Leto II V Trstu dne 30. aprila 1909. St. 18. Izhaja v Trstu vsak = petek popoldne = Uredništvo in npravništvo nlica Boschetto st. 5. II. nad. = Telefon št. 1570 = i * 1 —- — ... ..."-■ 1 — Prvi mainik. Prišel je zopet veliki dan, prvi majnik. Prišel je dvajsetič. Delo v tovarnah, rud¬ nikih, lukah, velikih in malih delavnicah počiva. Delavstvo, zavedajoče se svoje ve¬ like misije in bogastva, ki ga vstvarja dan za dnem s svojim delom, s svojim trudom, je odložilo orodje iz rok, da svobcdno praznuje dan, ki si ga je svobodno izbralo za svoj praznik. Prvi majnik je svobodno izvoljeni praznik zavednega delavstva vseh narodov. Svobodna volja delavstva ga je izvolila in delavstvo mu je moralo priboriti priznanje v dolgih trdnih bojih, ki še niso končani. Prvi majnik je z bojem pridobljeni mednarodni praznik dola; zato je pravi simbol delavskih ciljev in delavskega strem¬ ljenja, ki je vedno in povsod spremljano s požrtvovalnimi in silnimi boji. Letos praznuje delavstvo ta dan že dvajsetič. Dvajset let je, odkar se delavstvo po vsem civiliziranem svetu zbira na ta dan na velikih in malih shodih in v spre¬ vodih po mestnih ulicah manifestira za svoje pravice. Delo naj se osvobodi in na svetu naj zavlada pravica dela. — Človek naj se združi s človekom v boju proti naravi in prenehajo naj med njim divji boji za ob¬ stanek. Uniči naj se današnji družabni zistem, ki deli človeštvo v dva razreda in kakor zraka in luči naj bodo vsi enako deležni sadov človeškega dela. — Konec bodi prelivanju krvi, izginijo naj meje in konec bodi sovraštvu med narodi. Namesto kapitalistične, hočemo človeško družbo. Na dan letošnjega prvega majnika bo iz sho¬ dov zaveduega delavstva odmeval dvajsetič glas po teh zahtevah v katerih tiči naj- večji pomen tega simboličnega delavskega praznika. Koliko bojev, koliko zmag, koliko na¬ predka v teh dvajsetih letih? Proglasili so nas, da smo nasprotniki kulture in napredka. In socialistično de¬ lavstvo je dokazalo da samo ono edino odkritosrčno pripravlja pot k resnični kul¬ turi, k resničnemu napredku katerega sa¬ dovi bodo blagodejno uplivali na vse člane človeške družbe. Rekli so nam, da ščuvamo razred ne- maničev proti razredu kapitalistov. In mi smo dokazali, da hočemo samo odstraniti krivice, ki jih trpi delavstvo pod sedanjim kapitalističnim zistemom. Pokazali smo, da naša moč ni v sovraštvu, marveč v ra¬ zumu, v volji, v prepričanju in v ljubezni katera naj zavlada na svetu v provspeh vsega človečanstva. Rekli so nam, da hočemo razrušiti in uničiti družino. In povedali smo da je da¬ našnji družabni zistem tisti, ki uničuje družine v katerih je vsled bede nemogoče blagostanje. Dokazali smo, da samo v socia¬ listični družbi, kjer bo vsakemu življenje zagotovljeno, bo mogoča tudi resnična dru¬ žina v kateri bodo mož in žena in otroci vživali v ljubezni in brezskrbno sadove svojega dela. Proglasili so nas za izdajalce naroda. In povedali smo, da ne naroda marveč izda¬ jalci in brezobzirni sodniki smo onih ki v imenu naroda delajo nato, da se ohrani sedanji delavstvu krivični zistem. Delavstvo, ki vidi dan za dnem, kako se iz svojega naroda selijo tisoči delavcev v druge kraje kjer upajo boljše živeti nego v krogu svo¬ jega naroda. Delavstvo, ki hoče, da bodo vsi člani svojega naroda enakopravni in da bo vsem zagotovljeno ži\ljenje; delav¬ stvo, ki mora dan za dnem gledati, kako se najvišje narodne ideale izrablja v uma¬ zane kupčijske namene in se bori zoper tako izkoriščanje narodnega čuta, ono je edino, ki resnično in nesebično ljubi svoj narod. Dvajset let boja delavcev za svoje pra¬ vice, znači ob enem dvajset let vsakovrst¬ nega obrekovanja proti socialističnemu de¬ lavstvu strani onih strank, ki jim je ležeče na tem, da se ohranijo razmere v katerih jim bo mogoče še izkoriščevati nevednost in bedo ljudstva v svoje egoistične namene. Glasilo slovenskih socialistov na Primorskem. Posamezna številka = 6 vin. = Inserati po dogovoru. Naročnina za celo leto 4.20 K., pol leta 2.10 K.. četrt leta 1.05 K. - Ino¬ zemstvo več poštnina. __ V Ampak število zavednega delavstva je na¬ raščalo in narašča še vedno dan za dnem, množile so se njegove organizacije in vedno večje je bilo število izvojevanih pravic. Tudi slovenski delavci, so vzlic vsem teža¬ vam ustanovili si svoje organizacije, začeli so se združevati politično in nastala je social no-demokratična stranka tudi na Slo venskem. Po vseh strokah se je skrajšal delavni čas, zboljšale so se mezde, upeljal se je počitek, uredile so se delavne in službene