah govore, obravnavajo samo sposobnost učiteljskih pripravnikov. Ti paragrafi so majhne važnosti, poprej omenjeni pa so prevažni za vsak narod, tudi za nenemske. Pa kaj celo te izjemo pomenijo V Ker določila, ktere ste izjemoma prepustili deželni postavodaji, tej žo itak po ustavi pripadajo, ste tudi s tem prepuščevanjem skrajšali našo pravico, ker nam to. kar sle nam donos per benevolentiam dali , vsako uro zopet lahko vzemete ; mi pa nočemo to sprejemati kot darilo, kar nam gro po naši pravici. To pa moramo izrekati, da nam Vaše postopanje kali našo pravice. Deželnemu zboru pa sicer ni nič prepuščeno, kakor to, da smo šolo in učitelje vzdrževati; za to naj bi deželni zbor smel skrbeti, v didaktično-pedagogičnem obziru pa bi po Vašem ne imel nobenega upljiva in gledč šolskega vodstva nobene sodite To zadnje pa jo zares največe važnosti To pravim Nj. ekscelenei g. ministru uka, da nam nič ni tako pri srcu kakor to, kako se imajo naši otroci izrejati, in pa da se imajo otroci po splošno priznanem načelu podučevati v narodnem, materinem jeziku, kajti sicer je poduk golo trpinčenje in poda gogična surovost. To tirjamo kar naj bolj odločno, tega pa no moremo pričakovati, ako ima učiteljska pripravnišča in določevanje učnega jezika v rokah minister uka, kteromu se zdi naš jezik nesposoben , ki ga torej ne bo nikdar vpeljal. Jaz le želim, da bi g. ueni minister enkrat prišel v deželni zbor, v kterem sedim jaz in tovariši mojega prepričanja. On bi se tam prepričal, da je naš jezik sposoben tudi za parlament, da mora torej biti tudi primeren za Jiudske in srednje šole; kaj pa da, našega jezika ne poznate — in kar jako obžalujem — še dolgo bomo morali čakati, prodno so bo na mestu, na kterem sedi g. minister uka, razumel naš jezik. Vsaj pa bi bilo želeti, da bi se on v tej zadevi posvetoval z možmi, ki bi ga mogli o tem bolje podučiti. To je torej gotovo, da je šolska postava proti ustavi, proti deželnim pravicam, da je tudi proti §. 1!) postave o splošnih državljanskih pravicah, da je tudi proti priznanemu načelu enakopravnosti vseh narodov , da greši proti zdravemu poduku v materinem jeziku , da ima naravnost ponemčujoee namene, in da se joj protivi tudi ta okoliščina, ka otrok, ki se ima s sedmim letom začeti učiti, ki pa ima potom ostati v priprostom , delavnem življenji, vseh teh učnih predmetov ne more prebaviti. Mogočo je otroka tudi duševno umoriti. Iz vseh teh razlogov in pri ogromnem dolu, ki se no da razbrati m vrediti, ni mogoče kaj druzoga nasvetovati, nego naj se preide na dnevni rod; jaz bom torej za ta nasvet glasoval in lo želim , da bi to postavo zadola omenjena osoda, da bi so pa pri novem posvetovanji tako izdelala, kakor jo tirjajo avstrijsko razmero, ne pa kakor jo jo morebiti kdo po želji, svetu in zaukazu ministra uka za plačo izdelal po tujih izgledih. (Pravo! Pravo! v desni sredini.) I) o p i s i. Iz Izubijane -2C>' npr, J. /'. — [I z v. Jop.) Da bi vjelo kakega bolj preprostega meščana narodne stranke na svoje zanjke, razposlalo je bilo v svojem času konšt. društvo ponudne liste kandidatov v čisti slovenščini, in sicer odločili so takrat nemški patroni slovcuščini prvo mesto. udi pri priliki, ko