63. številka. V Trstu v sredo 9 avgusta 1893. Te6a] „£ D I H O S TM Uhaja drakrat na toden, vaako ar »de Id lebote oh 8. ari zjutraj. „Edinost" stan«: ta, vae leto gl. ; iaven Avat. 9.— gl. i a poln let« „ S.—; „ „ 4.50 „ ta ftotrt leta . 1.50; » . 2.25 „ Z „Novlčarjem" vred: za vne 1 to gld. 7.— „ pol letH „ 3.50 „ že trt „ . 1.75 Poftamtf.ne Storilk« ao dobivajo ▼ pro-iajainicah tobaka v Tritn po & not,, •t Sorloi in ▼ AJdovićlnl po 4» nov. — „Novi čar" pa po 2 nov. EDINOST Oglasi in otnanlla •• ra*aae vrabca t petita : ta SMi.o»t i debelimi irkarai »e plačajo proator, kolikor bi ga obaeglo navadnih rratie. Poilant, >tm sahrale, oimrtnloe itd. •e ražaa* po pogodbi. Vai dopisi «« poiiljajo aradnifttvn Plasta Canertna it. 2. V take pismo nora biti frankovano ker nefraakovana ae ne »pra-jemajo. Rokoviai ae ae vračajo. Naročnino, roklainnoije in inaerate prejema upravniitvo F lana Caeernaa It. S Odprta reklamacije n proste pofttnine. Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. iT «eiao*t )• «oi« Taki prijatelji so nam konservativci! Volilni boj je pri kraja. Politiško obzorje tržaško, po kojem no dlje časa drvili strašni viharji, napovedajoč vojno in nemir, bo ponehali ter Trat Sivi svoj navadni život dalje enako kakor poprej. Kedar so ae napovedale volitve po raipu-ščenju meatnegA zbora, .bilo je za treno-tek misliti, da se razmere za naš slovenski živelj nekoliko zboljSajo ter da je vlada krenila na edino pravo pot — podpira nja edino patrijotiškega Življa v Trstu — Slovanov. Mera potrpežljivosti s progres-sovo stranko je očividno že prikipela do vrha, kajti že vrabci na tržaških strehah bo ćivkali, da je progressovoem mari pač za blagor bližnjega kraljestva, dočim pri vsaki priliki prezirajo našo Avstri jo. Napo> £il j« v tem prvi dan volitov v IV mest nem razredu in oficijnzni biti tržaški bo zaklinjali tržaške patrijote, da glasujejo za kandidate avstrijske stranke. Zajedno bo pa znničljivo kazali na kandidate pro gresaovo stranke, mej katerimi je ponosno blišča! sedanji župan dr. Pitteri poleg gla sovitega intransigenta Bernardina, kateri je bil že javno zatožen iredentizma. Isti ofioijozi so prorokovali, da s bivšim žu panoin Pitterijem ni mogoča več niknka skupnost iz razi« ga, ker je ta kandidoval v družbi z znanimi iredentovci. Ob enem je konservativna sfranka imela pogovor z nami Slovenci, od kojih je tirjala, da glasujejo za njeno kandidate, ne da bi pri tem razvila svoj program in ne hoteč pri-poznati Slovencem pravice, da se tudi zanje izvedejo osnovni državni zakoni I — Volilna borba se je izvrSila, a konservativna stranka je sramotno propadla, pač pa zajedno dokazala, da so tržaSki „patri- jotje" ali oglušeli za avstrijsko stvar ali pa da jih v Trstu niti ni. Slovenci se s enako stranko niso mogli niti smeli bratiti, temveč delovali so po svojem prepričanju, dobro vedoč, da se jim od konserva-tivne stranke ni nadejati ni* česar. A uprav s svojo odločbo so prekrižali račune „konservativcev", koji poslednji so se norčevali iz nas, mesto da bi se bili z nami spustili v pošten dogovor. V koliko da so spoštovali naSe narodne težnje, dokazuje nam pogovor necega kolovodje te stranke z odlično slovensko osebo. Na vprašanje, kako zadostilo bi pač konservativci dali tržaSkim Slovencem, ako bi žnjimi glasovali, odgovori) je nekda omenjeni član konservativne stranko, dA se odpre v Padriču še jedna šola — e basta. Minoli torek je pa imel mestni zbor svojo javno bojo, v kateri se je obravnavalo uprav vprašanje ob ustanovi nove šole v omenjenem kraju. Mestni zbor je enoglasno sprejel predlog delegacije, da ne prisili otroke iz Gropade in Padrič pohajati šoli v Trebčah in Bazovici ter se nova iola nikakor ne osnuje navzlic ute-meljnim dokazom poslancev Nabergoja in Sanoina, da je ustanovitev te šole prepo-trebna. Proti mislim Nabergoja oglasil se je nprav član konservativne strank?, prof. V i e r t h a 1 e r, ter pobijal to šolo, dokazujoč njeno „nepotrebnost*. Zajedno je izrekel, da šolski od«ek skrbno neguje šolstvo v okolici, kar dokazujejo uprav predlogi v tej Reji. Pri glasovanju so vsi „konservativni" poslanci glasovali za predlog delegacije ter je edina četorica okoličan-skih poslancev zagovarjala živo potrebo novo ljudske šole. Mi ne vemo ali je omenjeni član konservativne stranke govoril iz lastnega na- PODLISTEK. Pesmi brez imena. Priobftuje Ivan Fajdiga. "IV. Imel sem čudovite sanje. Stal sem na robu strme gdre in zrl v daljavo, a bilo je nekje izven sveta. Pod manoj bil je svet : polja ravan raz prostirala so je ob temnem pozorji in onstran pogorja vila ae je dolga reka v ■daljno, brezkonečno večnost. Ob reki pa so ležali raznoteri kraji: tu mili, čarobni vrtovi, polni najzaljšega cvetja in dreves, v katerih ao prepevale raznobojno ptioe; ondu zopet neizmerna puščava, kjer je raslo le pusto trnjevo grmovje, po katerem bo so skrivale deroče zverine in strupene golazni. Po nekaterih krajih bilo je tako mrtvo in pusto, da ni bilo niti zelene bili in niti najmanjšega sledu o življenji; za lim pak so bili zopet strmi hribovi in neprestopno skalovje, za njimi zopet vrtovi, iplodno polje, pustino in zopet gorovje in jsopet polje. Tako dalje v nepregledno daljavo. A videl Bem tako natančno in razločno ▼se, kot bi se bilo vrtilo pred mojimi očmi v Čarobnem kalejdoskopu. Ko zrem in zrem, pridrdra voz iz neke daljave. Na vozu jo bilo mnogo ljudi, mislil bi, da so bili romarji, a bili so tako raz- piba ali po naročilu svoje stranko. Ako je prvo resnično, pokazali so se vsi „konservativci" nasproten slovenskim težnjam in upravičeni potrebi šolskega pouka v okolici. — Ako je resnica drugo, pokazala je konservativna stranka javno, da se je s tem m a š č e v m 1 a nad Slovenci, ker niso z njo trobili v en rog pri volitvah, kor niso hoteli paktovati se stranko, koja nočo pripoznati niti osnovnih državnih zakonov. Bodisi pravo prvo ali poslednje, vsa-kako je 'pokazala konservativna stranka, da istotako strastno neguje narodno nestrpljivost in radikalizem kakor isti Progres-sovci ter da jo poštenim Slovencem z njo še težje in »labše izhajati, nego s Progres-sovc', koje poslednje .pobijamo kot očite nasprotnike in ne kot prikrite hinavce. Tiiuco Danaos et dona ferentes. ličnega stanu in starosti, dd, mnogo je bilo med njimi starčekov najviše starosti in mnogo novorojenih otrok, da ni bilo moči misliti o tem. V voi upreženi so bili štirje konji čudovite podobe — dejal bi, da so bila inteligentna bitja v podobi kopitne živali. A voznikom bil je mladenič — Seraf! Sedaj pridrdra voz čez cvetočo ravan, — solnce je čarobno sijalo z neba: — starčkom oel6 so žarila v veselji lica in sreča jim