razmere. Tudi slovensko organi¬ zirano delavstvo je pripomoglo, da je bil parlament prisiljen baviti se s socialnimi vprašanji in vpeljati delavstvu koristne zakone. Oblasti so se naučile rešpektirati določbe tudi proti delavcem, ki si je pri¬ borilo kos združevalne, zborovalne in tis¬ kovne svobode. Priborilo si je splošno volilno pravico za državni zbor in v parlamentu je bil vsled pritiska delavstva predložen zakon o socialnem zavaro¬ vanju. Poseben pomen ima letošnji prvi majnik za avstrijsko delavstvo, ki bo letos kakor druga leta manifestiralo za mir, ki je bil v naših krajih v nevarnosti. Še poseben pomen ima letošnji prvi majnik za tržaške delavce. Vsako leto se delavstvo na današji dan spominja svojih zmag in izvojevanih pravic, a spominja se tudi krivic, ki jih še trpi in nalog, ki jih mora narediti naj¬ prej ako hoče da pride trenotek, ko bo delavstvo lahko reklo, da je zmagalo. Tako se morajo tržaški delavci pripravljati na prihodnje deželnozborske volitve. Skrbeti morajo, da pošljejo v mestni svet in de¬ želni zbor število resničnih zastopnikov de¬ lavstva, ki bodo znali sedaj, ko si je de¬ lavstvo izvojevalo volilno pravico v mestni svet tržaški, braniti in zastopati interese delavstva. In kakor vsako leto, tako je naša dol¬ žnost, da tudi letos, in posebno letos, ko praznujemo dvajsetič prvi majnik, si mo¬ ramo obnoviti obljubo, ki smo si jo dali sami sebi. Da hočemo vstrajati na dose¬ danji poti, da hočemo vedno z dušo in besedo dvigati in razširjati našo idejo brat¬ stva enakosti in svobode. Ker mi smo prepričani, da vsako leto bo delavstvo praznovalo prvi majnik vedno lepše vedno impozantnejše. Mi smo prepričani da bo v bodočnosti praznovanje prvega majnika slavnejše in plemenitejše in da ga ne bo praznovalo delavstvo samo po shodih in v sprevodih, marveč tudi doma v družinah katere bodo ugodnejše razmere utrdile in v katere se bo naselila ljubezen. Y bo¬ dočnosti bo ta praznik dan, v katerem se bodo delavci, premagani od dela, zbrali okolu svojih ljubljenih; bil bo to dan ko bo oče objel sina in mu rekel: Da, sin moj, imel si in imaš prav, bil si pravičnejši od mene; danes nisem več samo tvoj oče, marveč tudi tvoj sodrug. To bo tisti dan, ko bo žena rekla možu: Sedaj sem te ra¬ zumela, moja duša je vsa s teboj, tvoj praznik prvega maja; bo odslej tudi moj praznik. Morda je še daleč do tega dneva, ampak ta dan bo prišel. Prepričani smo da se bo prvi majnik ohranil v spominu in da bo vedno večji, vedno lepši. Prepri¬ čani smo, da potem ko bo osvobodil delo, bo uničil vojno, da bode osvobodil človeštvo iz sedanjih spon kapitalizma in da bo zdru¬ žil narode celega sveta v objem bratske ljubezni. Zato ga bodo bodoči rodovi po¬ zdravljali in slavili kot naj lepši in najslav¬ nejši dan v zgodovini človeštva. Praznujte torej slovenski delavci dvajseti prvi majnik in po celem svetu naj odmeva glas delavstva. Živel prvi majnik! Živela mednarodna socialna demo¬ kracija ! Delavci! Sodrugi! Somišljeniki! Naročajte q) e ]^ VS kj List“ m sirite yy — - Socialistični poslanci za socialno zavarovanje. V odseku za socialno zavarovanje, ki se je sešel v petek 23. aprila, se je k debati 0 poročilu oglasil za besedo prvi poslanec sodr. Eldersch. «Zavarovanje za starost in obnemoglost — je rekel — je že stara zahteva delav¬ stva. Ampak vladni načrt ne odgovarja potrebe liudstva in zato vzbuja težke po¬ misleke. Glavna napaka tiči v tem, da se hoče združiti zavarovanje delavcev s za¬ varovanjem samostalnik. Načrt zavarovanja poslednjih je bil izdelan prenaglo. Socialni demokratje priznavajo, da je zavarovanje samostalnik potrebno ter da ga je smatrati kot zahtevo človekoljubja. Ampak zavaro¬ vanje teh naj bo ločeno od zavarovanja delavstva. Krog oseb, za katere velja za¬ varovanje je, čeravno pridejo v poštev štirje milijoni zavarovancev, vendar pre¬ ozek. V primeri s Korberjevim načrtom je to kar daje sedanji načrt znatno znižano ; nasprotno so se pa doneski zvišali za. ‘20%. To prihaja ravno od to, da se je združilo zavarovanje delavcev s zavarovanjem sa- mostalnih. Pripravljeni smo nositi bremena za primanjkljaj pri zavarovanju poljedel¬ skih delavcev, odločno pa nočemo nositi bremen primanjkljaja pri zavarovanju sa- mostalnih. Grajati se mora tudi, da si hoče pri organizaciji zavarovanja zagotoviti vlada preveč vpliva. Državnih doneskov ne bo plačevala aristokracija.Ustanovitev okrajnega urada pomeni dvojno evidenco, dvojni predpis doneskov. Tako podraže okrajni uradi upravo brez potrebe za 15 do 20 milijonov