se je bil umestil dr. Suppan za mostnega župana, ipotnal jfl za dobro sprogovoriti nekaj besedi v domačem jeziku, beseda, ki iz srca pride, v srce gre, pravi pregovor; ali so bile dr. Suppanove besede iz srca. dvomil bi čiovek. Povdarjal nam je, da bo skušal zadostovati tirjatvani vseh meščanov, ter si prizadeval odpraviti moje in zapreke, ktere ločijo narodno ni nenarodno stranko. Po teh besedah bi se smelo soditi, da bo sedanji magistrat občil nemški lo z nemško stranko, ter pošiljal povabila, dopise in sploh druge korespondence v nemškem jeziku lo tistim ono meščanom, ki so se volitve vdoložili ; drugim 700 volilcem pa, ki so stali v opoziciji, vse le v domačem. Bomo videli. Parlamcntovalo so bode v slov. Ljubljani seveda nemški, občilo nemški, uradovalo nemški, vse bo nemški. Zato pa meščani, pozor! Mi moramo magistrat prisiliti, da nam bo enakopraven; no smemo držati več rok navskriž, ampak tirja naj vsak, da se na domačih tleh obravnava po domače. Kdor dobo kako uomško korespondenco, naj jo pošlje nemudoma magistratu nazaj, in tirja naj slovensko; le tako bomo pokazali, da še živimo, da se še nismo vdali, še no propali. Ce jo prejšnjo mestno zastopništvo tudi malo rabilo naš jezik, in in tako slab izgled dajalo, če prav se jo narodno imenovalo, to nič no de. Kar je minilo, jo minilo; naše pravico so zmerom ono, in gibati so nam jo pod vsemi okoliščinami. — Društvo „Sokol" se je pomnožilo meseca marca in apnla za 60 udov To društvo bo imelo letos pri taborih dosti priliko navduševati Bebe in narod in širiti njegovo zavest. Čuje se, da nemški lurnarji lotos no bodo šli nič na deželo, ker se ljudstva boje, ampak sklenili 80 svoj razvoj „ad majorem (iermaniao gloriam" skrčiti le na Ljubljano. Šli bodo vsake tri tedne enkrat okolo Golovca in nazaj, da pokažejo svetu, ka znajo hoditi. Čudno, da teh turnarjev Ljubljana še ni videla, ali znajo telovaditi ali ne. Iz Žavca 'iti. aprila. Z veseljem so donos še spominjamo včerajšnjega večera in pretečeue noči, v kteri smo obhajali otvorenje naše nove čitalnice. Bog nam je ustregel z ugodnim vremenom, zato so nas čestiti bratje tudi od daleč osebno počastili, mod njimi dr. Vošnjak iz Bistrico, dr. Kočevar in več drugih iz Celja, iz Laškega, iz Mozirja in iz Vranskega; kmetov iz domačo in iz Grižko tare je bilo veliko pričujočih. Vse je najprej nagovoril v kratki besedi g. predsednik in jo primeril čitalnico vrtu, kterega je vsaki dobro vredjeni hiši potreba, da se v njem pridela zelen-jadi in se zasadijo cvetlice, da ni samo v dobiček ampak tudi v veselje in Kratek čas. Ta dvojni dobiček moremo iz vrta narodne čitalnico pa le zajemati, ako bomo pogosto vanj zahajali in se. veselic radi vdeležovali. Drugi govor je imel eden društvenikov, koji jo ob.