je sijala z očij! A kot bi trenil, utihne veseli hrup in tužen molk nastane v vozi, — še več: nepopisen strah in propast zavladata med vozečimi so in grozen jok in tulenje se razlega po — puščavi, kajti divje krvoločne zverine obsulo so voz in marsikateri izmej tovarišev postal je žrtva deroče zverjadi. Voz zavije zdaj v mrtvo pustino in smrt in molk zavladata tudi na vozi: vse se zgrudi v letargično spanje, v katerem obstane, dokler voz ne zadene ob ogromni kamen, ki leži ob potu — v strmo goro. Tedaj se probudi ljudstvo ter ostavi voz, le starčki in novorojenci ter nekaj žensk ostane na vozi in — voznik! On se ne gane z mesta in ne gano so njegovo lice niti v veselji ni v tugi, vedno resno in milo je njegovo lice ! — Čas ! Z vsem naporom svojih moči se upre sedaj ljudstvo v voz, vroč znoj lije rai čelo in stok in jek leti ob gori, ki se čedalje strmeje dviguje v nebo. Konečno jo Francoska zmaga v Afriki. Francozi napredujejo izven Evrope prav možato. Še je v živeui spominu sijajen vspeh francoske diplomacije v Sij a um, že je došlo poročilo o sijajnem vapehu francoske vojske v iztočni Afriki. Ta vojska bila je obrnjena proti kralju države ThiasBalčškc. Nastopno poročamo o nje naglem in sijajnem izidu. * Že februvarja meseca leta 1891. prodrla sta po povelju francoske vlade poročnika Armaad in Tavernost v velikanskih nevarnostih do glavnega meata državo Thiassalć istega imena. A prebivalstvo ju je tako zlo sprejelo, da sta se morala brzo umakniti po reki Bendama, katera se izteka v Ouinejski zaliv. Meseca maja istega leta skušala sta isto nevarno pod vzetje francoska trgovca Voituret in Pa-pillon, toda kacih 13 kilometrov pred glav nim mestom napadli so ju divjaki, ubili voz vrhu gore in veselje zadoni zopet is slednjega grla — odpre se širno plodno polje . . . Sanje — življenje! V radosti in ozbilji prepeva pojedinec, v tem ko brat, sozemljan njegov, preliva truda pot in tuge bridki znoj. V ošabnosti sreče svoje meni ta, da mu ne promine sreča nikdar in v skrajnem svojem obupu meni oni, da je ni pomoči na sveti zanj ... A življenja vo» dere dalje, — življenja voz beži ! Vsakteremu! In ni li tako z narodi P ('emu se jadiš narod moj ? Čemu prelivaš obupa grenke kaplje, ako je zavil voz življenja tvojega baš v strmo gorovje P Ne slutiš li onkraj plodnega polja, cvetočih vrtov P-- Imel hi že tužnejša pota, moj rod ! Voz življenja boži, po raznih potih se vije; Danes čez cvetne vrte, jutri v pustino pustć I Komur življenja jo dan zazoril na zemji — potrpi I — Višja vodi nas moč, — njej ne odide nikdo ! V. Na poti skozi gozd obstanem prestrašen. Bilo je že pozno v noči in luna sijala je polnim svitom notri na zemljo. Nekaj zablišči pred manoj — groza me obide! Na mali tratini Bredi gozda, obra- ju b kolci, razrezali jo na koece ter se združili v „slavnosten banket", kjer ao ju pobrustali. Da maščuje smrt teb dveh ne-srečnežev, odposlala je francoska vlada junija meseca 1891. leta majhno krdelee strelcev, toda okolu 3000 divjakov jih je obkolilo v pragozdih, da so strelci komaj mogli ubežati, popustivii vso svojo prtljago. Početkom tekočega leta pa je naložila francoska vlada stotniku Marchandu, da prodre ob reki Bendama do glavnega mesta Thiasaalć. Marchand mislil si je, da more s Časom, ko spozna šege in navade divjakov, mirnim pdtem, s pogajanji, dospeti do Thiassaleja. Radi tega ni maral vojakov, nego spremljali so ga navzgor reke v čolniču samo njegov služabnik, Črnec, in dva senegalška mornarja; toda dne 22. aprila t. I. ustavi jih divjaika druhal blizu sela Ahonen grozeč jim, da jih pohrustajo, ako se takoj ne vrnejo. Marchand pa se ni dal oplašiti: ostal je 10 dnij v Ahouenu, moral pa se je vrniti, ker so mu pobegnili oba mornarja in kaži* poti. Toda smrt nesrečnih trgovcev bilo je potrebno maščevati. Dne 12. maja t. 1. že imenovalo je ministerstvo Marchanda poveljnikom franooske naselbine v Guineji ter mu ukazalo začeti vojno proti divjakom. Zbral je 115 mož, vojakov in mornarjev ; 18 jih je bilo oboroženih b puškami repetirkami Lebol, ostali z drugimi dobrimi puškami. Spremljala sta ga tudi kapetan Manet in poročnik Drinot. Predno pa je začel vojno, pogajal se je z Thiassa-leškim kraljem z lepa, posredovanjem vlade v naselbini Grand-Bassam, toda ošabni ljudožerec je odgovoril, da on želi vojne, češ, da dobro pozna sredsvo, po katerem se pobijajo Francozi. Na-to je mala vojska zapustila takoj naselbino ter se ukrcala v 16 čolnih. — steni tu in tam s praprotjo, vrši se čaroben ples. Vitka se zibljejo ženska telesa in krasota njihova presega vse, kar je podarila lepote ženstvu Človeškemu rodna zemlja. Od teles vejo kot bele meglice lahka prozorna krila, in biserni plapole v srebrnem luninem svitu dolgi žolti lasje. In vsako teh »bitij" drži v roci pra-protno vejico in gibanje rajskih udov je očarljivo, omamljivo 1--— Druzega dne popoldan napotim se na ono mesto, da se prepičam morda o sledovih nočne prikazni. A pot izgrešim ter zavijem nad popolno neznano dolino. Dolina leži skrita v tihem pogorji — košat gozd jo obdaja od vseh Btranij. Zdajci zadoni smeh in sladko petje jame se razlegati po dolini — — — razgrnem vejevje ter pogledam v nižavo: Lepo plodno polje leži doli v žarkib tihega Bolnca in na polji raztreseno po njivah mlado, radujoče se ženstvu : žanjejo, ple-vejo, kopljejo, smejo se in pojo — — Blagor ti kmetiČ, ako čuje nad poljem tvojim poezije sladok sani Pa reci kdo, da so izginile — Vile! A srečno oko, ki jih gleda, srečneje uho, ki čujo njihov glas--nikdar v življenji mu ni več samotno srco ! Pripekalo je solnce. Marchand je takoj sprevidel, da bi bil boj z črnci po-gubonosen na reki, zatorej je odredil is-krcanje in peščica vojakov koračila je trudapolno po pragozda. Vojaki bili so ne-zadovoljni, kajti napredovali so vsak dan komaj za 6 kilometrov, med tem ko so se mogli po reki voziti vsak dan brez truda kacih 60 kilometrov navzgor. In pa noč in dan paziti na vse strani, da jih sovražnik ne napada ! To je seveda trudapolno. Marchand pa je imel prav, ko se je nadejat napada vsak hip : kar nakrat začne pokanje od vseh strani, pusice se vsujo liki toča in čuje se strahovito tuljenje. Strelci se takoj vržejo na tla. Kacih 8 korakov pred seboj ugledali so strahovite pošasti: visoke, gole postave, pobarvane gnjusno rdeče in belo ter z peklenskimi krinkami na obličju ! Isti hip obležala sta dva Francoza mrtva. Divjadi pa so se tiho toliko približali, ker so bili gotovi svoje image. Toda motili so se : Marchand ukaže vreči med nje zavoj z desetero omoti raz-treljivega bombaža. Zavoj prižgo na dolgi niti ter ga vržejo v gnječo divjakov. Takoj ae čuje strašansk pok, divje tuljenje