kron. Socialno zavarovanje vendar ne more imeti namena da podražnje upravne troške v neizmernost*. Minister notranjih zadev Haerdtl je polemiziral z Elderschom. Dejal je, da za¬ varovanje za starost in obnemoglost ne sme veljati enostransko samo v prid de¬ lavstvu, marveč tudi potrebi po zavaro¬ vanju v širokih skupin samostalnih. Ako bi se delilo zavarovanje obeh kategorij, bi se samo podaljšalo rešitev in povečalo upravne troške. Okrajni uradi se predlagajo zato, da bodo upravni troški manjši. Ce bi se hotelo ustanoviti lokalno organizacijo, bi se lahko dizorganiziralo bolniške blagajne ka¬ terim bi bile lokalne organizacije podvr¬ žene. Koncentriranje pripravljalnih poslov pri okrajnem uradu, dovoli primeren upi i v delodajalcem na oskrbovanje teh poslov. 1 (In to hoče vlada in hočejo krščanski so¬ cial ci. Op. ur.)» ' anl naše obrežje ter da od mornarice Uri M tisoče in tisoče ljudi. Ako bi bil imel dr. mginja v svoji mladosti drugačne pojme o ti stvari, bi rekli, da se je postaral. Inko pa ne moremo reci drugega, da tak posla- ncc ' D naravnost sramota za hrvatski na; 10< 7‘ Mi bi radi vedeli, kaj poreče ne 1 nato Klofač, ki je nekak patron slovensko- nrvatskih zizibambul ? Kadar „I3din«st“ poroča bodi 31 tudi o malenkostnem dogodku, se «$* človek vedno vprašati, mar ni v po''O cllu tudi nekoliko narodne laži. Poglejmo sie 7 ® dogodek : Dne 21. t. m. jc na kolo¬ dvoru V NabroiJ«; -srečil sodr. -J 081 ? meniškega voza nji o ter mu odtrgalo desno nogo P oi u v Nabrežini ponesrečil sc— ■ ocman. Eno kolo železniškega voza S* , n ije o ter mu odtrgalo desno nogo P gležnjem Na kak način je omenjeni sodr«« onesrečil, se dosedaj ni moglo dog" a ! ak °J s Prihodnjim vlakom so eenca pripeljali v tržaško bolnišnico- I oroccva ec „Edinosti“ jc pa vedel 3 Sodr ‘ Kocman padel pod voz. Zato na' DELAVSKI LIST 3 re č — tako nam je povedala „Edinost“ — k er je bil vinjen. To je povedalo ured¬ ništvo „Ed.“ s primerno opombo v sklepu. Nihče na železnici ni vedel kako je pone¬ srečil, poročevalec „Ed.“ je pa vedel, da je bil sodr. Kocman vinjen. Ampak doka¬ zalo se je, da Kocman ni bil vinjen mar¬ več, da ni imel v sebi drugega nego čisto kavo. Poročevalec bi se moral v takih slučajih natančno prepričati predno se ob¬ javi stvar tako, ki mora še bolj otežiti bol družine in svojcev ponesrečenca. In tisto opombo uredništva, bi si jo bilo uredništvo ^Edinosti ‘ tudi lahko ohranilo v žepu za druge slučaje. Ampak prezobziren poroče¬ valec in brezobzirna „Ed. u je objavila podlo laz. Dva nabrežinska sodruga sta pa pozvala „Edinost“ da objavi primeren popravek, in sta bila tudi ustrežena Edinostarji vedo da med nabrežinčami posebno še med železni¬ čarji nimajo tovarišev, pa si mislijo: Le po njih če treba tudi z lažjo. Sicer je pa „Ed.“ že od nekdaj nazorov stare birokra¬ cije. Ako ponesreži na železnici delavec, je bil gotovo vinjen, ako se pa pijani gospod zvrne pod mizo, se je gotovo samo radi hipne slabosti zavalil raz sedeža na tla. Previdni opazovalec nam pošilja opis o sledečem resničnem vsakdanjem do¬ godku. Tudi slovenski narodnjakarji nimajo nobene izjeme pri izkoriščanju delavstva. To je menda že vsem znano. Ampak to opazimo zlasti pri nekem čevljarju v Ro¬ janu, ki je slovenski narodnjak z dušo in telesom. Vslužbenih ima več pomočnikov in vajencev, seveda tudi slovenskih. Ampak kakor je navdušen narodnjak, nima s svo¬ jimi vajenci nobenega usmiljenja. Po na¬ vadi se dela v delavnici tega narodnega čevljarja do 10. ure zvečer. Ob tej uri gredo mojster in pomočniki k počitku. Zena od mojstra pa pride ob tej uri nad¬ zorovati vajence, ki morajo seveda še na¬ dalje delati do polnoči in še delj. — Zena mojstra se najbrž popoldne naspi in zavza¬ me, ko se je odpočila, mesto soprogu. Tako se ta dva vrstita. Vajenci pa kar z delom naprej. Zjutraj pa, ako gremo zgodaj mimo te čevljarske delavnice v Rojanu, vidimo zopet vajenca že na nogah, ki pometata. Ko sta pometla, pospravila in odprla de¬ lavnico, pa hajd zopet na čevljarsko delo, ki traja do polnoči. Toliko za sedaj za javnost. Dotičnega čevljarja smo naznanili kompetentni oblasti, ki mu bo z narodnimi besedami in para¬ grafi povedala, koliko se ne sme izkoriščati mladih življenj. Ako bo pa dotični čevljar po tem dopisu še nadaljeval dosedanje svoje narodno izkoriščevanje, potem ga bomo tudi z imenom priporočali javnosti posebno našim sodrugom, ki mu dajo tudi dokaj zaslužka. V Ljudski oder zahaja po dnevu znan gospod z jako nepoštenimi nameni. Dosedaj je odnesel iz društvene