Širnišo razložil pojem narodnosti, dokazuje da narodnost v splošnem pomenu jo celi obstanek naroda, obstoječ iz jezika. šeg in vere ljudstva. Govoril jeza kmeta razumljivo, ter je povdarjal da le oni so pravi narodnjaki, kteri jezik šege in vero ljudstva spoštujejo in to trojico obraniti si prizadevajo. Na zahtevanjo poslušalcev stopi kot tretji z mnogimi živioklici g. dr. Vošnjak mi oder in kaže, da mi nismo nepraktični, kakor sovražniki trdijo, ampak praktični smo, ko zahtevamo, "da so nam pravica skazuje z narodnimi šolami in uradnijami. Mi nismo prenapeti v svojih tirjatvah, ker hočemo, da so vsi Slovenci v eno deželo združijo. Deklamacijo sta prevzela dva šolarja in sta Arlič-evo „Očetova kletev" kaj lepo in neprestrašono deklamovala. Vsi, tudi priprosti BO nju občudovali. O. župnik Ripšl jo prinesel pozdrav Sevniške čitalnico. Med govori so peli naši pevci sami Savinsko dolino , Molitev kmeta, Budnico, Bubenj, Naprej, pa vrlo dobro. Prve dve pesmi sestavljeni so od našega g. Kovača, koji je v teh pesmih pokazal, da umeje duh naroda, je pa tudi svoje pevce jako dobro izuril. Ker je beseda žo dolgo trajala so se brali pozdravi nokterih znanih narodnjakov, kakor g. dr. J. Blei\vcis-a, dekana Sklepam pa ta spis s narodnim pregovorom, ki sem ga V Jarnikovem etimologikonu našel in ki pravi: sam bog jo v čisti vodi umit, mi vsi drugi le s pomij! V Zagrebu. —p. Poslednji bosanski kralj. (ZgodovitiBko-romantičen obraz; češki spisal Prokop ClioeliolouHek, poslovenil 1'odgoričan.) VI. Krasen je dan, pomladanski dan, sobico so je prikazalo, kakor se prikaže morje množnih demantov na vedrem nebnem oboku, ki ga ne kali ni oblaček. Mogočen vrisk ta dan iz Bobovca in obližja prodira v oblake. Velike bogomoljo zvonovi slovesno pojo, in veselo so oglašajo; mogočno bosniškim prestoličanom grme topovi, grme neštevilnoniu narodu, ki se je ta dan zbral in raztaboril okrog mosta in pod širim nebom, — mogočno mu oznanjajo, da Nikolaj, Modruški vladika s kraljevsko krono diči glavo kralju Štefanu Toinaževiću. Kakova trenotja so zmerom sveta narodu. Komur se je že dijadem kedaj vil okrog čela, ta se je povspel navadnemu svetu na vrhunec; ta vesla visoko nad svojega naroda prvaki, kterim jo zavetnik, hramba; ki silo in slavo, moč in veličest strinja v svoje osobi. V mestu po ulicah in okrog mesta pod širim nebom začne pokleka-vali ljud, ko zapojo zvonovi in zagrme topi. Trka na prsi in križa se. Na onkrat pak nastane tibota po malo poprojo hruinnem mostu in obližji, tihota taka, kakoršna jo v bogomolji; lo rahla molitev kipi k Dogu, kraljem in narodom gospodu — na blagost krunanemu kralju, na blagost narodu in na slavo domovini! Umolknili so zvonovi, utihnili topovi na Bobovski trdnjavi. Zdaj še lo jamo vstajati narod; — splošen radoston krič se razgrne po mestu in po okrogU, kakor da bi radi stresnih nebeški obok. „Zdrav Štefan Tomažević, kralj Bosni! — Baste naj njegovega imena slava, širi so bosniškega naroda mogočnost!" Veudar-le je bila resnična trditev Tomažovičeva, ki jo dejal: odlosk kraljevsko krone narodova srca so železom priklene k njemu in k njegovemu prestolu, da prežari tudi nevero v pravico do prestola krivično prisvojenega. Marsikomu se je osornost zbudila v srci, da, saj smo videli in čuli: tudi perjanici so godrnjali, ko je bila pobegnila udova kraljica; ah na enkrat je mrknila ta osornost: vsemu narodu jamo veselje igrati v prsih, ko so po končanih cerkvenih obredih na bolem konji slavno in mogočno prikaže kralj s krono na glavi, s žezlom v roci, v škrlat zavit, in ko so okrog njega zbrani najmogočnejši županje bosniško kraljevine. Od