in ječanje, padanje drevja in grozen šum. Bitki bil je konec! Francozi takoj tečejo naprej, da prestrižejo ostalim divjakom pdt v Thiassale. Kraj, kjer je razpočil osodepoln omot, pokazal se je, kakor da bi ga bil uničil strahovit vrtinec. Ležalo je vse poprek : drevje, grmovje in nešte-vilno gnjusno pobarvanih golih človečkih trupel. Hitro so dospeli Francozi do obali reke. Baš nasproti ugledali so mesto Thiassale. Reka bila je polna čolničev, natlačenih bežečih divjakov. Francozi streljajo na čolne in mnogo jih potopč. Zopet •e čuje grozovito tuljenje, — potem potihne vse. Grobno tišino moti samo streljanje francoskih vojakov. Na drugem obrežju opazijo trumo divjakov, ki se zbira pred mostnimi kolibami, da nadaljuje boj. Kako priti onkraj reke ? Kolikor čol-nov se ni potopilo, bili so vsi pri nasprotni obali. V tej zadregi prijavijo se trijo pogumni francoski vojaki, preplavajo reko in dovedejo vsak po jeden čoln nazaj. Takoj se prepelje mala vojska na nasprotno obal in vtame brez težave obrežje. Ostane Še prisvojiti si mesto. 90 hrabrih strelcev vrže se s nasajenimi bajoneti na tulečo k6po divjakov ter jih raižene kot bi trenil. Prestrašeni divjaki pometali so ce!6 puške, da so laglje bežali. Thiassalč j" vzeto ! Sledeče dni prisvojili so si Francozi vse vasi in mesta v okolici in tako a» spravili v desetih dneh ▼ svojo last vso iirno državo Thiassaleško. Vojska začela je dne 12. maja in sijajno končala dne 2. junija. — Politični pregled. Notranje dsžsls. Finančni minister baron Steinbach odpotoval je dno 6. t. m. x Dunaja v Elischau na letovišče. Fevdalni veleposestniki četki snidejo se sredi meseca septembra t. I. v Pragi na zaupen pogovor. Državni zbor snido so med 20. in 25. septembra v novo zasedanje. Do te dCbe nadeja se TaaiTe sporazumiti so z združeno nemšho levico. — Deželni zbori bodo sklicani na 10. decembra. Iz Prage nam je došla načelno znamenita vest: cesarski namestnik je raveljavil sklep mestnega zbora, da dobe praške ulice samo českenapise. Nas ne briga toliko, kdo ima prav, ali namestnik ali občina, pač pa smo zelo radovedni, ali bode vlada slično postopala tadi po druzih mestih, kjer bivajo različne narodnosti. Ako je vlada dosledua, mora saukazatitudi našemu tržaškemu mestnemu zastopu, da priredi dvojezične napise. Kajti ae moremo si misliti, da načelo, za koje se je potegnila vlada v Ljubljani in v Pragi, ne bi veljalo tudi povsod drugod, kjer so Slovani slučajno v manjšini. To bi bila pač prekričeča dvojna mera. Vederemo ! Vnanjs države. Is Belegagrada javljajo, da je preiskovalna komisija skupščine že dovršila svoja dela ter da je gotovo, da se satoženi bivši ministri izroče sodiščem. Princ Koburiki a soprogo odpotoval je s Filipovega v Burgas, kjer se ukrca na avstr. Lloydov psrnik, ki ga popelje v Varno. Tam ga slovesno sprejmo. Ruski vladni listi izjavljajo, da nameruje vlada tudi v Finiji povišati tarifo za 50% proti nemškim izvodom. „Le Nor d", glasilo ruskega mini-sterstva, ki je izhajal skozi 38 let deloma v Bruselju, deloma pa v Parizu teiv'bil ustavljen poldrugo leto, začne v kratkem zopet izhajati v Bruselju. Glavna urednika mu bosta veljavna franooska časnikarja Gunlogsen de Cerbznne in de Bornier. Nemški cesar inudil se bode to leto 18 dnij v Avstro-Ogrski. Od 16. do 22. septembra udeleži se velikih vojaških vaj, h katerim pride tudi kraljevič italijanski. Zatem odideta oba s cesarjem in velikim spremstvom na Ogrsko na lov. Zatem obiščeta oba prvikrat Budimpešto, kjer se bodo vršile tujim knezom na čast velike slavnosti, in konečno odpotujeta v cesarski grad Schoubrun pri Dunaju. Nemška vlada sprejela je predlog ruske vlade, da sa nadaljuje v Berlinu posvetovanja za trgovinsko pogodbo ter predložila Rusiji, da se pogajanje prione s 1. obtobrom. To ponudbo je sprejela Rusija ter imenovala svoje odposlance. Pruski minister pri Vatikanu, pl. Biilow, odpotoval je iz Rima na dopust v Berolin. Pred odhodom sprejel ga je sv. Oče v posebni avdijenciji ter mu toplo priporočal, da podviza nemško vlado Ka dovoljenje povrnitve jezuvitov v Nemčijo. — To je bila jedna izmed glavnik toček pogovora med papežem in nemikim cesarjem. Nemške vojaške vaje v Alza- ciji zbujajo že sedaj po svojem načrtu Hplošno pozornost. Cesar je namreč odredil, da naj se vaje vrše pred Metsom ter da se imajo prispodabljati napadu mesta. Vojska v Metzu ima napadalce odbiti ter jih poditi do velike ravani, kjer so se leta IS70. zbirali Francozi po zgubljeni bitki. V tej ravani bode velika „slepa" bitka. Sucijalistiški shod v Zurigu je sklenil, da se voli za vsako sejo predsednik druge narodnosti. Prvi seji dne 7. t. in. predsedoval je Nemec Singer, državni poslanec. Zatem pridejo na vrsto Francija, Angleška, Belgija, Avstrija in kuneČRo Italija. Singer je takoj spravil na dnevni red vprašanje, ali se morejo zborovanj udeležiti anarhisti. Demokrata Bebel (Nemeo) iu Cahan (z Novega Yorka) sta anarhiste hudo napadala. Glasovalo so je po narodnosti: 12 narodnosti iireklo se je za isključenje anarhistov, Belg j* ae je protivila temu, Francija in Nizozemska nidte glasovali. Anarhisti so med glasnim ugovarjanjem ostavljali dvorano, mnogo anarhistov pa so morali šiloma izgnati. Večina je glasno odobravala ta zaključek. — Delegatov je skupno 600, mod kojimi iz Avstrije vodja sooijalnih demokratov dr. Adler in gena. Dvoržak, iz Nemčije pa Bebel, Liebkneoht in Singer. — Otvorenja udeležilo se je okolu 8000 oseb z 150 rdečimi zastavami. Francija je ie počela zasedati v Si jam u otoke na reki Menam in tvrdnja-vice ob ustju iste. V Parizu izdal je tajnik glavnega redarstvenega ravnateljstva Dupas knjižico, v kateri pogreva ves Panamski škandal. S to knjižico nameruje uplivati na volilce pred glasovanjem, posebno pa želi uničiti Ribota, bivšega miniaterskega predsednika. Zategadelj pripoveduje, da bi bil mogel mnogokrat prijeti znanega Artona, ker je bil bas odredjen v to, da ga nadzoruje, a moral je tudi zabraniti, da se ga ne zapre, ker je takratna vlada (Ribot.) tako ukazala. Živel je celo nekoliko dni z Artonom v jednem in istem prinočišču, kjer mu je Arton pripovedoval avoje spomine. Tudi tolmači jezik, kateri je rabilo redarstveno ravnateljstvo v svojih brzojavih ž njim. Artona nazivljali so vedno a besedo : .deklica". Za to knjižico se ljudstvo kar trga. — Ribot izjavlja, da je vse neresnično, kar pripoveduje Dupas o njem ter da objavi pojasnila. Obravnava Norton-Ducret. V Parizu zaključili so dne 6. t. m. obravnavo proti Nortonu in Duoretu, znanima ponarejalcema angleških diplomatskih spisov, na temelju katerih se je poslanec Milevoye v francoski zbornici tako strahovito osmešil. Nar-ton dobil