Knjižnice že več najlepših zvezkov. Dotičnega gosp. katerega ime in naslov poznamo, poživlja vodstvo «Ljudskega odra» da v najkrajšem čsu vrne vse odnesene knjige, sicer bo prisiljeno nastopiti proti njemu drugim potom. Toliko na znanje. « Majski list*, ki ga je izdala letos naša stranka, je res krasen. Noben dela¬ vec ne bi smel ostati brez njega. Dobi se ga pri upravi „Del. Lista“ ali pa pri so- drugu Ant. Jernejčiču. Na dan prvega maja se ga bo razprodajalo tudi na popol¬ danski veselici. Divaška jama 15. min. oddaljena ■od postaje Divača, bo v nedeljo dne 2. maja t. 1. čarobno razsvetljena z acetilensko lučjo od 4 do 7 ure popoldne ob vsakem vremenu. Vstopnice po 1 krono za osebo se dobe pred vhodom jame. — Odhod iz Trsta, državna železn. ob 2 uri 15 min. popol., povrat iz Divače ob 7'55 zvečer. GLEDALIŠČE. V nedeljo se je igralo v Narodnem domu igro s petjem "Graničarji*. Igralo se je izredno dobro. Poleg Verovška in Danilove, ki sta kakor vedno nastopila tudi takrat kot rutinirana umetnika, so se odlikovali še Veble, ki je imel pri tej predstavi svoj častni večer in Boleslavki: Sicer pa so bili, z malimi izjemami, na mestu vsi igralci Tudi udeležba je bila častna, kar je bilo res nekaj izrednega, ker smo bili vajeni, posebno pri poslednjih predstavah, skoraj na prazno dvorano. Ta predstava je bila v tej sezoni menda poslednja, O tej gleda¬ liščni sezoni smo dobili daljši članek, ki ga bomo objavili, ako nam bo le prostor dopuščal, v prihodnji številki. DOPISI. GORIŠKO. Gorica. Politična krajna organiza¬ cija je sklicala zaupnike v nedeljo 25. t. m. radi posvetovanja o praznovanju 1. majnika in glede nastopa proti klerikalnemu napadu na delavsko organizacijo v Podgori. Navzoč je bil sodrug Etbin Kristan iz Ljubljane. Sodrugi so končno sprejeli sta¬ lišče sodruga Etbina Kristana ter so eno¬ glasno sklenili, da se shod krščanskih so- cijalcev s predavanjem drja. Kreka iz Ljubljane ne razbije, marveč da je glavno,' da se vrši strankin shod, ki je določen na isti dan ob 4. uri popoldne, in da bo kar mogoče dobro obiskan. Ako se demonstrira proti klerikalnemu shodu, se stori to naj- dostojnejše s tem, da delavci gredo na shod, mirno prisostvujejo in se ob določeni uri zopet odstranijo, ne da bi motili govor¬ nika in predavanje. Za majnikovo slavnost se sklene, da se je organizacije kar mogoče polnoštevilno udeleže ter se v to svrho tudi pripravijo. Združena pevska zbora, goriški in pod¬ gorski, sta imela v posebnih prostorih glavno poskušnjo za nastop pri ljudski ve¬ selici dne 1. majnika. Politična krajna organizacija poziva vse sodruge v mestu in okolici, da se na prvi maj pravočasno in polnoštevilno udeleže javnega shoda ob 2. popoldne na Piazza Ginnastica. Krajna organizacija vabi sodruge v nedeljo na navadni nedeljski sestanek. Solkan. Zaupni shod se je vršil pri nas v pondeljek 26. t. m. Poročal je sodr. E. Kristan. Isti dan zvečer se je vršil tudi shod II. skupine železničarjev, kjer je tudi poročal sodr. E. Kristan. Obadva shoda sta bila izredno dobro obiskana. Podgora. Delavsko izobraževalno društvo je priredilo shod nedeljo 25. t. m. ob 4. pop. ter je povabilo sodruga Etbina Kristana iz Ljubljane. Proti koncu tedna se je izvedelo, da nameravajo klerikalci prirediti v Podgori velik shod ter so nanj povabili drja. Kreka iz Ljubljane z go- riškim generalnim štabom drjem. Brecljem, prof. Cepudrom itd. Prišel bi tudi propali kandidat v zavarovalnico proti nezgodam, Jeriha. Zadnji vspehi socijalnih demokratov v Podgori, posebno pa volitve v zavaro¬ valnico proti nezgodam in v bolniško bla¬ gajno so opozorili vodstvo krščanskosocijalne zveze na to, da je jela naraščati moč so- cijalnodemokratične stranke v največjem industrijalnem kraju na Goriškem in pod geslom: rušiti, kjer je le mogoče, slogo in moč socijalne demokracije, naj bi se prire¬ dil velik shod, ki naj bi izvabil delavce v krščanskosocijalno zvezo. Med sodrugi v Podgori je raditega upravičeno zavladalo precejšnje vzburjenje ter so delavci - zahte¬ vali, naj sc na vsak način prepreči nastop klerikalcev v Podgori. Podgorci so kot en mož zahtevali, naj se gre v večem številu na shod ter naj se niti ne pusti izvoliti predsedstvo ruti nastop drja. Kreka. Vsled sklepa zaupnikov goriške okolice v nedeljo zjutraj pa se je delavstvo podvrglo, da napravi le mirno demonstracijo proti na¬ stopu klerikalcev in pokaže njih nemoč. Ob dveh popoldne so se jele zbirati socijalnodemokratične čete: en del na zbo¬ re vališču krščanskosocijalne zveze v veliki dvorani