same radosti su Toinaževiću žari obraz žari oko. .Ves srečen, ko so bili nehali -slovesni cerkveni obvedje, do cela blagostcn pozno po noči že v pričo svoje matere v tihoti poljubi tudi ta dan kronano krasno srbsko Marijo. „No ljuba moja Marija," — povpraša poln radostno zaupnosti, „ali veruješ zdaj, da moj narod, ki mi je tako zvest, tvojo domovino osvobodi turške sužnjesti ?" „Bog daj," -- vzdihne Marija, „da bi še kedaj videla, da sv. križa prapor plapola na Smederevskera zidovji, srbskega naroda, tega, to znam ne vidim nikoli več združenega, ker ga jo ta kruti vitez razpršil na vso količino po svojem področji. ■ „Lo strpi še nekoliko časa" — teši jo Tomažević , „ko hitro Moha-Imedanom polumeseo pade v blato, tvoj narod začuje moj glas, zbere se zopet !osvobojen zdanje sužnjesti po mestih in vaseh svoje domovine, — in Srbska bode potlej zedinjena z Bosno neprcdorljiv zid bisurmaiiskim napadom." (Daljo pr.) Kosar-ja, poslancev Lončvka ia I.ipold-a. Baič-n. Dunajskih študentovjn beseda je bila končana o pol devetih na večer in jako natlačena Starci.i\ a dvorana se je nekoliko spraznila, da se je ples začel, kteri je pri najlepšem redu trajaj do belega dneva. Narodne zavode z vsemi narodnjaki prosiaio. naj nam dobrih knjig blagovolijo poslati v povsdigO narodne omike, ker vsak začetek je težek. Iz bele Krajne na hrvaški meji. '.t..npr. pzv.dop.] - Že od začetka berem „Slov. Narod" in z veseljem sem v njem opazoval . kako si prizadevajo slovenski rodoljubi za napredek slovenske domovine. Zlasti mejo zanimalo taborsko gibanje. Kot Kranjec, ki ho sicer, broztesnosrčnegu premisleka radostno vstopil v zedinjono Slovenijo in ki torej uima nobenega separatističnega mišljenja, jako sem obžaloval . da so moji bližnji rojaki tako brez potrebe zaostajali v narodnem delu za svojimi brati na Štirskem in Primorskem. Tem veseleje me je tedaj dirnil glas v 18. št. „Slor. Naroda", kje,- jc eden Vaših rodoljubnih dopisnikov pripovedoval, da so pripravljajo dolenjski beli Kranjci za tabor, in da ga mislijo pri Materi božji na Žežlju napraviti. Samo da bi ne ostala lepa novica le lepa obljuba, in da hi možje, ki so prvi misel sprožili , so tudi V kratkem in resno lotili toliko hvalevrednega dela. Ker mislim, da se to v kratkem Zgodi, hotel bi tu le svetovati, naj bi so imenovani tabor sešel pri kloštorski Materi božji ali pa na Vinjeni vrhu pri sv. Trojici , ker bi bilo to središče enako blizo Motličanom , Crno-maljeem. Seminarjem in drugim bližnjim okoličanom. Vaš uvodni članek „o taborih1' je sicer svetoval, naj bi B6 O lokalnih zadevah pri takih prilikah ne govorilo in sklepalo. Kakor tudi rad pritegujem Vaši izpeljavi, vendar mislim, da nima ljudstvo nikjer tako lepe prilike svojih lokalnih potreb spravljati pred sodnišče javnosti, kakor pri taborih. Torej naj bi se po mojih „ sicer neveljavnih - misl h jemale tudi najvažnejšo okrajne potrebe v program. Gotovo bi to tudi ljudstvo mikalo in vabilo k taborom. Vsaj do zdaj smo še 0 vseh taborih brali, da se razen glavnega, stoječega, vsem skupnoga slovenskega programa, ki bi seveda v nobenem taboru ne smel izostati, rodoljubi ljudstvu govorili tudi o najbližjih domačih