Leto m, štev. 16 (»Jutro« xv„ st. as«) Ljubljana, ponedeljek 16. aprila 1934 Cena 2 Din (jpravuisivo. Ljubljana, Knafljeva ulica 6. — Telefon St. 8122, 8123, 8124, 3125, 3126. Inseratnl oddelek: LJubljana, Šelenburgova uL — TeL 8492 to 2492. Podružnica Mart bor: Gosposka ulica fit. IL — Telefon fit. 2455, Podružnica Celje: Kocenova ulica fit. 2. — Telefon fit. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvora št. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta fit. 42. Podružnica Trbovlje: v hifil dr. Baunv-gartnerja. Ponedeljska Izdaja Poneaeijtuui u-u&jb >juuh« vsak ponedeljek zjutraj. — Ma roča se posebej tn velja po pofi prejem&na Din 4.-, po raznafiat dh dostavi jens Din 5.- mesečne Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 0. Telefor fit. 8122, 8123, 3124. 3125 to 812fc Maribor: Gosposka ulica IL relefoi fit. 2440. Celje: StrossmayerJeva uL 1. TeL 65 Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifa Južna Srbija za kralja in domovino ______** - w „ Včeraj so bojevniki iz Južne Srbije na najsvecanejsi način bojenje in zedinjenje - Mogočna manifestacija zvestobe in požrtvovalnosti in nedeljivo Jugoslavijo žrtve za osvo- Skopije, 15. aprila. Po vedri južni noči, y kateri so se neprestano razlegale narodne nesmi n navdušeno vzkhkanje, je nastopil dlnSnji dan v znamenju -ličastnega soln-čnega zmagoslavja. Svečanosti fletnice vstopa prvih rekrutov iz južne Srbije v srbsko vojsko so se vršile ob navzočnost, ogromnih množic iz vseh bližnjih m dalj-njih krajev in ob prisotnosti odposlanstev iz vse države. Med 7. in 8. uro se je pričela zbirati v ulic: Gara Dušana nepregledna povorka ki je kmalu nato krenila po ulici prestolonaslednika Petra, čez trg kralja Petra m most Čara Duiana k svečani cerkveni slovesnosti. Odhod povorke je naznanilo 21 topovskih strelov z Dušanovega grada. Ogromne množice so motrile povorko z obronkov Dušanovega grada. Hkratu s povorko so odšla na zborovališče številna odposlanstva in organizacije iz vseh krajev naše prostrane države. Kmalu nato so prispeli člani kraljevske vlade s predsednikom ministrskega sveta Nikolo Uzunovicem na čelu. V njegovem spremstvu so bili minister dr. Kramer. minister za trgovino m industrijo in zastopnik kmetijskega ministra .J ura j Demetrovič, minister za vojsko m mornarico general Dragomir 2. Stojanovic. --.rosvetni minister dr. Ilija Šumenkovic, notranji minister Zivojin Lazič, nodnredsed-nik "Narodne skupščine Hasan Begovič ter •tajnika narodne skupščine Dragiša Stano-jevič in d«-. Jevremovič. Množice so prihod predsednika vlade in ministrov pozdravile z burnimi ovacijami. Nato je prispel patrijarh Varnava ki so ga spremljali dva škofa in mnogi višji in nižji svečeniki. Naposled je prišel odposlanec Nj. Vel. kralja general Pavle Pavlovič, ki so ga množice viharno pozdravile. Vzklikanja »Živel kralj! 2ivek Jugoslavija!« ni bilo ne konca ne kraja. General Pavlovič je obšel častno četo in razvrščene čete in pozdravil vojake s starim vojaškim pozdravom: »Pomozi Bog, junaci!« Vojaki so mu odgovorili: Bog ti pomogao!« Pri tem je prišlo do novih, prisrčnih in dolgotrajnih ovacij kralju in Jugoslaviji. Odigravali so se prizori navdušenja, ki jih Skopije še ni videlo. Ovacije so se ponovile, ko je stopil med prisotne poveljnik 3. armijske oblasti general Milan Nedič s svojim spremstvom. Tedaj je z Dušanovega grada pričelo gromko odmevati 21 topovskih strelov Nad Hramom slave sta tedaj pričeli krožiti dve skupini 3. letalskega polka, ki sta metali cvetje na grobove naših junakov. Cvetje so nabrali iz vseh krajev naše domovine. Medtem so se na častni tribuni že zbrali vsi odličniki Takoi nato se je pričela služba božja za bojevnike Južne Srbije ki so padli v osvobodilni vojni. Službo božjo je opravil patrijarh Varnava. Po končanem pravoslavnem obredu Je opravil obred za padle muslimane Srbije skopiianski iman Hasan Sadic Sledila je služba božja katoliškega duhovnka Hajk za padle katoličane. Na koncu še opravil obred skopljanski rabin za padle vojake židovske vere. Govor patrijarha Vamave , i! _ j. Po končanih obredih je povzel besedo patrijarh Varnava, ki ie v daljšem govoru med drugim izvajal: »Velik je današnji dan ne le za naš klasični jug, temveč tudi za ves jugoslovenski narod. Vi, sinovi tega divnega juga, ste danes lahko ponosni. Danes prisostvujete v nekdanjem Dušanovem mestu svečanosti, ki odgovarja duhu ne le srbskega naroda, temveč vseh bratov, ki žive v naši državni zajednici. Vi, južni Srbi, ki se s hvaležnostjo spominjate svojih rešiteljev, vi ste po božjem preudarku takoj po osvoboditvi. ovekovečili svoje rešitelje in dokazali svojo hvaležnost do njih v borbah proti stoletnim sovražnikom ne le srbskega naroda, temveč vsega jugoslovenskega naroda in celo vseh malih in velikih balkanskih narodov. To je velik in važen dogoden v zgodovini zgradnje naše nove države