Breganta, velika večina pa v društvenih prostorih Delavskega izobraže¬ valnega društva v Podgori. — Klerikalci shoda niso mogli pričeti pravočasno, ker je mankalo poslušalcev. Za sile so jih zbobnali 20 do 30 in ker je tudi toliko socijalnih demokratov vstopilo v dvorano, je pričel dr. Krek neovirano svoj govor, kakor se je tudi predsedstvo nemoteno konstituiralo. Ob 3 V 2 so prikorakali so- cijalni demokratje v zborovališče ter so zasedli celo dvorano. Nastop se je vršil mirno ter je dr. Krek nemoteno nadaljeval svoj, takrat vsaj precej dolgočasen govor. Ni bil posebno gotov svoje stvari, ker je slutil, da govori tujemu občinstvu. Po 4. uri se je odstranil večji del socijalnih de¬ mokratov, ker so šli na lastni shod, na ka¬ terem je predaval sodrug Etbin Kristan. Ker sklepa zaupnikov ni bilo mogoče pravočasno naznaniti vsem sodrugom, je ostalo nekaj socijalnih demokratov v dvo¬ rani. Ko je predsednik zakričal: «Le poj¬ dite za drjem. Tumo, bodete videli, kam vas pripelje*, je nastal hrušč in šum ter je trajal toliko časa, da so morali dr. Krek in njegovi pristaši pobrati šila in kopita in se zateči v druge prostoi'e, kjer so imeli zaupen shod s pičlim številom pristašev. Predavanje Etbina Kristana se je vršilo pri nabito polnem lokalu ter je delavstvo sledilo z navdušenjem in zanimanjem ži¬ vahnemu predavanju sodruga Et. Kristana. Klerikalni razdirači so dobili tako za¬ služeno lekcijo. Vemo, da bodo hoteli iz¬ koriščati način, kako se jim je shod razbil, oficijelni nastop socijalne demokracije pa se je vršil docela dostojno. In ako je manjša frakcija socijalnih demokratov na svojo pest mogla razbiti shod, kaže, kako klaverno ulogo so igrali krščanski socijalci na dan 25. t. m. Prepričani smo, da se dolgo ne bodo upali več na dan, ker se je začelo delavstvo zavedati in vidi vso hinavščino krščanskosocijalne zveze in na¬ rodne delavske organizacije, ki ima namen le deliti in cepiti delavsko moč. Politična krajna organizacija priredila je isti dan ob 2. pop. zaupni shod na ka¬ terem je predaval sodr. dr. H. Tuma de¬ legatom v bolniško blagajnico o pomenu bolniških blagajnic in njih upravi. Shod je trajal eno uro ter je pokazal, da hoče de¬ lavstvo v Podgori odslej energično in za¬ vestno zastopati svoje interese. Vrtojba. Gospodarsko zadrugo smo ustanovili pri nas. Kakor je znano se je na nekem shodu sklenilo ustanoviti samo vinarsko zadrugo. Končno so se pa pra¬ vila sestavila tako, da bo smela zadruga prodajati vse pridelke svojih članov in tudi jim preskrbovati vse potrebščine. Svojim članom bo smela dajati tudi posojila in sprejemati hranilne vloge. Ustanovni občni zbor, katerega se je udeležil tudi Aleksan¬ der Skaza, voditelj novoustanovljeno kme¬ čke banke, kateri je tudi sestavil pravila, se je vršil v soboto 24. t. m. V odbor so bili izvoljeni: Ivan Mermolja, načelnik; Karol Gorkič, tajnik; Andrej Kovič, de- narničar; Ivan Cijan in Ivan Faganel pa odbornika. V nadzorstvo so bili izvoljeni: Vincenc Nardin, Josip Soban, Daniel Pe¬ ric, Ivan Gorkič in Miha Gorkič. Poslednji je tudi bil izvoljen enoglasno kot načelnik nadzorstva. To je torej zopet sad blago¬ dejnega dela naše in kmečke stranke v Vrtojbi. Le tako naprej! Dol. Vrtojba. V nedeljo dne 2. maja t. 1. ob 3. uri popoldne se vrši v društ¬ venih prostorih zaupen shod na katerem bo predaval sodr. Mihajlo Krištofič o predmetu «proletarijat in industrija*. — Sodruge prosimo, da se udeleže tega zbo¬ rovanja polnoštevilno. ISTRA. Pulj. Tak. Zizibambule so imele v nedeljo 18. t. m. svoj prvi občni zbor, ki se je vršil šele na drugo sklicanje. Ob pr¬ vič določenem času se ni mogel vršiti vsled prevelike udeležbe članov. Nas zanima ta občni zbor seveda le toliko v kolikor se zanimamo navadno na vsa narodna po¬ ročila. „Omnibus‘ je imel namreč pogum kar en dan prej pisati o vspehih te N. D. O. in je z debelimi črkami zapisal, da ima nad 600 članov. Ampak gospodje pri Om¬ nibusu so tako kunštni, da so po zboru objavili računsko poročilo in so se udarili same sebe po nosu. Iz tega računskega po¬ ročila je razvidno, da je inkasirala N. D. O. v skoraj poldrugem letu 2581 kron (i0 vin. tedenskih prispevkov. Torej računajmo, da bomo na čistem. Vsak član plača na leto K 10’40 (po 20 vin. na teden) za pet me¬ secev pa K 4‘40, Skupaj v 17 mesecih je plačal vsak član K 14'80. Koliko je treba tedaj članov, da spravijo v 17 mesecih skupaj K 2581'60? Po našem računu menda 174 članov. Od kje ste pa gospodje vzeli ostalih 427 da ste napravili število 600 ? Ali jih nimate