je tri leta zapora, Ducret pa jedno leto zapora. Oba skupno morata plačati Cleinenceau-ju odškodnino v znesku — jednega franka. Ministerski predsednik Angleški izjavil je v poslanski zbornici, da ne odloži popred posvetovanj te zbornice, dokler ni povsem rešen zakon o samoupravi Irske. Tako postopajo državniki, ki vod 6, kaj hočejo. Gladstone ne pozna cincanja, kadar gre za stvar, o kateri je reppričan, da je pravična. Naj bi ga posnemali tudi nekje drugje ! Londonski obrtni krogi so jako presenečeni, ker je uvedla grofinja Carlisle, katera je med prvimi obrtniki in tovarni-Čarji zedinjenih kraljestev, iz svojega na* giba v svojih delalnicah 8 urno delo. — Angleškim kramarjem to ne gre v glavo, kajti celo 10 do 12 ur dela na dan ne zadostuje njih načelu „Tirno is money". Različne vesti. Nadvojvoda Karol Ljudevit z obiteljo odpotoval je dne 7. t. m. is Pulja na letovišče v Baden blizo Dunaja. Njena c. kr. Visokost nadvojvodinja udova Štefanija dospela je dne 6. t. m. na krovu parnika „Kong Eistein" v Ko-danj. Sprejela jo je avstro-ogerska lega-uija. Jedva na suhem podala se je takoj v cerkev S. Ausgar k maši, potem je obiskala kraljevsko rodbino. Oklopnica „Elisabsth* odplula je dne 6. t. m. iz Naugasakija v Yokobamo. Nadvojvoda Franc Ferdinand se je is krcal in odpotoval po železnici tja. Italijanski prestolonaslednik se udeleži velikih vojaških vaj v Napolu, kjer bode osobno vodil svojo brigado. Po končanih vajah imenuje ga kralj generalom-zapoved-nikom napolitanske divizije. K nemškim vojaškim vajam odpotuje prve dni septembra meseca. Avstrijska eskadra priplula je dne 5. t. m. pod poveljništvom podadmirala Spauua v puljsko pristanišče. Izlet .Tržaškega Sokola* v Plavje prepovedalo je c. kr. okr. glavarstvo v Kopru. Ta prepoved nas je presenetila popolnoma. Italijanskim okrajem ae izo-gibljejo naša društva načeloma, mešanim, kolikor se le da, a sedaj, kakor se vidi, ne amejo več v čisto slovenske kraje, kjer ni ure na okrog nijednega Italijana. Proti prepovedi pritožilo se je načelništvo „Sokola" pri namestniStvu, toda brezvspešno. Čujemo pa, da je sklenil odbor „Sokola* upotrebiti vsa postavna sredstva, da se razveljavi omenjena pro-poved. Iz Plavja nam poročajo, da se je zbralo tam obilo domačega občinstva, katero ni vedelo, da je izlet prepovedan. Bili so seveda užaljeni, ko so izvedeli o prepovedi, vender pa ae je razvila prav živa zabava in čulo se je mnogo navdušenih govorov. Žalostno 1 V zadnjem „Novičarju" bilo je čitati, kako povsod prepevajo ono pesem „Non si parla eho ituliun" — koja globoko žali nas tržaške in okolicanuke Slovence. Žilostno ja gotovo, da ho v Trstu na tak na^in spoštujejo drugo na- rodnosti. Koliko žalostneje pa je, da se sliši tuliti to pesem cel6 v okolici. Poznam vas, ki jo blizo mesta in v koji ne zna skorom nihče italijanski, a vender čul sem večkrat ono pesem. Kedojo je prepeval? Sram me jo povedati — okoličanski mladeniči. Ti Btorč to gotovo iz gole nevednosti, a sveta dolžnost bi bila tamošnjih razumnih mož, da jih pouče. Veste okoličani, da s to pesmijo delate vsem Slovencem sramoto in tako tudi sami Bebi* Torej proč z njo! Nikar ne dovolite, da se vas na tak način žali, nikar ne pljuvajte v lastno skledo in nikar ne delajte nečasti slovenskim vasem! Ne onečiščajte svojega poštenega imena s takim pesniškim iz-vržkom !!! Okoličan. Zanimivo petindvajsetlstnlco praznovali so v Celju dne 7. t. m. Sešli so se po 25 letih oni dijaki, ki so pred 25 leti dokončali osmo latinsko solo, mod katerim je bil tudi g. dr. K e n d a , rodom Volčan, a sedaj zdravnik v Vipavi. Ves čas, odkar biva na Vipavskem, poznan je kot goreč rodoljub, ki je ohranil ono ljubezen do ubogega našega naroda, koja mu jo zaplamtila v še mladem srcu, a mu ni vsahnila tudi sedaj v možki dobi. — Res, srečnega se mora človek čutiti, ako se more po dolgem času zopet sniti z nekdanjimi prijatelji, a koliko srečnejši, ako prinese k takemu veselemu sestsnkn v srcu zavest, da jo storil v tem času kaj za tlačeni narod svoj. Zato svetujemo tudi mi našim slovenskim osmošolcem, naj sklenejo pri slovesu, da se hočejo po 25 letib zopet sniti, naj Be zarotijo kot mladeniči, da hočejo kot možje po 25 letih prinesti k veselemu snidenju ono ljubezen do ubogega našega naroda, kojo so gojili že kot dijaki. Vsem Elovenskim rodoljubom pa, ki so se sošli dne 7. t. m., iz dna srca kličemo: da bi praznovali tudi 50letnicof V Vipavo! Dne 15. t. m. vršila se bode v Vipavi veselica na čast častnemu članu tamošnje „Čitalnice" g. J. G o rupu. Cisti dohodek je namenjon društvu „Ra-dogoj". Iz priprav sklepamo, da bode veselica sijajna. Ker je ta dan tudi shod v Logu pr» Vipavi, upati smemo, da pridejo iz vseh krajev rodoljubi v narodno Vipavo, da se tudi ta dan dostojno pridruži raznim drugim pojavam narodne savesti izza poslednjih du<. Za podružnico družbe ev. Cirila in Metoda V Trstu nabral je v Nabrežini v krčmi Zaharijevi 2 gld. 5>/s nve. tržaški mešani sbor, ker se je pridružil petju domaćega zbora. Za žensko podružnico družbe sv. Cirila in Metoda nabrala je gospa Metliko-vičeva minolo nedeljo v veseli družbi t Plavjah 4 gld. 34 kr. in sicer sa pokro-viteljino iste podružnice. — V isti namen so darovali gospa Metlikovičeva 2 kroni, g. Metlikovič 1 kr. in gospa Kriimanova 1 krono. Za podružnico družbe sv. Cirila in Metoda na Greti daroval je g. Fran Dolenc v sili in potrebi za jedno smotko na Prošeku l krono. — Za kazen, da je to krono prekasno oddal, podaril je g. I. L. 2 kroni. Za družbo sv. Cirila in Metoda. V namen, da postane pevsko društvo „ Adrija" v Barkovljah pokrovitelj „Družbo av. Cirila in Metoda", nabralo se je v nedeljo 6. t. m. pri konoertu istega društva 9 gld. 54 kr. — Barkovljanski gimnazijalce plačal je 1 krono v enak namen. iz oflcijelnega poročila o Vili. veliki skupičini družbe sv. Cirila in Metoda. Ljubljanski listi so pričeli prijavljati to obširno poročilo. Nam seveda ni mogoče je prijaviti doslovno. Pač pa hočemo priobčiti posamične zanimivejše odlomke. Poročilo naglaša najprvo kako srečna je bila misel prirediti skupščino v „prvi, največji in najlepši vasi na Slovenskem".