predmetih. Ko bi se torej tudi osnovalci belokranjskega tabora držali dosedanjo navade, svetoval bi jim, naj bi tirjali, do se v Semiču napravi tnrazredna farna šola in naj se s pošto zvežo Črnomelj s Soiničeni, Semič s (iradacom itd. Sicer pa opominjam belokranjsko rojake, naj no pozabijo nn tabor Bploh, ampak naj posnemajo svojo slovenske brate na desno in levo. da so nam no bo moglo očitati: Glejte, beli Kranjci so hoteli na hribu žeželjske Matere božje napraviti tabor, pa so jim je čez hrib prekopitnil v Kopo . in ta ga je odplaki proti Sisku! — Pokažimo, da nismo zadnji v ljubezni do domovine in domačo stvari, ampak da smo z dušo in tekmi sodelavci svojih bratov na Štirskem in Primorskem, in da tudi mi želimo stopiti ž njimi v ožo zvezo, kakor so tudi oni žele z nami zediniti. Glejmo tudi mi. da no bo nobenega kobkaj vrednega kraja in krajiča na široki razdrobljeni slovenski zemlji, iz kterega bi so no bili narodnjaki oglasili iu povzdignili svoje lirjatve klicaje: „Slovenci! zedinimo se!" — lz Zagreba 26. aprila ič [Izv. dop.] Pred nekoliko časom je čital v seji jugoslovanske akademijo znanosti iu umetnosti gospod Fran K u r o 1 a c tilologičko razpravico „o korenu teg i njegovih žilicah." A kdo novo za našega Frana Kurelca! Kdo ne bero rad. kar napiše umetno in izurjeno poro „prvoga" hrvaškega jeziko/.nanca. Kdo drugi gre za istim ciljem, za kojim naš Fran? Vzemi si vsak k srcu besede Kurelčeve: „Du mi na jugu po jednom zakonu pišemo veča nam korist od t ud, nego da nam najsilnija vojska in najbolji vojvoda v pomoč stigne." Kes je, da vso Kurelca radovedno posluša, kader čteje, ali njegove besede in duh njegovim besedam ni kak drugim bralcem: od samega poslušanja vse koristi in basni no dobiš, ampak jo potrebno da ono, kar napiše njegovo pero, preberemo, V glavi premeljemo, njegove misli iu duh negov užijemo, besede njegove naučimo se. da besede in slog njegov: to je, v čemur jo Kurelac korenjak, v čemur nema para. Vem da BO vam znane njegove knjige, veni da jih jo mnogi slovenski mladenič prečita!, kakor jih Politični razgled. Driavni zbor je » zadnji seji sklepal o Kranc-Južefovi železnici in o postavi glede pravice do vode. Ustavni odbor državnega zbora je pokazal, da od sedanje večine ni ravnopravnosti in spoštovanja do drugih narodov pričakovati, Odbor jo iz nova dekretiral staro hegemonijo nemškega jezika, ki ostane kakor jo bil autentični jezik za vse postavo in naredbe. Groholski in Toman sta zastonj prosila nekoliko drobtinic za druge jezike, čez naj bi se vsaj proti spodobnosti ne grešilo. Kaj je spodobnost?! 0 izstopu nove opozicije iz državnaga zbora piše Corr.: „Čehi nič ne (hdjodo, kor stoje izven ustavnega okvira, a Poljaki v ustavnem okviru tudi nič ne dobodo. Seveda to ni škandal. Ce pa Poljakom enkrat zmanjka potrpežljivosti in ti dokažejo, da nobenemu človeku ni mogoče vse prenašati, potem je to — škandal. Ako se Poljakom tako surovo žuga, kakor jo žugala stara „Presse". potom to ni škandal ; ako hočejo dunajski mameluški časniki svetu natvesti, da ni večina narodov cislajtanskih v opoziciji, ampak šteje opozicija le nekoliko nespravnih rogoviližev, vse to ni škandal; če pa zastopniki .'5 