ali ste pa zgrešili ra¬ čune ? Poglejte še enkrat v knjige. Iz po¬ ročila smo tudi izvedeli o nekakih velikih zmagah pri bolniški blagajni in pri zava¬ rovalnici proti nezgodam. „Edinost“ je pi¬ sala, da so pri zadnjih volitvah glasovali za socialiste tudi ital. delavci, in je mislila, da bomo mi rekli da je to laž. Ampak „Ed. bi bila gotovo molčala, ako bi bila izvedela, kako so v puljskem arzenalu nemški in madjarski delavci in delodajalci podpirali narodno... pardon... ekonomično listo (narodna lista se je imenovala šele potem ko so v arzenalu dobili večino). En narodni odbornik nam je povedal, da je bila tista zmaga, v bolniško blagajno, zmaga Siidmarke ter da ukazujejo v odboru bolniške blagajne Nemci in marina. Govoril je še dr. Laginja in drugi o čemer pa ni vredno, da bi se tu pečali. Omeniti je treba seveda, da so priredili v 17 mesecih ob¬ stanka 5 plesov in 3 predavanja. — Za knjižnico so pa izdali 111'02 kron. Lepo kulturno in gospodarsko delo, ni kaj opo¬ rekati. Kupujte „Majski List“. Strokovni pregled. Krajevna skupina klesarjev v Trstu naznanja, da bodo stopili tuk. klesarji kmalu v mezdno gibanje in je Trst za klesarje že sedaj zaprt. Noben klesat* naj tedaj do novih obvestil ne išče dela v Trstu. Uslužbenci glavnih skladišč so se sešli v nedeljo 25. t. m. na shod da raz¬ pravljajo o praznovanju prvega majnika. Velika dvorana v II. nad. v Delavskem domu je bila nabito polna. Govorili so sodrugi Scstan, Milost in Pagnini. Sklenili so praznovati popolnoma dan prvega maja. Vodstvu glavnih skladišč se da na razpo¬ lago toliko delavcev, kolikor jih nujno potrebuje za nujne potrebščine. Vodstvu glavnih skladišč se tudi nalaga naj plača delavce že v petek zvečer ter izvolili so odbor, ki ima nalogo nadzorovati, da se bodo vsi uslužbenci glavnih skladišč na dan prvega maja res abstinirali od dela. V Sarajevu so stopili pekovski delavci v plačilno gibanje. Za pekovske delavce je tedaj ta trg zaprt. V Beljaku je trg za lesne delavce zaprt, ker se nahajajo tamošnji lesni delavci v plačilenem gibanju. Noben lesni delavec naj ne pojde v Beljak. Zidarje se opozarja, naj ne pojdejo v Pulj iskat dela. Zadeva zidarskih delavcev s tvrdko Miinz ni še rešena. Puljski trg je za zidarje tedaj zaprt. Občina in socializem (Dalje). Omenili smo, da se ljudstvo v mestih množi mnogo hitreje nego potrebna prebi¬ vališča. Pomanjkanje stanovanj pomeni vedno visoke najemščine in obratno. Rev¬ ščino brezposestnih izkoriščajo posestniki najbolj tedaj, kadar je revščina največja; seveda je to mogoče le vsled obstoječe privatne lastnine. Pri nas na Slovenskem še ni bilo čuti, da bi kdaj kaka občina javno preiskavala svoje gospodarske nad¬ loge. Nemci in Angleži imajo vsaj to dobro lastnost, da neprenehoma preiskujejo in kritizirajo sami sebe. Med raznimi poročili je hamburško prav značilno. V aprilu leta 1902 je primanjkovalo tam 14.000 malih stanovanj, med tem je naraščalo prebivalstvo za 16.000 oseb na leto. Ker se pri nas vrši isti proces, kakor v Nemčiji, lahko sklepamo, da so pri nas razmere iste, če ne slabše, posebno pa v Trstu, ki je v tem oziru _ prav razkričan. Po dosedanjem volilnem pravu so imeli v Trstu v občinski upravi glas le posestni sloji in je torej povsem umevno, da se niso zanimali za to velevažno vprašanje. Pri tem se ne zmenijo, koliko bede je skrite pod plaščem visokih najemnin v ob¬ čini. Ta beda pa se bo vsled gospodarskega razvoja prav gotovo maščevala nad občino, a krivi bodo poloma le oni, ki nočejo spo¬ znati velike potrebe socialnega dela tudi v občini. Zato je nujno, da občina zida ljudska stanovanja na svoje stroške. Kdo bi bil pred štiridesetimi leti trdil, da bo imela vsaka naprednejša občina danes vodovod, elctriko, v svoji oskrbi? Zakaj bi občina ne zidala na svoje stroške, to je v svoji režiji, delavskih stanovanj ? Če bi občina imela to, bilo bi neizmerne vrednosti zanjo. 