-Iu „njeno žene pokazale ao svojim slovenskim sestram pot, katera vodi naš narod k lepši bodočnosti." Kakor otrok najslajše počiva v mate- rinem naročji, tako se je tudi družba pol burnih dneh zatekla k materam slovenskim in je pri njih našla milo zavetje ter nov pogum za srečno izpeljavo vzvišenih namer za duševni blagor naše mladeži. Malo pred po 9. uri dospeli so v Sežano z jutranjim brzovlakom dragi bratje z Goriške in Tržaške strani. Postojinske godbe ubrani glasovi zadonč jim v pozdrav. Eo se poležejo viharni „Živioklici", stopi pred došle skupščinarje odbornica gospodičina Maša Dolenčeva ter vimenu Sežanske ženske podružnico spregovori približno tako-le : »Bratje častiti in mile nam sestre ! Bog vas sprejmi, stopivše na naše zemlje tla ! Sprejmite zagotovila naših hvaležnih in udanih src za današnji poset vsi Vi, po katerih žilah se pretaka ona ru* deča kri žarne ljubezni, ki nas spaja in veže v jedno telo. Sini in hčere velike, d&, sila velike majke Slave, ki jej solnce nikdar no zahaja 1 Prišli sto k svojim. Sprejmite pozdrav, ljub pozdrav svojih, ki živimo za ravno isto idejale iu se neustrašeno bojujemo za vero in dom in mili naft jezik slovenski. Pozdravljeni nam bodite sedaj in vsigdar etotisočkrat lu Ti pozdravi so vzradostili dušo do« šlecem. Tolmač njihovih Čutil je bil preč. župnik Šempaski, Blaž Grča, ki se je kot podpredsednik društva „Sloga" v Gorici v prisrčni besedi zahvalil na lepem iskrenem sprejemu. Koncert, katerega je priredilo pevsko društvo „Adrija" v Barkovljsh v nedeljo 6. t. m., smemo imenovati pruvo narodno slovesnost, kakoršnih je želeti še več po naši okolici. Vreme je bilo s prva tako slabo, da je še pol ure pred začetkom koncerta vrtinec prevrnol „čožotsko" italijansko ladijo pred očmi domačih pevcev. Slednjič se je vreme nekoliko zbolj&alo in vrt, kjer se je vršil koncert, je bil v hipu natlačeno poln, tako, da jo moralo več gostov oditi vsled pomanjkanja prostora. Koncert sta obiskala tudi naSa dež. poslanoa gg. Dolenc in dr. Sancin, burno pozdravljena po občinstvu. Pred začetkom koncerta pozdravil je predsednik „Adrije", gosp. Drag. Martelanc, došle „SlavaŠe" od Sv. M. M. Dolenje, obžalujoč, da jih ni bilo moči vsprejeti vsled slabega vremena kak'»r se je želelo. No bodemo navajali posebe vsake točke, omenjamo le, da sta pela oba močna zbora izvrstno. Pohvaliti je „Slavo", da se je v primeroma kratkem Času tuko dobro izvežbala. „ Adrija" je pela celć 13 zborov, (med temi tri ae spremljevanjem orkestra), izmed katerih ne je morala polovica ponavljati. „Slavaii" so peli šest zborov in so morali nekatero ponavljati mej burnim odobravanjem. Tudi orkester je izvršil svojo nalogo vrlo dobro. Ugajal je zlasti „Venec ruskih napevov", in stari nsš „Naprej", katera sta se morala večkrat ponavljati. Koncem veselice zapeli so pevoi in skupno občinstvo stojć in razoglavi med prižiga, njem bengaličnih ognjev in velikim navdušenjem „Hej Slovani", in koj zatem oe-sarsko pesem se spremljevanjem orkestra. Pohvaliti moramo uzorni red, kateri je vladal v obeh zbranih društvih in sploh pri koncertu. Pred odhodom zahvalil se je predsednik „Slave", g. A n t. M i k 1 a v e o, v jedrnatih besedah „Adrijašem" na nepričakovano lepem vsprejemu, a koj zatem zapela sta spodaj na oesti, ob sainem morju oba zbora skupno „Moj zavičaj* in „By-vali Čechove". Mogočno je donela slovanska pesem ob obrežju iz blizo 80 grl (45 „Slavašev" in do 30 „Adrijašev ".) Temu je sledilo še kratko srčno slovo predsednika „Adrije" do „Slavašev", in med gromovitimi „živio'-klici in petjem „Adrijašov* odpeljala se je vrla „Slava". Bil je res domač praznik, koji je pokazal, da se okoličani zavedajo svoje narodnosti, in da bi isti bili tu mogočen jez državi v prid, ko bi se jih od isto strani podpiralo. Omenjamo še, da je došel sledeči pozdrav iz Ljubljane, katerega je prečital predsednik „Adrije" med koncertom : „Pevsko društvo „Ljubljana", korporativno zbrano na lastni pevski veselici v stolnem slovenskem mestu, radujoč se pre-pomembnega dneva, ko odmeva slovenska pesem na rasnih dveh periferijah in v središču naše zemlje, kliče Vam združenim in slovensko narodno pesem pevajočim prisrčni: Na zdar! Živili, naprej zastava Slave I Za odbor : A n t. G u t n i k, predsednik". „Narodna Čitalnica v Kranji" slavi dne 13. t. m. tridesetletnico svojega obstanka. Kakor se nam poroča, delajo se v starodavni metropoli divne Gorenjske velike priprave, da se kolikor mogoče sijajno obhaja ta za vsako društvo pomenljiva in redka svečanost. Mnogo društev je že prijavilo svojo korporativno udeležbo. Pred vsemi ljubljanska čitalnica, ljubljanski Sokol, ki bo telovadil na glavnem trgu, pevsko društvo Ljubljana i. dr. Iz vestno bo obisk vsestranski-mnogobrojen in to tem bolj, ker je čisti dohodek to veselice namenjen spomeniku našega pesnika velikana Preširna, katerega truplo počiva na kranjskem pokopališči. Sodelujeta vojaška in domžalska godba. Trlaikl, Goriški in sploh .italijanski" zdravniki so silno razkačeni, ker so dobili iz Rima povabila v nemškem jesiku, za udeležitev XI. mejnarodnega zdravniškega shoda. — Na dotično vprašanje izjavil je odbor v Rimu, da tega ni storil iz „zlobnosti", marveč povabila razposlala so se po vseh državah v dotičnem državnem jeziku. Ker je pa v Avstro-Ogerski državni jesik nemški (sic!), dobili so vsi zdravniki v Avstro-Ogrski izključno nemške pozive. Tržaika obrt. Z Dunaja brzojavljajo, da so dobili g. Cerning in drugovi dovoljenje sa osnovanje delniške družbe pod imenom : „Delniška družba za izdelovanje rastlinskega olja" z sedežem v Trstu. Glavnioa v delnicah isnašalabode 1,500.000 kron, od katere jo 3750 delnic po 100 gld. že vplačanih. Ostane toraj nepokritih šo 380.000 gld. — Ta glavnica pa se more vsled družbenega sklepa z \ladnim dovoljenjem povišati na tri milijone. — Namen družbe je kupiti stroje tržaške tvrdke Cerning v Gornji Kjarboli, zgraditi in voditi tovarno za izdelovanje rastlinskega olja ter osnovati enaka obrtna podjetja v drugih avstrijskih pokrajinah. Nov parnik. Dne 7. t. m. ob 9. uri ljutraj spustih bo v morje is Lloydovega arsenala novi parnik „Metkovich". Ljudstvu je bil prost vstop. „Metkovioh" je popolnoma enak novemu parniku „Trieate", o katerem smo pred kratkim prinesli nekoliko podatkov. Novi parnik služil bude vožnji mej Tratom in Dalmacijo. V Dalmaciji začel je izhajati nov list „II Gorriere dalmatino". Izhaja dvakrat na mesec in ae peča v prvi vrati s trgovino iu obrtnijo. Inspekcija. Sekoijski predstojnik trgovinskega ministerstva baron Weigel* s p e r g odpotoval je z Dunaja na inspek-eijo v Dalmacijo. V Trstu se je ukroti na parniku „Pelagosa". Spremil ga je v Dalmacijo predsednik tržaške pomorske vlade. Ljudski shod bode v nedeljo dne 13. avgusta 1893. na vrtu gostilne „Ali' Ope-raio", pri sv. Jakobu. Program smo že prijavili, omeniti je le Še, da se bode razpravljalo tudi slovenski. Korlntski prekop bil je dno 6. t. m. slovesno odprt. Prisotni bili bo kraljevska rodbina, zastopnik avstrijskega LloyJa, diplomatjo iu mnogo povabljenih gostov. Došla je k slavnosti pred Korint tudi jedna ruska in jedua angleška vojna ladija. Vihar je nastal v Trstu in po okolici v