m polaganja temeljev današnje velike m močne Jugoslavije. , . . Patrijarh Varnava je nadalje poudarjal, da so bili prebivalci Južne Srbije sužnji samo s teiesom, ne pa s svojim duhom. Po nesreči na Kosovem polju je naše ljudstvo robovalo samo s telesom, ne pa s svojim duhom. Bilo je suženj tistega, ki ga je tlačil. Tu se moramo spomniti Kristusove besede: Naj se ne bojimo tistih, ki ubijajo telesa. ker ne morejo umoriti naših duš. Vi vsi, je nadaljeval, ki ste doumeli ta Kristusov nauk, niste mogli robovati z duhom. In glejte: Iz vseh krajev uase močne Jugoslavije so prišli bratje, da vam izrečejo svoje priznanje za to vaše junaštvo. Patrijarh je nato govoril o vlog, Suma-dincev in Črnogorcev v osvobodilnih vojnah in poudarjal, da je naš narod ze prej pokazal, da odbija tujca s svojim duhom. Omenil je pravkar opravljene obrede raznih veroizpovedi, kar ni samo dokaz verske strpnosti, ki vlada v nasi državi, la skupnost in ta sloga je dokaz popolnega verskega edinstva. Južna Srbija je z današnjimi manifestacijami dala vsemu svetu primer lepe verske strpnosti in medsebojne ljubezni. , Nato je patrijarh z velikim poudarkom opisal zasluge Nj. Vel kralja za končno zedinjenje in osvobojenje vseh Jugoslovanov Pri teh besedah so množice vnovič priredile navdušene ovacije Nj. Vel. kralju, za kraljevski dom in za Jugoslavijo. Patrijarh se je v nadaljnjem svojem govoru spomnil Južne Srbije, ki je s slavo in s krajinskimi lepotami tako obdarjena, da prihajajo iz vseh krajev sveta občudovat njeno staro kulturo in s fem moč vsega našega naroda. Na kraju je pozval prisotne, naj vzkliknejo vsem, ki so sodelovali pn ustanovitvi naše velike Jugoslavije. Govor patrijarha so prisotne množice sprejele z dolgotrajnimi ovacija™- Govor zastopnika Nj. Vel. kralja Z* ti iim ie povzel besedo povelj. 3. ar- . In dali ste mnoge grobove. Zato. je naša dr- m ijsHce oblasti ^ralNedič, ?ki J.W Junaki! Ko so 1. 1914. zvonovi pozivali orohov. Za te vse svete žrtve, ljudi, da je domovina v nevarnosti, ste vi, „. .1.1__; *>rot4 državi in zaradi zarote. OsfcaJe airetiranoe }e državno tožilstvo obsodilo na osnovi drugih paragrafov kazenskega zakonika. Vsi are-tiranci so v zaporih orožnlškega poveljm- štva v Bukarešti. Po vesteh, bi krožijo v tukajSnjih krogih, so policijske oblasti odkrfle v Transsfl-vaniji novo zaroto. Snoči je bilo aretaraa.ii več ljudi, ki jih bodo prepeljali v Bufcare- štvo. . - . Vodja radikalne kmečke stranke JwHan je vložil v predsedništvu parlamenta interpelacijo zaradi častniške zarote. Dr. Čedomil Mitrovicf Beograd, 15. aprila, p. V pretekli nočj je umrl znani univ. profesor dr. Cedomii Mitrovič, ki je bil dolgo časa beograjske univerze. Pokojnik j« bil znan nacionalni delavec, ki je sodeloval v mnogoštevilnih kulturnih in human,ternib društvih. med drugim tudi kot predsednik društva za zaščito mkdoletne aece. Kronika od sobote do ponedeljka LJubljana, 15. aprila. Take nedelje v aprilu, kakor je bila današnja, Ljubljančani menda ne pomnijo. 2e včeraj popoldne je solnce prav pomladansko pn greva! o, a davi se je z ažurnega neba že na vse zgodaj smejalo soinoe in razlivalo tople žarke nad pokrajino kakor poleti. 2e v dopoldanskih urah je postalo tako topio, da so ljudje pustili doma plašče in pohiteli v prirodo prav poletno oblečeni. Opoldne smo imeli na solncu nad 20 stopinj C. Izredno živahna je bila seveda dopoldanska promenada, a Šmarno goro, Katarino m bližnje hotme so danes kair v trumah naskočili ijztetnifoi. Šentjakob poživlfen Šentjakobski trg je danes doživel svoje pomladno vstajenje. Prekrasno vreme je omogočilo prvi tamošnji promenadni koncert. ki je moral preteklo nedeljo zaradi naliva izostati. Zamisel Tujsko prometnega sveta, da se bodo poslej vršili promenadni koncerti ob nedeljah menjaje v raznih delih mesta, je takoj danes pokazala, da bo rodila popoln uspeh. Ko so ob 11 zadoneli zvoki koračnice, ki jo je pod vodstvom Heriberta Svetla strumno zaigralo narodno železničarsko glasbeno društvo »Sloga«, so se zgrnile na Šentjakobski trg množice, ki jih je godba mahoma pritegnila iz vse Ljubljane, kakor magnet In marsikdo, ki ga sicer vse leto pot ne zanese tod mimo, r ta starinski del bele Ljubljane, se je mogel načuditi, kako je prav za prav Šentjakobski del navzlic obnovi še zapuščen m malo poznan. Koliko presenečenja za takega redkega gosta, ko je spoznal, kako so se že razrasli topoli, kako lepa je perspektiva po Cojzovem grabnu, kako mogočno kuliso tvori v ozadju Grad, ki se ves pre-raja in prenavlja in je pravkar poln svežega zelenja in cvetja. Solnce je toplo grelo, da so se nekateri že kar pomikali v senco, večina pa je hvaležna obkolila godce in jih nagrajala s toplo pohvalo. Enako simpatično pa je sprejela tudi ubrano petje »Ljubljanskega Zvona«. Nastopi pevskih zborov bodo dali ljubljanskim promenadnim koncertom čisto nov noto. Zlasti pri