3. Privatna renta. Znamenje dobrega in pametnega gospo¬ darstva v občini je gotovo, ako občina poseduje mnogo sveta, zemlje in skuša svojo last tudi razširiti. Preden nadaljujem, se moram dotakniti stvari, ki pride tu v poštev. Mislim namreč prirastno rento. Prirastna renta se imenuje dobiček, ki ga ima posestnik zemljišča pri prodaji na troške skupnosti. Torej dobiček, ki se on ni trudil zanj, temveč nekdo drugi: Primer: A je knpil pred 100 leti za 1000 K polja. On je to polje marljivo obdelavah Naposled je umrl; za njim je prišel njegov sin B; tudi on je zemljišče marljivo obde- laval in za tem zopet njegov sin C ., vnuk starega, umrlega A-jo. V teh 100 letih pa se je občina, v kateri leži omenjeno zem¬ ljišče, zelo razvila: Hiše in z njimi ulice in ceste so se podeseterile; pred sto leti neznane tvornice so se ustanovile. Nastal je nov razred delavcev. Šole so se razvile, pomnožile itd,, skratka: V si, trgovci, obrt¬ niki, delavci, državniki, stavbeniki, umet- 4 DELAVSKI LIST niki, nacionalni ekonomi vojskovodje itd., so s svojim delom prispevali k razvoju občine. — Tam, kjer je pred 100 leti umrli A kupil svoje polje,_ ki ga sedaj poseduje njegov vnuk C, se grade nove hiše, palače, tvornice, železnice itd. Naposled sklene občina zgraditi cesto po polju, ki . ga je pred 100 leti prodala A-ju, za 1000 K, da zveže mesto z bližnjim gozdom. — Občina pride k C-ju: Prodaj mi svoje zemljišče, ki ga je kupil tvoj stari oče A pred 100 leti od mene za 1000 K. C pravi: Dobro ! Prodam zemljišče, toda ne za 1000 K, temveč imeti hočem zanj 500.000 K. Občina mora plačati. To zemljišče se je tekom 100 let obdelo¬ valo. Toda A, B in C s svojim obdelova¬ njem niso povzdignili cene zemljišču za toliko, ker ni mogoče z obdelovanjem istemu povzdigniti cene za 499.000 K v 100 letih! — Več vredno je postalo zemljišče vsled tega, ker se je tam širilo selišče, se zidale ulice, železnice itd. Vsi Občinarji, cela ob¬ čina je vseh 100 let neprestano delala, da je povzdignila vrednost tistemu koščku sveta. In sedaj pride C, ki je slučajno lastnik zemljišča, ter spravi ves zaslužek 499.000 K v svoj žep, ne da bi imel oni, ki je vse to provzročil, to je občina, od tega kako korist. C je enostavno na pod¬ lagi privatne lasti izkoristil delo vseh. No, in sedaj zida občina cesto črez kup¬ ljeno polje. Sosedje, ki imajo tudi nekaj sveta, zemlje, poskočijo s ceno svojega po¬ sestva takoj, ko je občina pričela s svojim delom. In tako gre stvar v tem tiru dalje — na škodo občine in na korist posamičnih posestnikov. Prirastna renta je torej produkt skup¬ nosti ne pa produkt dela posameznikovega. — Če bi občine pred 50 ali 100 leti ne prodajale svojih posestev posameznikom, bi danes vsaka večja občina razpolagala z milijoni, ki jih je ustvarila prirastna renta. S premoženjem, ki so ga na ta način pri¬ dobili posamezniki, bi lahko občina pokrila vse svoje, tudi največje stroške, ne da bi se morala ozirati za kakimi občinskimi davki. Prirastna renta — kakor smo omenili pa provzroča v prvi vrsti draga stanovanja. Zato je vprašanje te rente eminentno de¬ lavsko vprašanje. Kdor mora drago plačati zemljišče, da zida hišo, mora gledati, da se mu ta izplača (rentira) in da mu povrne ono svoto, ki jo je kot prirastno rento izplačal; zida hišo z velikimi stanovanji ali tudi stanovalno kasarno ter špekulira na življenske razmere svojih najemnikov. Pri¬ merili so se slučaji, da so gospodarji vsled pritiska delavcev zvišali plačo za nekoliko odstotkov. Takoj pa so gospodarji hiš, sta¬ novanj povišali tudi najemščino. Zvišanje plač, ki je bilo namenjeno delavcem, je iz¬ ginilo v žepu hišnega gospodarja in delavci so bili zopet lahko — nezadovoljni. Ed. Bernstein prihaja vsled tega v svoji znani knjigi: «Die Voraussetzung des So- zialismus* do zaključka, da je ves napor, pripomoči delavcem do boljših življenskih razmer samo po strokovnih društvih brez¬ uspešen, dokler uniči naraščajoča zemljiška renta vsak uspeh zopet na škodo delavcev. Pa poglejmo še nadaljne posledice pri- rastne rente. Družina, z gotovim letnim do¬ hodkom mora plačati na leto 30 K več stanovanjske najemnine nego doslej. Mora torej zmanjšati na drugi strani svoje iz¬ datke za 30 K. Takih družin je na tisoče. Industrija, obrt nima več toliko odjemalcev, temveč od vsake družine — recimo, pov¬ prečno 30 K na leto manj. To znese ka¬ pital! Dela je manj. Brezposelnost delavcev narašča; beda v širšem slogu se veča. — Bezposelni delavci svojim uslužbenim tova¬ rišem že itak nizko mezdo še bolj strižejo. —- To vse samo zato, ker prirastna renta vse dohodke na eni strani porabi (absor¬ bira), ki se pojavljajo na drugi. Tak je blagoslov kapitalizma in privatne lasti za posameznika in za občino. Pametno občinsko gospodarstvo mora zasledovati smer, kako to rento zopet pri¬ dobiti za občino, za skupnost, in jo izviti iz rok posameznikovih. To je sedaj megoče le s pametnim davčnim redom. Resni ze¬ mljiško rentni davek bi precej preobrazil stvar. Nadalje pride tu v poštev še davek na stavbeni prostor, prirastni davek itd. Žal, da prostor omejuje podrobnejšo raz¬ pravo. Jasno je, da prirastna renta šele tedaj pripade docela