nedeljo okolu 4. ure popoludne. Izletnikom bilo je Bevoda veselje pokvarjeno ; izletniki na malih parnikih v Istro in v Miramar pa ao bili v resni nevar- nosti. Blizo Barkovelj pa je vrtinec prevrnil ribiško ladijo s četirimi ribiči. Rešil jih je mali finančni parnik. Parnik „Letne* pa je med svojo vožnjo med Puljem in Trstom dne 7. t. pred Piranom opazil prevrnjeno ladjico v morju. Poreški škof Flapp, ki je stal na krovu, opazil je prilično daleč v morju plavajoče Človeško truplo ter tudi razločil dolge lase. Ker pa so valovi gnali truplo, bržkoue žensko, v široko morje, je parnik ni mogel slediti. Prijavili pa so v Piranu kar so videli in od tod je odplul takoj mali parnik truplo iskat. Do danes je še ni našel. — Izrestno se je zgodila tu druga nesreča v viharji prošle nedelje. Vestne prodajalke. Mestni nadzornik jestvin jo zaplenil na trgu Barriera Vecchia 42 litrov ponarejenega mleka in mnogo nezrelega sadja. — Prodajalke prijavljene so policiji, da dobij* primerno kazen. Nesrečna Italijanska bomba v Ameriki. „Amerikanski Slovenec" prinaša v zadnji *voji številki nastopno vest iz Chi-caga : Lahi imeli so (dne 19. pr. m.) veselico z umeteljnim ognjem. Spustiti bo hotoli bombo, ki bi se razpočila visoko v zraku in razprSila krog sebe tisočine zvezdic, a komaj so jo prižgali, se je že razpočila in ubila dva moža, več jih je pa ranila. — Toraj Italijani v Ameriki prirejajo cel6 umeteljne ognje v obliki bomb 1 Nesreča. V Kopru padel je g. Anton Benčič, trgovec s suknom in posestnik, tako nesrečno raz stopnice svojega stanovanja, da je na mah obležal mrtev. — Bil je 55 let star, ožerjen, brez dece. Poskuiena samoubojstva. V nedeljo ustrelil ae ju 19letni dijak Adolf Gold-st*in z Dunaja v prenočišču „Ali* Aquila nera". Kroglja mu je obtičala v možganih. — Prepeljali so ga v bolnico, a stanje njegovo je jako težko. — 171etua krojači ca Ivana Strajnitz izpila je pri av. Andreju steklenico strupa ter se hotela vreči v morje. Finančni stražniki bo jo zadržali ter poklicali zdravnika. — Dekle je izven pogibelji. Usmrtiti se je mislila zbog nesrečne ljubesni. Dvoboj V Rusiji. Ruska vlada izdala je vsled mnogoštevilnih dvobojev strogo naredbo proti ujitn. Kdorkoli ubije Bvojega nasprotnika v dvoboju, kaznovan bode z zaporom do 6 let in s občutno denarno globo. Priče pa se smatrajo kot sokrivci. Obsojen kapelnik. Vodja vojaške glasbe Nemškega 118. peŠpolka Kern, obsojen je radi žaljenja Nj. Velii. na 8 letno ječo in izpahnenje iz vojske. Častnik — tat. v Oatendu zasačili so necega majorja, kateri ae je zmuznil v kopeljake kabino ter pobiral novčarke iz oblačil. — Čudni ta poštenjakovič zapovedoval je v Oatendu stoječemu bataljonu. Vesten kmetič. v Borsodu na Ogrs-skem našla je pred kratkim neka deklica, kopajoča na polju, neko škrinjico. Urno jo odkoplje in jo „v potu svojega obraza" ponese svojemu očetu. Ta odpre skrinjioo in se silno prestraši: škriajica bila je napolnjena starimi tolarji. 1500 jih je bilo. Ker je kmetič ugledal na nekaterih neko kraljevsko podobo, mislil si je: „Ta zaklad je gotovo denar našega kralja Franca Jožefa! Treba mu gaje poslati!" Tako modrujoč, urno vso ropotiju povije in poveže, napiše kakor je vedel in znal naslov, ter jo odpošlje naravnost kralju. Ker je pripovedoval o zakladu sosedom, zvedel je aodnik o njem ter poalal biriča po postavno tretjino za državni zaklad. Tak6 se je zvedelo, da je kmet poslal tolarje kralju, — a sedaj pa se trudi sodnija, da jih dobć zopet v roke ! V Berolinu osnujejo gimnazij za ženske. Bila je žo sedaj neka štirirazredna realka za ženske, toda ta ae opusti. Žen ake, katere dovršč ta gimnazij, bodo imele pravico obiakavati zdravniško in modro-slovno vseučiliščno fakultet«. Izseljevanja v Ameriko iz Avetro-Ogrske. Prvi teden meseca junija t. I. iz selilo so jo iz Ogrske 4537 Ijudij, prvi teden meseca julija pa 3858. V isti dobi izselilo se je iz Avstrije 13.275 oaeb. Kako dolge so ulice u Berolinu ? Najdaljša ulica v Berolinu je „Mullerdtraa^e", ki meri 3640 metrov. „Schonhauser Allee" meri 3180 metrov, „Friedrichstrasae" 2865 metrov, „Alt-Moabit" 2775 metrov. Za temi jo še mnogo druzih ulic, ki merijo od 2665 do 2000 metrov. Od lakote je umrl v Parizu neki bivši milijonar, kateri je izgubil vse svoje premoženje pri polomu neke banke. Dela ni mogel dobiti, a beračiti ni hotel, in tako je umrl revež od lakote. Kdor ima dobra pljuča, čitaj ime sedanjega kralja sijamskoga. Evo je : Som-deteh Phra Puraunindo Maha KouUionkom Phra Konla Khoui Khas. — Kdor se priuči po desetkratnem prečitanju izgovarjati to ime na pamet, — lahko se ponaša z „bistro svojo glavo" ! Gg. nadzorniki „Del. podp. društva* vabljeni so k posvetovanju, ki bode dno 12. t. m. ob 8. uri zvečer zastrau veselice. Ivan Hvastija, nač. nadzr. Prihodnja pevska vaja za pevke bode v četrtek, za pevce pa v petek, na knr posebno opozarjamo s prošnjo, d« se pevke in pevci polnoštevilno udeleže teh skušenj. ODBOR „Slov. pevskega društva". Književnost. N. J. Krajčeve „Narodne Biblioteke" izšel je 46., 47., 48., 49., 50., 51., 52 , in 53. snopič obsezajoči Sienkiewici-ev historični roman: „Z ognjem in meče,m". Cena 3 snopičem vkup 30 nvč. Priporočamo našim čitateljem toplo „Narodno Biblioteko". Bela Sena ali prva reč med itirinti poslednjimi. Spisal Slovencem za novo leto 1890. kanonik dr. Ivan Križanič. Drugi popravljen in pomnožen natis. Z dovoljenjem preč. knezoškofa levant. ordinarijata v Mariboru 1893. Tisk sv. Cirilove tiskarne] „Dom in Svet", št. 8. ima naslednjo vsebino : 1. Jan Koll&r. Spisal A. Fekonja. — 2. Brata Rajhenbaiška. Zložil Anton Hribar. — 3. Is nove dobe. Spisal Ivan SovrAn. — 4. Med valovi življenja. Po-veat. — Spisal Dobrdvec. — 5. Solza. Zložil Anton Medved. — 6. Mračni hipi. Zložil Auton Modved. — 7. Moja bučeia. Zložil Jaromir. — 8. Slovenska domovina. — 9. Iz Novega Mesta v Boano. Piše dr. Joaip Marinko. — 10. Spominki z bojišča pri Siaku. Nabral dr. Fr. L. — 11. Slovstvo.' — 12. Razno stvari. „Ljubljanski Zvon*, št. 8. ima ale-dečo vsebino : 1. Zamejski: Propad Ogleja. — 2. Nejaz Nemcigren: Abadon. Bajka za starce. (Dalje.) — 3. Dr. S. Šubic: Pogubni rnalik sveta. (Dalje.) — 4. Davorinov : Iz slovanskih nebes. — 5. M. Cileušek : Kako bo branijo rastline nepoklicanih gostov. (Dalje.) — 6. Breda. Jezdec. — 7. Dolčnjec: Ž&l in kč*. — 8. L. S. Mosirski : Planinsko jezero. — 9. Janko Kersnik : Jara gospdda. Povest. (Daljo.) — 10. Fr. Geatrin : Balada o prepelici. 