Šentjakobu je petje dobro odmevalo, ker so bili pevci (kakor tudi godba) zbrani pred cerkvijo, s katero tvori šentjakobska šola velik kot. Spored godbe kakor petja je bil zares prav dober in občinstvo pri nobeni točki ni šte-dilo s pohvalo. Celotni koncert je prenašal tudi radio. V proslavo mednarodnega ženskega dneva Zveza delavskih žen in deklet je s sodelovanjem prosvetnega društva »Svobode« in godbe »Zarje« priredila v soboto VII. delavski prosvetni večer kot slavnostno akademijo, s katero je počastila delavsko ženo in mater. Predsednica zveze ga. Bre-zarjeva je v lepem pozdravnem nagovoru manifestiral za enakopravnost žene in za odpravo socialne krivice v svetu. Vsa njena izvajanja so bik sprejeta z velikim odobravanjem. Nato je godba »Zarja« zaigrala himno in zatem arije iz oper »Carmen« m »Faust« pod vodstvom kapclnika g. Cerar- Ja- Kakor vselej je tudi to pot bila »Zarja« deležna lepega priznanja. Velikega odobravanja je bil deležen tudi pisatelj g. Rudolf Golouh iz Maribora, ki je predaval o ženi v današnji družbi. Njegovo predavanje je bilo pravcat slavospev ženi v preteklosti in sedanjosti. Zdaj, ko vlada po vsem svetu sovraštvo, ko groze nove vojne, nova krvo-prelitja, je žena tista, ki je poklicana, da ustvarja ljubezen med narodi, kulturo m mir. Če je katera žena v svetu dandanes res poklicana, da okrepi med narodi čut solidarnosti, je to prav gotovo jugoslovenska žena, vztrajna, mučeniška jugoslovenska mati. Jugoslovenska mati je rodila v teku stoletij ^sto in sto tisoč sinov, ki so morali poginiti v borbi za dosego najele-mentarnejšega prava: nacionalne svobode. V koncertnem delu so nastopili: altistka Helena Lapajnetova, pri klavirju Silva Hra-šovčeva. violinistka Roza Lubčeva, pri klavirju Pia Menardijeva, baritonist Mirko Doiničar, pri klavirju Ivan Fink, recitator-ka Poldi Skukova in šramel-kvartet »bri-ka«. Bil je res prav pester program. Večer je v vsakem pogledu zelo lepo uspel. Dvorana je bila nabito polna. Večer ruske kulture Snoči je Ruska matica priredila v svojih prostorih v stari šentpetrski vojašnici intimno lep večer ruske kulture, s katerim je proslavila spomin enega največjih ruskih znanstvenikov, spomin popotnika in zem-lj:pisca Nikolaja Mihajloviča Prževaljske-ga in obenem nazorno pokazala, ^ kako vztrajno napredujejo učenci njene šole ruskega jezika, ki jo že dolgo vrsto let vodi prof. Kun. Slovesno okrašena dvoranica je bila polna do zadnjega kotička. Razen številno zastopane ljubljanske ruske kolonije z nekaterimi vseučiliškimi profesorji na čelu je večeru prisostvovalo tudi lepo število slovenske mladine, ki se z vso vnemo zanima za neizčrpna bogastva ruskega duha. O velikem pijonirju Prževaljskem je govoril g. Voronov, ki je v obširnem, nazorno poljudnem govoru orisal življenjsko pot velikega moža, ki je v pičlem polstoletju svojega živlien ia kot oficir carske armade iz lastne pobude in dobršen del tudi ob lastnem strošku organiziral štiri velike znanstvene ekspedicije v Mongolijo, lur-kestan, Kitaj in Tibet in s svojih potovanj prinesel Rusiji in Evropi mnogo dragocenih, epohalnih odkritij o deželah in narodih srednje Azije. Predavanju je sledil literarni del, na katerem so se občinstvu vzgled" no predstavili učenci šole ruskega jezika. Gdč. Dolganova in Dečmanova sta recitirali dve pesmi Lermontova. gdč. Ravnihar-jeva in g. Flere Baljmonta, g. Erur Bloka, gdč. Hribarjeva in g. Grigorovič-Barski Puškina, g. Asejev Merežkovskega. Dekla-macije so živo prikazale, kako se učenci šole intimno vživljajo v vrednote klasičnega ruskega duha. Prav lepo sta uspela d:aloga iz »Borisa Godunova« (gdč. Ravni-harjeva in g. Grigorovič-Barski) in »Revizorja« (gdč. Hribarjeva in g. Asejev) Ruske romance sta z občutjem prednasala ga. Kulakova in g. Jermakov, gdc. Dečmanova je prisrčno podala še partijo iz Borodina. /a zaključek umetniškega dela večera pa ie trio bratov Krolikovih zapel še nekaj ru-kih narodnih pesmi. Prijetni večer se je zaključil s plesom. Ruska matica, zlasti pa še njena šola ruskega jezika sta pokazali, da tvorita v na* 5em kulturnem življenju živo, tvorno enoto Predavanje dr. Bohma v „So*i" V soboto zvečer so bile na sporedu razne prireditve in družabni večeri, med katerimi je v prvi vrsti omeniiti ž« tradicionalno »Sočino« predavanje pri Levu, kjer se je zopet zbralo mnogo »Sočanov« in prijateljev društva. To pot je predaval znani naš strokovnjak prof. dr. BOhm o izredno zanimivi snov;, o potih inflacije. Predavatelja je uvede! med poslušalce društveni funkoiionair g. SfiMgoj. nato pa je g. Bohm obširno raz tolmačil za sedanje čase važno vprašanje. Predavatelj je bil za s to j a izčrpna izvajanja nagrajen z živahnim aplavzom. Drzen rop V soboto zvečer okrog 20. se je vračala po Dolenjski cesti domov zasebni ca Emilija Saibacherjeva. Vso pot do Rudnika ji je sledil neki mladenič, ki jo je nenadno z desnico zagrabil