občini, če ima sama zem¬ ljišča. Končna rešitev leži v popolnem komu- naliziranju sveta, zemlje. To se pa hipno ne da izvesti. Treba se je poprijeti postopnega socializiranja gospodarstva. — Vsak košček zemljišča, vsaka steza, ki je last občine, mora ostati njena; po gotovem načrtu se mora posest občine razširjati. Zakaj, pri vsakem koščku sveta, ki ga proda ali odstopi občina v zasebne roke, izgubi tudi prirastno rento. Pri nas se smatra zemljišče in poslopje na njem kot eno skupno celoto. Na An¬ gleškem je stvar drugačna. Tam sta večkrat lastnik zemljišča in lastnik poslopja na njem različna, torej dve osebi. Ta sistem imenuje nacionalna ekonomija lease hald. Na podlagi tega sistema je zidan skoraj ves London. Vrši se to na sledeči način: A ima zemljišče; B bi rad zidal na njem hišo, tvornico ali kaj drugega. Toda A ne proda zemljišča. B ga vzame torej v najem za 99 let proti letni renti in s pogojem, da pre¬ pusti po preteku 99 let poslopje, ali kar hoče zidati na zemljišču, brezplačno lastniku zemljišča. Primerjajmo sedaj, kako bi stvar iztekla, če bi občina prevzela ulogo A -ja proti P-ju, privatnemu kapitalistu. Kake koristi si na¬ bavi lahko občina na tem polju. V korist občine, posameznika in celega naroda je, da poseduje občina mnogo sveta ter da zna tudi pametno gospodariti z njim. Kolikor več poseduje občina sveta, toliko več prirastne rente je odtrgala neopravi¬ čenim posamičnim posestnikom. Privatna last ima v vseh ozirih skrajno slabe posledke. Naloga občine ni, da te strašne posledke še podpira, temveč, da jih kljub zasebni lasti kolikor mogoče omeji, ter s tem pomaga do površja kolektivisti¬ čni smeri, ki ima cilj odstraniti sedanjo meščansko-kapitalistiško družbo. (Dalje prih.) Književnost in umetnost* Razprave VIL zbora jugoslovanske socialne demokracije. V založbi Delavske Tiskovne Družbe v Ljubljani je izšel za¬ pisnik o razpravah letošnjega strankinega zbora. Lična knjižica obsega 112 strani. Sestavljena je po stenografičnem zapisniku ter podaja v pregledni obliki referate in razprave vseh treh dni, vse sklepe, imenik delegatov in novi pravilnik stranke ; dodan je tudi brnski narodnostni program. Knjiga je torej neobhodno potrebna vsakomur, ki hoče poznati strankino življenje, zlasti pa vsakemu sodrugu, ki hoče bodisi tudi v najožjem krogu delovati agitatorično. Z ozirom na obsežnost se lahko pravi, da je cena 60 vinarjev zelo nizka. Vsem sodru- gom, ki se zanimajo za notranje delo in za razvoj stranke, priporočamo zapisnik naj¬ toplejše. Naroča se pri Delavski Tiskovni Družbi, Ljubljana, Dunajska cesta 20. Tolstoj in njegovo poslanstvo spisal Ernest Ho\vard Crosly. Z dovoljenjem za¬ ložnika iz angleščine preložil Ljudevit Furlani.Založila in izdala «Zvezna trgovina» v Celju. Cena broš. K — '70, po pošti K —'80. Preložitelj Ljudevit Furlani pravi v predgovoru, da je prevel dve drobni razpravi, katere obsega knjiga, o Tolstoju v katerih nam E. H. Crosly na poljuden način pojasnuje Tolstejevc reformatorične ideje na verskem in šolskem polju. S tem je želel po svoji moči nekaj storiti v do¬ stojno proslavo za ves svet pomenljive obletnice, za kar smemo Ljudevitu Furla¬ niji! biti res hvaležni. Knjiga vsebuje sledeča poglavja. Tolsto¬ jeva deška in možkadoba; Njegova velika duševna kriza; Tolstejev odgovor na uganko življenja; Temelj njegovega moralnega in socialnega zakonika; Za njegov nauk go¬ vori krščanski duh; Krščanski nauk v praksi; Tolstoj kakršen je danes. To čedno Knjižico priporočamo našim čitateljem in želeti bi res bilo, da bi dose¬ gla toliko vspeha kakor na Angleškem. Izdajatelj in odgovorni urednik VINKO KERMOLJ. Tiska.TISKARNA MODERNA M. Susmel & Comp ulica della Zonta 8. J = LIKflRICfl= | JULIJA POLLAK . TRST = !§ ulica Sette Fontane štev. 5. I. nad. g 3 Priporoča sc sodrugom. <=: 3 = Delo fino in točno. = s 1> Postrežba na dom. e Skladišče ameriških mrežic in aparatov za električno in plinovo luč E. WOLFLER - TRST » ulica delle Acque št. 20. -- / D D D □ D D D D □ D a % ^ODDD DDDfl DDDOO^ Knjigoveznica A ul. Valdirivo št. 19. II. nad. Izdeluje najfinejša in tržna dela po zelo nizki ceni. % a a □ n a □ a a □ □ a £ »o aaa dddd nnao^ Pozor! ^ novem skladišču — vina in likerjev rr; Blizu kinematografa Eden ul. Madonnina št. 11, se prodaja različna vina prve vrste in po naj¬ nižjih cenah. Refosk .. po 56 vin. liter Moskat.. 00 72 vin. liter Istrsko.. po 48 vin. liter Razen tega ima na razpolago š e veliko zbirko belih namiznih in de- zertnih vin, likerjev, i. t. d. Pošilja Irank« aa