11. V. Bežek : O slovenskih in nemških čitankah ua naših srednjih šolah. (Dalje.) — 12. M. Valjavec: K drugemu sešitku slovensko-ncmSkcga slovarja W«l-fovega. (Dalje.) — 13. Književna poročila. — 14. Listek. Narodno-gospodarske zadeve. VinorejCem V pouk ! VeČina naših vi-norejcev imajo navado, da ob času „man-danja" trt, ali pa pozneje, trtno bilje nad in pod grozdjem obirajo. To pa je napačno. Pod grozdjem se sme nekoliko obirati ali nad grozdjem pa ne. Zato že pri mandanju trt skrbimo, da ostanejo nad najvišjim zarodom trije ali štirje listi, koji pripomorejo, da se grozdje debeli in se bolj krepko razvija. Obranje liotja pod grozdjem jo pa le tam na mestu, kjer je grosdj e v goićavi. Kdor pa obira listje nad zarodom ali grozdjem, odvraća si •relo grozdje in vabi kislo k sebi. To je jasno dokazala marsikateremu peronospora, ki je brez odloga obrala listje zgoraj in spodaj. Poljedelske nagrade. Avstrijsko poljedelsko miniateratvo dovolilo je podporo tržaSki „Societi Agraria Triestina*, s katero ae imajo nagraditi dotični posestniki na Krasu, kateri bodo umeli spremeniti kos kamenitega svojega posestva v dober pašnik. Namen te nagrade ali podpore je: pridelati obilno krme in valed tega pospeševanje živinoreje. Nagrada delile se bodo z ozirom na 7emljišče in večji ali manjši trud za obdelovanje v znesku 40 gld. za vsako zemljišče, katero ni manjše od 1 orala in 20 gld. za vsacega pol orala. Prijave do konca oktobra meseca t. I. „Gospodarskemu društvu" (Soeietd Agraria) v Trstu, via del Canal piccolo. Javna zahvala. Letošnja velika skupščina naše družbe dne 25. in 26. julija vrnila se je z nepričakovanim sijajem. Prijetni „zabavni večer* v Hafnerjevi pivarni v Ljubljani, kateri je oskrbela prva Ijnbljanska podružnica h sodelovanjem slavno vojaške godbe in slavnega pevskega društra „Ljubljana", združil je čr. skupšeinarje, došle iz bratske Koroške in Štajerske ter mnogo ljubljanskih družbenikov. Mej vožnjo v Sežano je izletnike pozdravljalo mogočno pokanje topičev ž o v Postojini, v ot. Petru in v Divači. A nad vse prisrčen je bil sprejem skupSčinarjev v Sežani. Primorske goste je pozdravila imenom ženske podružnice od-bornica gospica M««* Dolenoeva, ljubljanske pa odboruica gjspica Micika Mahor-čičeva in go*pod deželni poslanec ter župan R. Mahorčič imenom svoje požrtvovalne občine in mnogih županstev na Krasu. Sežana aama je prekoaila naše nade ter počastila svoje goste z duhtečimi šopki, ki so jih delile dobrotne roke nežnih deklet : s krasnim slavolokom, ki so ga postavili domoljubni fantje; z nebrojnimi zastavami in z mogočnim strelom, ki je donel daleč po Kra*u okrog. Veleč. gosp. administrator Fran Oejrt je račil darovati sveto mašo, velecenjeno učiteljstvo in domaČi pevci p« ho v cerkvi in mej obedom povzdignili slavnost z izbornim petjem. Ž njimi sta tekmovala vrli „Ljubljanski kvartet" in dobro izvežbana godba poato-jinaka z izbranimi komadi. Istotako so bili izletniki sprejeti v Divači. Slavno ondotno županstvo je dovolilo brezplačen vatop v „vilenico", katero je slavni „Gospodarski svet" krasno razsvetlil ter še ves preostanek daroval naši družbi. Gospodu poslancu MahorčiĆu, ki je p.epustil za skupščino svoj krasni in ozaljšani vrt; slavni ženski podružnici s vrlo prvomestnico gospo Mahorčičevo, katera je prva sprejela v svoje okrilje našo družbo ob skupščinski slavnosti; novoustanovljeni možki podružnici s trudoljubivim Ervomestnikom g. M. Kante-toin za toliko lagonaklonjenost in gostoljubnost slovensko ; šontjakobsko-trnovski ženski podružnici v Ljubljani za omišljene trobojne trakove ; potovalni pisarni Jos. Pavlinovi za prireditev posebnega vlaka; vaem gori naštetim in nenaštetim odborom in po-samnikom, vsem ČČ. skupščinarjem od blizu in daleč: „Vam ki ste naši!" izreka naj-prisrČnišo zahvalo Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. V Ljubljani, 1. avgusta 1893. vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Hojami pri Tr»tu priporoča slavnemu občinstvu svojo bogato preskrbljeno (v ulici Bolvedero št. 3) pristopno zadružnikom in nezadružnikora, koji prvi ao deležni letnega čistoga dobička. Priporoča tudi svojo društveno krčmo v Rojanu (poprej T*ertotovo) 10 minut oddaljeno od mesta, z obširnim senčnatim vrtom in dvemi dvoranami, kjer ae točijo izborna domaća vina, teran, pivo v ■teklenloah itd. Točna postrežba » gor-kimi in mrzlimi jedili. PF- Novi člani ^ se še vedno sprejemajo ob uradnih urah vsak četrtek od 6—7 ure zvečer in ob nedeljah od 9 — 10 ure predp. 104 — 11 Gostilna „Stoka", staroznana pod ime' nora „Belladonna", poleg kavarne „Fabris", priporoča se Slovencem v mestu in na deželi. Točijo se izborna vina, istotako jo kuhinja izvrstna. Prodaja tndi vino na debelo, tako meščanom, kakor na deželo. Cl. Gostilna „Alla Vittoria" Petra Muscheka, v ulici Sorgcnte (Via Torrente St. 30) toči izvrstna vina in prirejuje jako okusna jedila Prenočišča neverjetno v ceno. Cl. Kavarni ,Commercio' in ,Te- Hocrn' T -C a se r ma\ glavni shaja-UC90U jijji tržaških Slovencev vseh stanov. N« razpolago časopisi v raznih slovanskih jezikih. Dobra postrežba. — Za obilen obisk se priporoča Anton 6 o r 1 i, kavamar. Cl. Gostilna .Alla citia di Graz ViaGep-pa št. 18 poleg kavarne „Universo" priporoča se Slovencem v mestu in na deželi, — Točijo se izvrstna vina, in je izvrstna tudi kuhinja — Gostilna je odprta do polunoči, Z odličnim spoštovanjem Cl JAKOB KUMAR Mlekarna Frana Gržine pZ na Notranjskem (Via Campanille v hiši Jakoba Brunneria št. 5 (Piozza Ponterosso). Po dvakrat na dan frišno opresno mleko po 12 kr. liter ne« dosredno iz Št. Petra, sveža (frišna) smetana. Josip Kocjančič, Via Barriera vec-cbia št 19, trgovina z mešanim blagom, moko, kavo, rižem in raznovrstnimi domačimi in vnanjimi pridelki. Cl. Anton Počkaj, na voglu ulice Ghega in Cedila, toči izvrstno domače žganje; v tabakarni svoji — ista hiša — pa prodaja vse navadno potrebne nemško-slovenske poštne tiskanice. jCl Franca Potočnika gostilna „Andemo de Franz" v ulici Ireneo se priporoča slavnemu občinstvu Toči izborna vina in ima dobro kuhinjo Cl. Pifarna Lavreneie priporočujo svoja izborna isterska vina častitim družinam po najniži coni 80 kr. liter v stanovanje postavljen ; naročila pod 28 litrov se ne sprejmejo. — Častitim gostom se priporoča tudi izvrstno pivo I. vrste po 24 kr. liter in uborna kuhinja ter dobra istorska kapljica. jedilnih stvari po jako nizki ceni. Prodaja Joiaf Centa Plazza detla Caserma it. 1 (uhod Via Ghega). Cl. Martin Krže, Piazza 8. Giovanni, 6t. 1 trgovina z mnogovrstnim lesenim, železnim in lončenim kuhinjskim orodjem pletenino itd. itd. Cl. brivec, v 9 via Stadion it. 1, priporoča se slav. občinstvu za blagohotno obiskovanje. Cl. B. Modic in Grebene, nsYliouv^ in Via Nuova, opozarjata zasebnike, krčmarje in č. duhovščino na svojo zalogo porcelanskega, steklenega, lončenega in železnega blaga, podob in kipov v okrašenju grobnih spomenikov. Cl. urar, Corso štv. 89. 