za vrat in še preden je mog!a ziikiričati na pomoč, ji Je iz rok iztrgal ročno torbico s takšno silo, da je Sa!bacher-jevi ostal samo še ročaj v roki. M.!adi ropar jo je nato jadrno uibra! proti železniškemu nasipu in izrinil. Saibacherjeva je imela v torbici zlato veri-žico. nekaj denarja. žepni robec in več drugih malenkosti. Policija je davi prijela nekega mladega fanta z Grosunljega, ki je osumljen roparskega napada, a mu doslej niso mogli še ničesar dokazati. Nesreča na žični ograji Popoldne je bila reševalna postaja pozvana na pomoč v Šiško. Marijan Rogl, sin dimnikarja iz Šiške, k h.ite! čez železniško progo, a ko je hotel čez žičnato ofirasjo, se mu ie žica zataknila za nogo in je dobil nevarno rano«. ReševaJrf avto ga je pripeljal v bolnišnico. Proslava sv. Janeza Boska na Rakovniku pri Ljubljani Glavne cerkvene svečanosti sta opravila kardinal dr. Hlond in nadškoS dr. Jeglič — Velika procesija Ljubljana, 15. aprila. Včeraj in danes je Ljubljana na slovesen način proslavila proglasitev Janeza Boska za svetnika. Cerkvene svečanosti so se pričele že v sredo s tridnevnico na Rakovniku, kjer je sedež našega salezijanskega reda, katerega ustanovitelj je sv. Janez Bo-sko. Snoči je bila slavnostna akademija v veliki dvorani hotela Uniona v navzočnosti kardinala dr. Hlonda in nadškofa dr. Jegliča. Unionska dvorana je bila polna, akademijo pa je prenašal tudi radio. Navzoči so bili tudi ban dr. Marušič. komandant dravske divizije general Cukavac, ljubljanski župan dr. Puc, škof dr. Njaradi iz Kri-ževcev, rektor univerze dr. Slavič. konzularni zbor itd. Spored akademije so oskrbeli skoro izključno salezijanci sami in njihovi gojenci z Rakovnika (pevski zbor, orkester, deklamacije itd.). Davi ob osmih se je slovesnost nadaljevala na Rakovniku s pridigo o Janezu Bo-sku, o njegovem delu in veličini. Pridigal je prošt g. Nadrah, ki je namenil svoje besede predvsem mladini, kateri je tudi Janez Bo-sko posvetil vso svoje življenjsko delo. Mašo je nato daroval kardinal dr. Hlond. ki je po opravilu obhajal mladino. Vsa cerkev, predvsem pa glavni oltar in stranski Boskov oltar, ki so ga napravili rakovni-ški gojenci sami, so bili prav lepo okrašeni z zeleniem. Stene ob Boskovem oltarju so bile prevlečene z rdečo svilo in okrašene s cvetjem. . Glavna cerkvena slovesnost ^ ie bila ob 10. dopoldne. Slovesno pontifikalno mašo je daroval nadškof dr. Jeglič ob asistenci kardinala dr. Hlonda. Tej slovesnosti so razen številnih cerkvenih dostojanstvenikov prisostvovali tudi ban dr. Marušič, poljski generalni konzul dr. Fiedler-Alberti iz Zagreba in rektor univerze dr. Slavič. Pri maši je pod vodstvom dr. Grzmcica pel zbor gojencev, ki šteje 130 članov. Slovesnost je trajala skoraj do poldne. Ob pol 1 se je v veliki obednici zavoda vršil obed, na katerega so salezijanci kot prireditelji proslave povabili dolgo vrsto cerkvenih in civilnih dostojanstvenikov in predstavnikov javnega življenja; med drugimi so se skupnega kosila udeležili kardinal dr. Hlond, nadškof dr. Jeglič, škof dr. Njaradi, ban dr. Marušič, rektor dr. Slavič, člani kozularnega zbora, upravnik policije Keršovan, sreski načeinik Žnidaršič itd. Med obedom je salezijanski inšpektor dr. Walland sporočil zbranim odličnikom, da sta bili s proslave odposlani udanostn-brzojavki sv. očetu v Rim in Nj. Vel. kri-l *'u Aleksandru i. Dasi je bil že pri dopoldanskih cerkvenih opravMih izrfdno velik obisk, se je popoldne na Rakovniku in po bregovih okrog cerkve in zavoda zbrala še vse večja množica občinstva iz Ljubljane in okolice. Ob poti, ki drži od Dolenjske ceste do cerkve, se je naselila dolga vrsta branjevcev, ki so razpeli svoje šotore in pričeli prodajati različno božjepotno in drugo blago. Izredno lep in topel dan je privabil iz mesta tudi mnogo tistega občinstva, ki sicer bolj po-redkoma sodeluje pri cerkvenih svečanostih. Ob pol 4 je imel stolni pridigar kanonik g. dr. Opeka pridigo, katero so Številni zvočniki od cerkve prenesli tudi med množico, ki se je nabrala po bližnjih travnikih in bregovih. Po pridigi sc je razvila velika procesija, v kateri sta bila med drugimi cerkvenimi predstavniki tudi kardinal dr. Hlond in križevski vladika dr. Njaradji. ki je nosil relikvije sv. Janeza Boska. Procesija se je z Rakovnika pomikala po Dolenjski cesti čez železniško progo ter po Galjevici in Orlovi ulici nazaj na Dolenjsko cesto in Rakovnik. Za cerkvenimi dostojanstveniki so trije pari belcev na zeleno okrašenem vozu vozili kip sv. Janeza Boska, ki bo v spomin na te slovesne dni stal na svojem oltarju v cerkvi. Mariborski dogodki Maribor, 15. ajprila. V soboto zvečer Je sklicala podružnica Udruženja jugoslovenskih nacionalnih železničarjev v veliki dvorani Narodnega doma zborovanje, ki je bilo zelo obiskano. Poročali so rami govorniki o stanju podpornega fonda Društva železniških delavcev m uslužbencev v