narodov izroko, da se po njih prepričanji sega v pravice deželnih zborov, potem je to — škandal. Vlada namerava kakor en ogerski časopis poroča galicijski deželni zbor razpustiti, ako bodo Poljaki v opoziciji ostali. — Tudi tirolski deželni zbor čaka ista osoda. Vlada upa potem zvoje ljudi v obeh zborih do večino spraviti. Dvomiti je pač, ali jej bodo posebno na Poljskem po sreči šlo. V Zagrebu je magjaronsko-hrvaška vlada ukazala policiji potrgati slovensko plakate z oglov, ki vabijo na tabor na Kalcu. Ker vemo, da hrvaški Magjari niso niti .Jugoslovani niti prijatelji slovenskega naroda, nas tako za s r a m o v a n j o našo narodnosti ni osupnilo. Hrvaška vlada bi morala sprevidoti, da tako ravnanja poštenim Hrvatom še oči odpira in se proti njej obrača. (i a rib al d i je razglasil dva republikanska pisma, v prvem priporoča, naj se brž ko brž napravi republika v Španiji, v drugem pa si obeta, da bodo francoske volitve izbudilo republikansko gibanje, ktero se od tam raztegne tudi na Italijo. V Italiji si obetajo majhno ministersko krizo, ktera pa ne bo zadela ministerskoga predsednika. Zadnjo dni seje bralo o grozovitih Mazzinističnih zarotah v Italiji. Zdaj se je pokazalo, da drugega niso našli kakor ono navadnih mazzinističnih društev, za ktero se bojda Mazzinišc brigalni. P r n n c o s k i literati se bolj iu bolj vlado otrosajo in stavijo na opoz.ieijonalno stališče. Te dni so sklenili, da i:e sme nobeden član vladne censure biti ud pisateljskemu društvu. Vslcd toga jo moralo mnogo družabnikov , zlasti uradnikov netrajnoga niinistorstva odstopiti. Sicer pa je Napoleon sprevidel, da s preganjanjem časnikov ne bo mnogo dosegel, kajti vsled pravdo se obtoženi članki še le prav razvedo in veljavo dobivajo. Tako so bili policija, državno pravdništvo in notranji ter pravosodni minister že obtožili pisatelja Siebeckerja zarad članka: Dvor Nj. Veličanstva kralja Popu-lusa. Cesar jo zaukazal pravdo potlačiti, češ da jo članek samo zgodovinski. Iz enakih razlogov nočejo tožiti pisatelja Beulč-a, kijev„Rev, de deux Mon-des" razglasil sestavek: Studije in posnetki iz dobo Avgustove. Članek tako jasno kaže na francoskega cesarja, da bi s prstom prijel. A pravde se boje, ker bi odmeval njen jek po vsej Evropi, Angleška vladajo pretrgala svojo dogovore s severno - nemško bundovsko vlado zarad poštne pogodbe, ker so v Berolinu stavili previsok porto. Kazne stvari. * (Se v niš k i t a bo v.) Osnovalni odbor tabora v Sevnici nam po brzojavu naznanja, da pojite prihod njo nedeljo, 'J. maj a opoldne poseben vlak i:: Zidanega mosta v Sevnico. Ob enem vsem onim, ki morebiti tudi mlad Hrvat najrajši čteje, kajti iz spisov njegovih čeravno pisanih rokoUgkamie ne morejo dobiti v roke, naznanjamo, da se jih pri vrednMvu ,,.Slov. Naroda'4 lahko dobi, kolikor kdo hoče. starčevo proizvira duh mlad. duša živa in zdrava. Kader bode akademija natisnila v svojom „Kadu" omenjeno razpravo g. Pr. Kurelca. bode so vsak uveril, kako nam je delati na livadi jezika našega , kako nam je dolžnost čistiti ga od vsacega trnja ino kupinja. Da smo vsi nesnag besni tudjink polni, verjame vsak. Kako mladost hrvatska spoštuj.' Bvojega učenjaka in njegov rad