104 Prodaja in popravlja ure. Gostilna s prenočišči „Alla Nuova Abbodanza" Via Torrente it. 15. (poleg obokov Cliiozza najoarednija lega v Trstu.) Prostori „o odprti in preskrbljeni s svežimi jedili do 2 ur popolunoči. Izvrstna namizna in desertna vina, izborna kuhinja, Dreherjevo pivo po nizkih cenah. Jamčim za točno in vestno postrežbo ter se priporočam blagovoljnej naklonjenosti slav-nege občinstva, ponižni 104=90 P. lavero. RiunioneAdriatica di Sicurta 24—15 v Trstu. Zavaruje proti požarom, provozu po suhem, rekah in na morju, proti loči, na živenje v vsili kombinacijah. Glavnica in reserva društva dne 31. decemhra 1892. Glavnico društva gld. 4,000.000' — Preraijna reserva zavarovanja na življonje „ 13,S26.34*i»8 Premijna reserva zavarovanja proti ognu „ 1,632.248-22 Premijna reserva zavarovanja blaga pri prevažanju „ 49.465.07 Koserva na razpolaganje „ 500.000'_ Reserva zavarovanja proti pro- minjanju kurzov, bilanca (A) „ 338.822-49 Iloserva zavarovanja proti pre- roinjanju kurzov, bilanca (B) „ 24'i.331-83 Rezerva specijalnih dobičkov zavarovanja na Življenje w 500.000- — Občna reserva dobičkov „ 1,187.164*86 Urad ravnateljstva : Via Valdlrlvo, hr. * (v lastnej hiši.) Jnnger Lebrer Gcfl. Offerte (mit Honoraranspruch) unter K« P, a. d. Exped. 3-2 ,Tržaška Hranilnica' (Cassa di Risparmio Triestina) Sprejemlje denarne uloge v bankovcih od 50 nč. do vsacega zneska vsak dan v tednu razun praznikov, in to od 9—12. uro opoludne. Ob nedeljah pa od 10 -12. ure opoludne. Obresti na knjižice...........gu/ Flačuje vsak dan od 9 — 12. ure opoludne. ° Zneske do 100 gld. precej, preko 100 do 100<> mora se odpovedati 3 dni in zneske preko 1000 gld pa 5 dni. Kskotnptilje menjice domicilirane na tržaškem trgu po....... JRos u ju je na drž. papirje avstro-ogersko do 1000 gld po........5% Višje zneske od 1000 do 5' 00 gld po 4*/.% Daje denar proti vknjiženju na posesti v Trstu. Obresti po dogovoru 24 — lo Trst, dne 13. marca 1893. ■oboto dne 5« t* m* se je odprla PIVARNA JUDTMAMN v ulici Stadion it, 10 (prej „Al Leon d' Oro"). Podpisani, priporočajoč se p. n. občinstvu in svojim gospodom obiskovalcem, obljubuje storiti vse mogoče, da ustreže zahtevam in željam častitih obiskovalcev in si tako pridobi naklonjenost p. n. občinstva. Uduni Simon Scherlina, 2—2 gostiln ič, * r. Nič yeč kašlja! Balzamskl potoi*til«kl prah ozdravi vsak kašelj, plučni in bronhijalni katar, Dobiva se v odlikovani lek >rni. 63—10* PRAXMARER „Aidu« Mori" Trst, vefikltrg Poštno pošiljatve izvršujejo so neutegnma. o — .-5 S mM 9-o 04 _ a . HI K! * M d * H > i hi S3 S > z, o m ® S » ee >-5 t "sl 6 ? . « co «© S-2 2 S. S s 5 čl n i c -r > a n . i "g fl "a rt "O s -* § ' -2 s _ S ?5 » —" 0 .5 * & S « g— tr a • 1 j- » U -.»Hrt . • r •Is** a. s ^ mM © r-® S. - • trn J= (M m M = J* J 2 O a o-1 ,|J I 5 ' JS t o ti" a« 5 5 o 3 «s » Er © .ŽL m M n m js a. S g-® a. .-a u > g p-ja i m S.! fl „ §> 2 . .2 54JS-C ^ S „ ^ ® ; si« • -a O. ® c Jh * tj cd 2 ? — ** * -A -2, 1 -2.-3 .j 3 ! J = o S H E S.Sfn 3 5 I i S® I ll-M ^^ i o 1 . £ $lxo feS £ 5 ^ d 3 g 3 22 3 J " S © i J3 £ >3 0 Cl 2 S o- 3 a -3 _ ^ j r; U d 2 3 s 0 1 ^ t. ® 5 s i > " S ^ o (U ____4 u 3 os * s Se« ™ tn CO 31 ^ a. ca -j r. 20"/„ odbitka po tarifu zr knterikolo V evropsko in ame- Afifirtio lictlr^i zn : v»a Havre, via Anvorsa, via rikancko družbo. V/ltUctJC Bremen, via Hamburg, via Liverpol, vin Glasgov, via Southampton. Za Afriko; via Genova, via Marsilja. via Lion, via London, via Dartmoutli. Za AvatPnlijo: via Genova, via Bremen, via Anversa in via Hnmburg. Za progo (itd.) via Genova, Montevideo, via Htimburg po morski nžini Ma- gelhan ter Hamburg-Colon (Colon, 1'anaina po žclennici) iz Panama, Iquiqne itd. po morju po znižanih conah. — Popotniki no trpe nikakoršnona motenja v pronkrbljcnju navođenih listkov tor zagotoviti si dotična prostore. Tudi ni pohvba prodplače ali drusegn. Zndostuje priti v Trst ali na Keko k agenciji, kupiti (proti plačilu v gotovem denarju) vr.žni I stok ter ostati v tem mostu, od koder odpotuje parnik o dnevih, katere objavlja agencija. Ker jo ista i o dnevu odpotovanja v zvrzi z VBenti krajevi in z vsemi društvi, nastojala l«>de prihianlti popotnikom vsakovrstnih stroškov za fiekanjo ter jih odpošlje v dotično krajo in mesta, od koder odpotuje prvi parnik, proporočivši jih najboljšim druib.nn, katoro dnjo dobro hrano na parniku. — Jamči za odpotovanje istoga dn6, kateri je označen na listku ter povrn« stroške, ako bi ga zamudili vsled krivnje ngoneje, in to: nko no bi doapeli o pravem času v določeno mesto vsled tega, ker jo agem-ija slabo rnČunila potrebni ^hk. katerega so potrebuje za vožnjo po železnici, ali pa če ne bi našli več prostora na parniku. — Ker ima ista agenoija tudi v Novem Jorku agencijo za pošiljatve po vsej neverni Ameriki, daje tudi listke za katorikoli kraj soverne Amerike po jako znižanih cenah. Konečno izdajo navedena agencija t udi listke za katerikoli kraj. — Informacijo o cennti in dnevih odpotovanja daje brez- n/1 nnciliof VO i» * * 1J * «» aU plačno omenjena agenoija. opiCJCllld UUpUbllJtllV tJ »» l^ ^ ^ „„ katori- holi kraj toliko po morju, kolikor po suhem tor prevzinia povzdignenje in pniskanje elu-čajno izgubljenih ali pozabljenih kosov prtljnžo o popotovanju po Ameriki in drugih krajih. VOna7k*l Agencija za popotovanja XCnic>lA Plrelli-ju ne bavi ho z izsoljenci, niti so Iie ,JOja j njimi igfim n , daj0 „iitakftrgnrt, p0jaBnil, tfinvefi lavi bo ^ izključno z popotniki v katerikoli smer in kraj. Popotniki vsi morajo imeti svojo popotnico fi^ od politiške oblasti, katera mora naznanjevati dežolo in kraj, kamor želi podati sb. * 12—8 v v v A V V A Paj>ir za cigarete CLUB PATENT D. Modiano v Trstu. Papir za cigarete „CLUB 3 PATENT S. D, Modiano v Trstu. Permanentno razpečevanj Spričavalo analize. Podpisani profesor pri kemičnem laboratoriju trg<»vin*ke in nautlčne izjavlja s tein, dajo podvrgol mikroskopični preiskavi papir ciparete t» Modiano ter je spoznal, da jo isti sestavljen iz čistega lana; pri siparete nndnljnoin uhidemiie rdke P, pruink omiio (TU! d- m vanju isj. se je prepričal tudi, d« jo popolnoma brez glicerine In dn jeden kvndratni motor tohta lo 9-284 gramov. — Izjavlja torej, da je papir za cigareto tvidke 8. D. Modiano jodon naj- }=[]l boljših in da jo isti popolnoma broz zdravlju škodljivih tvarij. 24 — 6 Hs Trst, 19. aprila 1893. Prof. Avg. Vierthdlev. p! Je na prodaj po vseh tabiikarnali iti papirnicah lllll Lastnik pol. drufttvo ,Edinost". Iidajatelj in odgovorni urednik Maks Cotič. Tiskarna Dolenr v Trstu.