Mariboru. Navzočni aboro-valci so energično protestirali proti gonji marksističnih železničarjev, ki se protivi-jo da bi društvo prešlo v samoupravo. Govorniki so ponovno obsodili nekorektno poslovanje bivše uprave dmštva, zaradi katerega je bilo društvo že pred petimi leti ra^puščeno m dobilo komisarja. zagotovilom, da bo banska uprava potrdila zadnje volitve delegatov za občni abor društva, so se zborovale! mirno razšli. Danes dopoldne pa je v mali dvorani Narodnega doma polagalo obračun svojega dela pevsko društvo »Jadran«. ZJbor, kri ga Je vodil agilni predsednik dr. Josip Bergoč, je bil obiskan kakor redkokdaj Udeležili so se ga pa tudi zastopniki drugih društev, med njimi predsednik »Nanosa« Marino Kralj, in predsednik kluiba »Meja« dr. Irgolič. Iz poročila tajnika Josipa Bratoža je razvidno neumorno delovanje društva, ki je posvetilo lani vse svoje sile naradmoobramihneanu delu in je s svojo pesmijo podžigalo narodno zavest na naši severni meji, ki je prepuščena sami sebi in se pogreza v narodno mlačnost. »Jadran« je bil prvi med številnimi narodnimi organizacijami, «i se je lotil tega težavnega dela m dose-zal prav lepe uspehe. Lami Je priredilo društvo štiri lastne dobro uspele nastope, sodelovalo pa Je pri 21 prireditvah drugih društev. Društvo Je vršilo tudi podrobno kulturno delo in oomagalopn-morskim beguncem. Z društvom »Nanos« je bilo v najtesnejših stikih. Ker se Je dosedanji predsednik dr. Bergoč, katerega zasluga je, da se Je društvo povzelo aa tako višino, zahvalil za predsedniško mesto Je bil Izvoljen za predsednika dr. Slavko Fornazarič na čelu starega oOora z manjšimi iapremembami. Popoldne je bilo na Taanem veliko zborovanje obrtnikov, ki ga Je sklicalo Udruženje obrtnikov m okolico Maribora. Zborovanje je bilo v šabelovi gostilni in so na njem raaprav-ljali o raanih aktualnih zadevah, ki tarejo naše obrtnike. Sprejete so bile tudi resolucije, ki bodo poslane odločilnim či-niteljem. V soboto pa ao Imeli obmejni organi pri št. Ilju diober lov. Že dalje časa so sumili nekega posestnika lz št. Ilja, da je tihotapec in da tihotapi saharin. V soboto bo ga zasačili, ko Je peljal tz Avstrije v pekovskem košu 37 kg saharina, vrednega nad 50 000 Din. Saharin so zaplenili, posestnika so pa prepeljali v Maribor ln ga Uročili tukajšnjemu carinskemu oblastvu Nova solarna v Ulcinju Dasi ima naša država nad tisoč kilometrov morske obale in poleg tega tudi dva rudnika kamene soli, smo vendar morali vse doslej uvažati veliko količino soli iz inozemstva, ker domača produkcija ni zadostovala Imeli smo namreč samo dve solarni in sicer na Pagu in v Stonu ki pridelujeta največ 10 do 12.000 ton morske soli na leto kar pa je daleč premalo za našo porabo. Da bi se skrčili izdatki za potrebščino, ki si jo moremo v izdatni količini pridelati doma, in da bi imelo pn tem zaslužka lepo število naših delavcev se je monopolska uprava odločila za zgrad bo velike najmodernejše urejene solarne v uleinjski okolici ob »Zogajskem blatu« Dela za novo solarno so se pričela ze leta 1927 in so v 6 letih toliko napredovala, da bo solarna dovršena že proti koncu aprila ali pa v začetku maja letos. Nova solarna obsega 841 ha površine ter je razdeljena na 4 izhlapevališča s 103 bazeni. Solarna se naoaja z morsko vodo iz Zo-gajskega blata, notranjega slanega jezera, ki je v zvezi z odprtim morjem. Kakor se računa, bo solarna dajala na leto do 50.000 ton soli, s čimer bo v polni meri krita vsa naša potrebščina in se bo tako uvoz soli iz inozemstva lahko ustavil V državi bodo ostali lepi zneski, ki so se doslej plačevali za uvoz soli. Nova solarna bo pričela poslovati že meseca maja in v dobrih dveh mesecih v dobi tako zvanega »nasada« se bo pokazalo precej točno, kolik bo njen pridelek. Trajanje »nasada« je seveda v glavnem odvisno od vremena, kajti čim bolj greje solnce, tem hitreje izhlapeva morska vo-da. > _________ človek in dom Vili »ŽIVLJENJE IN SVET«. V tej rubriki poročajo strokovnjaki in strokovnjakinje o umetnosti, kako se s skromnimi sredstvi nredi okusno, udobno in lepo stanovanje, ki pomeni pol življenja. Poleg tega prinaša obilico praktičnih nasvetov za vsakdanjo uporabo Naročite — čitafte »LJUBLJANSKI ZVON" Trikratna zmaga JNS v litijskem srezu Pri včerajšnjih ponovnih volitvah v občinah Šmartnem pri Litiji, pri Sv. Križu nad Litijo in na Polšniku so voliici privedli svoje občine v tabor vsedržavne nacionalne misli Litija, 15. aprtia. V Litiji, na sedežu sreske JNS in sreskega načelstva, je bilo danes ves dan zelo živahno. Kljub lepemu sončnemu pomladanskemu dnevu večina naših tržanov ni odšta niikamor ali pa le na krajše izlete v okolico. Vsa javnost je namreč stala pod vtisom volilne borbe za naše tri občine Šmartno, Sv. Križ in Po!