na polji književnem, bodi mi dozvoljevo napisali vam adreso, kojo so mu letos poslali nekteri juristi in bogoslovci Zagrebški >' ime ostalih, ki z njimi skup poštujejo Kurelca. Adresa mu slovi: „Hrvatskoj knjizi na-Btojniče ! Jur od nekih dob obhrvalo nam tudjinstvo sa vsili stran Bnažnu i lčpu dušu Hrvatskog nara sladkogsbora in govora —ernam brajne sosedov do presita, a mi vsi spuz.avci postali iu sinetenci, čto svojom, čto vočo krivnjom bezdušnikov. Tebe, slavni siti" Hrvatske koreuikc! uvrže bog u današnji mutež i trulež, a Tobom se raztvorila liza krasne našo pismonieo vile, čisto llrvatkinje. — Ti ju dostojniče njezin ! prijev za ruku još drhtavicu, izveo ju v Hrvatsko dvoro zapuštene, te srionu slavno i prehvalno, goječ je i na-stoječ joj, ko ljubimce srdeo materino. — U tih ruku okrepi so ona, te je budu vso to bujnije i cvotnije, a prihodni Te vek pripozmi nje j e dini m odkupnikom. — Za sada ti vgodniče njezin, od nas miadenac i velika iskrena hvala i jarmi to verna ljubav !" — Kdor bi hotel kaj popolnega in povse dobrega napisati o njem iu o sveti njegovi želji in volji, da mi na jugu enim jezikom pisati počnemo, bi potreboval malo več prostora, nego ga Vi meni za ovi pot podati morete. Za sada j priporočani slovenski mladini pridno brati knjige 1'rauove ; kajti pod pritiskom, pod kteiim ste vi in mi. treba nam edinslva. * (SlovciiMlia broMiictt.) Naznanjena brošura nam je ravno denea prišla v roke. Pogodbo, pod kterimi se dobiva, so iz naznanila znane Pristaviti bi samo bilo. da jo v Mariboru Novak-ova, v Ljubljani pa Klenova. Lerher-jeva in Hohn-ova knjigarnica razprodajo. Pridržujemo si z:i prihodnjo o brošuri več povedati. (K sklepanju o šolski postavi) v državni zbornici poslancev pravi „Vatork": Vsa seja jo po odhodu Poljakov, Tirolcev in Slovencev formalno neveljavna; kakor je. prodsodnik sam konstatiral ni biki zbornica sposobna sklepali, torej bi so bila morala sklicati in odločiti nova seja. Kakor so je zdaj predsedniku ravnati izljubilo, spravil je sicer ver cislajtanskih poslancev v zbor, legalne soje cislajtanskoga drž. zbora poslancev pa vendar lo ni mogel napravili, h. tega sledi, da jo bilo vse nepostavno, kar se jo sklepalo po odhodu Poljakov itd., da so mora torej o vsem še enkrat glasovati, prodno dobi šolska postava kaj cislajtanske vrednosti. Sklepanje gosposko zbornico , ki bo morda na to sledilo, kakor tudi najviša sam.eija bo neveljavna, dokler se ne odpravi glavna napaka." * (Državniško kazni.) Med poslanci nemške večino drž. zbora bolj in bolj obveljava misel, da se naj ne dovolijo za Galicijo nasveto-vane železnice. Tudi g. dr. Toman se ima neki dostajao kaznovati. Pravijo, da jo njegova služba kot železuiski opravilni svetovalec postala dvomljiva« Ros prav državniško to! Dotični poslanci menda pri tem ravnanji mislijo na določilo javnoga nemškega prava iz srednega veka, ko je glede* Zidov veljalo vladarjem načelo: Ako ti tepeš mojega Žida, topam jaz tvojega Zida. Radovedni smo, kako se bo to starokopitno, nekrščansko pravilo v parlamentarno dunajsko nemščino prestavilo. Ud n teli m vrni. ■ Anini. Tomšič, i in m 1111 k t: Pr. Jože VoAnjak in dragi. TiHkiir 11(1 mirti .lan/O