šnik, kjer so bi!e lanske občinske volitve zaradi nekaterih malenkostnih formaMh zadev razveljavljene. Na celjsko upravno sodišče so se namreč pritožili proti volitvam iz vseh treh občin člani opozicijskih punktaških list, ki so v svojih pritožbah navajali domala razne izmišJjene nepravilnosti jn sploh goro-stasnosti največjega kalibra, zaradi katerih so zahtevali ponovne volitve. Oblast jim je ugodila; današnji dan pa jim je prinesel blamažo, tefcršne morda nikoli niso priča-kovaM. Za današnjo bitko so se pripravljali dolg® mesece z vsem svojim volilnim apa- ratom, ki pa jim je prinesel popoln polom Zato je vsa našboto v Rogaško Slatino k]er se je mudila ves čas z otroki. P^m De-metrovič ji je sporočil iz ^ffreba, da bo tudi sam prišel v Rogaško S.aUno. ker pa ni došed, ie prispela v Zagreb, da vndi kaj se je dogodilo. Kakor rečeno, ga je na^a mrtvega. Domnevajo, da je umrl ze 6. U m., ker so našli poleg njegove postelie l^te od tega dne. Ker je pokojnik vsak dan črtal liste :n kasnejših niso dobili pri niem, « vsekakor verjetno, da je bil že 6. aprila mrtev. O dogodku je bila obveščena policija in bodo jutri truplo obducirah, da ugo-tove pravd vzrok smrti. Najbolj verjetno je, da je umrl zadet od kapi. Pokojnik je W star 52 let in je bil novinar že 30 let. svoj čas je bil pripadnik socialdemokratske stranke, ter ei urejal socialistično »S.obod-no Riječ«. Od L 1916. do 1925- je bil urednik in glavni urednik .Jutarnjega lista«, Ki se mu ga je posrečilo dvigniti ^adisvoje sposobnosti v gospodarskih ^devah na znatno višnno. Kaneje je bil solastnik in glavna urednik »Morgenblatta« in solastnik »Jugoslovenskega Llovda«. Pozneje je pričel izdajati tednik »Zora«, ki pa ni do.go izhaial. Izdajal je tudi še razne druge manj-Piste. Pokojnik zapušča ženo in 4 otro-Kakor znano, je njgov brat minister za trgovino m industrijo Juraj Demetrovic. Bodi zaslužnemu novinarju ohranjen časten spomin! Dijaštvo in politika Bukarešta, 16. a/prila. p. Usti poročajo, da je vlada na svoji zadnji seji razpravljala o ukrepih ki naj bi preprečili česte politične demonstracije na univerzah m onemogočili vmešavanje učeče se mladine v dnevno politiko. V to svrho namerava vlada izdati poseben zakon, po katerem bo moral vsak slušatelj univerze pri vpisu podpisati izjavo da se za dobo študij ne bo vmešaval v politiko. Vsak slušatelj, ki bi to obveznost prekršil, bo takoj izključen in se ne bo mogel več vpisati na nobeno domačo univerzo. Poset bolgarskih agronomov ! Sofija, 15. aprila, p. Davi ob 7 je odpo-: tovala iz Sofije v Jugoslavijo skupina bolgarskih agronomo*. ki bodo posetili živinorejsko razstavo v Novem Sadu in razna druga jugoslovenska mesta. V Jugoslaviji se bodo mudili 10 dni. še k« za ob vsem požrtvovenju teh dveh ne ostane časa niti sredstev za zdravljenje. Potrebna bi bila vsaj še ena sestra, a ni denarja za drugo moč. Iz Zagorja gresta tedensko najmanj dva na rentgenski pregled. Veliko število brezposelnih in • tem združena revščina, slaba obleka, nezadostna prehrana in neprimerna stanovanja so povečali naklonjenost k obolenjem, kar vse se odraža v velikem številu brezplačnih ordinacij siromašnih prebivalcev, ki znaša 1253. Najčešče je razsajala davica (20 primerov, 1 smrten). Stavljen je bil predlog za zaščitno cepljenje. Polletni pregledi učenčev so se vršili sistematsko in kontrolno. Pregledanih je bilo 28 učiteljev in 962 učenca. Otroci zagorske šole nimajo času primernega higijenskega poslopja in se morajo drenjati v raznih učilnicah, kar ne vpliva ugodno niti vzgojno niti zdravstveno in zmanjšuje tudi učne uspehe. Posvetovalnica za matere (dr. Grum) je odprta v petkih od 8 do 9 ure in je lansko leto prišlo 75 mater z 49 dojenčki. V bratovski bolnici je bilo 24 bolnikov, oskrbnih dni 13-V izolirnici 327 oskrbnih dni. _ . V občini, posebno v hribskih vaseh je se dosti nepoučenega ljudstva, ki se obrača do padarjev in porablja primitivna, največkrat nevarna sredstva za zdravljenje. Z,ato je imel dr. Grum 17 predavanj, katerih se je udeležilo 1560 oseb, katera je poslušal redno približno vsak deseti občan, trenutno se vrši za gasilske čete samaritanski t«r čaj katerega obiskuje redno 50 do 60 lju«L obojega spola iz najoddaljenejših vasi (Kolovrat, Čemšenik). Mrliški ogledci so štirje. Razkuženj se je izvršilo 34. Posebno pozornost bo treba posvetiti pomanjkljivi kanalizaciji. ki v času gotovih kužnih bolezni predstavlja veliko nevarnost. Intenzivno delo na zdravstvenem polju je doslej obvarovalo prebivalstvo večjih pretresov, za kar gre hvala obema zdravnikoma in pomožnemu osebju. Ob zboljsamh gmotnih razmerah, za katere je že skrajni čas, ob večji pomoči oblasti ter z uvedbo splošnega zavarovanja bo v bodočnosti mogoče odvrniti katastrofo, ki sicer preti revirjem sp^h. R a T°rek 17. aprila. LJUBLJANA 11.: šolska ura: Martin Krpan — lutkovna igra v 8. dejanjih, izvaja lutkovni odsek Sokola I. — 12.15: Plošče. — 12.45: Poročila. — 13.: Cas, plošče — 18.: Otroška ura: Pravljice (Ludvik Mrzel). — 18-30: Plošče. — 19.: Vzgoja mladine v Sokolu (Zagorc Franc). — 19.30- O mornarici v Boki Kotorski (Hu-ber Marjanovič). — 20.: Duet dveh saksofonov (gg. Ziherl in Nerat). — 20.45: Vokalni koncert ge. Zofke Levičnikove. — 21.15: Radio orkester. — 22.10: Cas, poročila. — 22.30: Angleške plošče. BEOGRAD 17.: Koncert godbe na pihala. — 20.: Klavirski koncert. — 21.20: Koncert orkestra in solistov. — 22.: Narodne pesmi. — 22.45: Koncert ciganske kapele. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17.: Koncert godalnega tria. — 20.15: Orkestralen in pevski koncert. — 21.10: Recitacije. — 21.45: Plesna glasba na ploščah. _ PRAGA 20.05: Koncert sodobne glasbe. 20.20: Slovaški literarni program. — 21.10 Mešan program iz Brna. — 22.30: Popot-niške pesmi. — BRNO 19-20: Baročne pesmi s spremljevanjem orkestra. — 20.05: Prenos iz Prage. — 21.10: Glasbeno potovanje po Orientu. — 22.30: Sodobne češke pasmi. — VARŠAVA 18.25: Mozartova komorna glasba na ploščah. — 20-02: Operetni večer. — 22.30: Plesna muzika. — DUNAJ 12.: Orkestralen koncert. — 17.20 Arije in pesmi. — 19.15: Koncert godbe na pihala. 20.40: Literaren program. — 22.: Plesna muzika. — BERLIN 20.15: Mešan glasbeno literarni program. — 21.20: Reportaža. — 22.30: Lahka in plesna muzika. — KONIGSBERG 19-: Slušna igra. _ 20.15: Program kakor v Berlinu. —• 21.15: Violinske in klavirske skladbe. — 2140- Balade. — 22.30: Nočni koncert it Frankfurta. — MtJHLACKER 19-: Lahka in plesna glasba. — 20.15: Program kakor v Berlinu. — 21.40: Skladbe za violino in klavir. — 23.: Nočni koncert iz Frankfurta. — 24: Orkester. — BUDIMPEŠTA 17.30: Plošče. — 18.35: Klavirski koncert. — 20.: Razvoj madžarske opere. — 22.: Lahka glasba. — 23.: Godba za ples. — Rim 17.10: Vokalen in instrumentalen koncert. — 20.45: Mešan program. — 21.45: Lahka glasba. V šestih urah iz Prage v Split Praga, 15. aprila, d. že v bližnjem času bo ustvarjena direktna letalska zveza med Prago in Splitom z razširjenjem proge Praga—Bratislava—Zagreb—Sušak. V ta namen bodo letala državnih zračnih prog, ki letajo na tej črti, pomnožena z amfibij-skim letalom angleškega tipa Saro-Cloud ki ima motor Wa'.ter-Pollux s 360 konjskimi silami ter prostora za 10 potnikov Polet iz Prage do Splita bo trajal 6 ur 1 ln poL Za mednarodno telovadno tekmo v Budimpešti Pri izbirnih tekmah naših Sokolov je tekmovalo 22 bratov — Prvo mesto je zaseodel dlan jeseniškega Sokola Janko Pristov, drugo pa član Sokola Maribora-matice Tošo Primožič Ljubljana, 15. aprila. Včeraj in danes so se vršile na letnem telovadišču Ljubljanskega Sokola II. izbirne tekme za mednarodno telovadno tekmo v Budimpešti, ki bo v dneh od 31. maja do 3. junija. K tekmi se je priglasilo 22 bratov i:n 7 žup našega saveza. Zanimanje za tekme je bilo izredno veliko ter je včeraj in danes prisostvovala tekmam velika množica sokolskega članstva in občinstva, ki je r. največjim zanimanjem sledilo izredno hudi izbirni tekmi. Nekatere vaje so utrudljive ter zahtevajo od tekmovalca izrednega napora; kljub temu so vztrajali do konca skoro vsi tekmovalci z izjemo dveh bratov, ki sta morala zaradi poškodb odstopiti, tako da je tekmo končalo 20 bratov. O poteku vrerajšnje tekme smo že poročali. Dznts jcj-0'di-p so vrs le tfkine v obveznih in prrstovoljnih vajah nn drogu na konju na šir, v preskokih čez konja, v skoku v višino ob palici, v metu krogle in v teku na 100 m. Tudi danes so nekateri tekmovalci pokazali na posameznih orodjih sijajne izvedbe. Na konju se je zlasti odlikoval Tošo Primožič, ki je za obe svoji vaji prejel polnih deset točk; prav tako se je izkazal na drogu s svojo prostovoljno vajo, medtem ko je imel pri obvezni vaji na drogu malo smole. Izvrstno se je odrezal na drogu tudi Pristov, daije Forte, 2Iupančič in Vadnov. Pri panogah iz lahke atletike smo Videli, da b-atje tudi te niso zanemarjali v zimskem i«su. Tako so v skokih ob palici skočili za polne točke — 3 m — Primožič, Zupančič in Pr stov. Enako so pri metu krogle in v teku na 100 m bili doseženi razmerno lepi in častni uspehi. Sodniški zbor je svojo težavno nai .go rešil prav zadovoljivo. Tekma je trajala nepretrgano od pol 8. do pol 1<5. brez odmora. Po končanih tekmah se je zbra' sodniški zbor pod vousTvom načelnika Ambrož.ta k seji, nato pa so bili razglašei zbranim tekmovalcem raslednji uspehi: 1 Pristov Janko, Jesenice, 191.70 točke od 210 dosegljivih; 2. Primožič Tošo, Maribor-matica. 187; 3. Zupančič Neli, Ljubljanski Sokol, 184.30; 4. Forte Miroslav, Ljubljanski Sokol. 183; 5. Grilec Konrad, Celje, 179.80; 6. Vadnov Jože, Ljubljanski Sokol, 176.35; 7. Boltižar, Zagreb II., 168.60; 8. Vukičevič, Zagreb II., 165.50; 9. Ivančevič, Zemun, 158.70; 10. Žnidarič, Zagreb II., 155.10; 11. Budja, Beograd, 154.60; 12. Košnik Milan, Kranj, 152.50; 13. Jelič, Zagreb II., 144.90; 14. Vilič. Novi Sad, 144.60; 15. Frelih Emil, Sokol Ljubljana II., 139.90; 16. Rumenčič, Beograd! 137.30; 17. Stergar Miloš, Beograd, 130.20; 18. Potokar Milan, Ljubljanski Sokol, 123; 19. Lesjak, Celje. 122.10; 20. Bela. Maribor-matica, 118; 21. Skrbinšek, Ljubljanski Sokol, 61.90; 22. Merzlikin, Beograd, 37.20. Zatem se je načelnik Ambrožič s \iplimi besedami zahvalil vsem tekni.:va'cem za vzorno disciplino ter jih pozival k vztrajnemu urjenju doma za bodoče sok^ske in mednarodne tekme. Načelništvo je dalje sklenilo, da se bo od 20. t. m. dalje skupno vadilo v Ljubljam prvih 11 tekmovalcev in br. Vilič, od kate* r h se bo notne izbrala 5 tekmoval- cev in 2 namestnikov, ki bo odšla na mednarodno telovadno tekmo v Budimpešto. Izbirne tekme so vsekakor pokazale, da razpolaga naše Sokolstvo s prav dobrim te-io*adi':m materialom. živahen tujski promet se nam obeta Ljubljana, 15. aprila. Včeraj se je vršila v paiači Ljubljanske kreditne banke seja funkcionarjev Zveze za tujska promet in raznih drugih tujskopro-metnšh interesentov. Iz razgovorov, predlogov in sklepov dznaja, da se tujskoprometni jstvni delavci z vnemo brigajo za napredek slovenskega tujskega prometa. Tuiskoprometna sezona se bliža ln obljublja postat letos navzlic krizi prav v Sloveniji kaj ž skoraj hiše, kjer bi se n« razglašalo: »Stan za izdavanje«. Prvega majnika bomo potemtakem imeli zopet pravo pravcato »preseljevanji narodov« v naši prestolnici. In vzroki? Ne, vziok bo tokrat pač skoraj vsepovsod isti. Naša prestolnica |e v največjo meri uradniško mesto. Uradništvj so ss v novem proračunskem letu skrčili dohodka, pa ie temu treba prilagoditi izdatke, zmanjšati predvsem stroške za stanovanje, poiskati di cenejše. Ker so stanovanja v Marih hišah cenejše kakor v novih, se bodo ljodje selili pag najtveč i* novih hiš v stane, seveda pa tudi od dražjega središča proti oa-neiši periferiji. V Beogradu se le po vojni zgradilo 19.359 stanovanj, 7933 velikih (tri sobe in več) in 11.426 malih. Gen« gredo danas pri takih velikih stanovanjih od 1500 do 3000, pri malih od 900 do 1500 Din. Za velika stanovanja prihajajo v pošten pač družine, ki ima-TO nad 4000 Din mesečnih dohodkov in takih je v Beogradu okoli 8600. Na mala stanovanja do teh cenah pa morejo računaiti družine, ki imajo vsaj 2500 do 3000 Din m?-sečnih dohodkov, katerih pa Je v prestolnici kakih 8400. Za vse ostalo prebivalstvo z manjšimi dohodki pa so stanovanja v novih hišah nedosegljiva. Ce računamo, da živi v prestolnici kak:h 13.200 družin z mednimi dohodki 1800 do 2500 Din, nekih 20 000 d miži n s 1000 do 1800 Din in naposled še približno 95CO družin i mesečnimi dohodki pod 1000 Din, mora potemtakem okoli 42.000 družin e približno 170.000 dušami iskati stanovanja v starih hišah. Oene »trnovaniem v starih hišah, zlasti na periferiji. kjer se najjbožnejši slojii prebivalstva stiskajo v nezdravih lesenih nli z blatom zidanih kolibah, grede od 150 do 300 Din za >eobo«, ki je obenem tudi »kuhinja«, udobnejšim malim stanovanjem, toda brez modernih pritiklin, od. 50(1 do 700, s modernimi pritiklinami od 800 do 200q Din. Ce ee te cene primerjajo z dohodki družin, ki morajo najemati ta stanovanja, se vidi, da samo majhen del teto družin plačuje samo 20 odstotkov svojih dohodkov za stanovanji?, dočim mora velika večina dajati po 30, 4o in celo 50 tn več odstotkov svojih dohodkov za prazne zidove. Pravilno pa bi bilo samo 20 odstotkov, pač po na«8ehi, da se 60 odstotkov dohodkov troši za hrano. 15 za obleko, obutev. kurjavo in razsvetljavo, 5 odstotkov pa za druge manjše potrebe. Po prijavah hišnih posestnikov se plafu-ji» na leto v prestolnici nekaj nad 657 milijonov najemnine. Lastniki starih hiš, ki jih ie 14.237, dobivajo od tega zneska okoli 323 milijonov, 4026 lastnikov novih hiš pa okoli 334 milijonov. Ker vrednost teb 4026 novih hiš znaša okoli 2300 milijonov, ee potemtakem. če so prijave hišnih posestnikov resnična, v te nove hiše vloženi denar obrestuje povprečno po 14.5 odstotka. Če se primerjajo celoletni dohodki beograjskega prebivalstva, ki znašajo po povprečni cenitvi kakih 1527 milijonov s celoletnim zneskom stanovaniskih najemnin, e 657 milijoni, ee vidi, da mora beograjsko prebivalstvo plačevati povprečno nekaj nad 43 odstotkov svojih dohodkov sa stanovanje. Tako mu torei ostane vsega skupaj samo 57 odstotkov za vse ostale potrebe. 6? se vzame 15 odstotkov za obleko, obutev, kurjavo in razsvetljavo ter 5 odstotkov za razne man.ijše potrebe, mu ostane za prebrano samo 37 odstotkov, namestu pravilnih 60 odstotkov. Beograjsko prebivalstvo se mora potemtakem zato, da more stanovati v ne-modernih. marsikdaj in marsikje eelo skrajno nezdravih, človeku nevrednih stanovanjih, zadovoljevati s povprečno na 40 odstotkov slabe jšo hrano, kot bi mu jo v normalnih razmerah dovoljevali njegovi dohodki. Stare hiše pa eo že zdavnaj, pa« i? pred vojno amotizirane in dajejo sedaj sijajno rento, v nove hiše vloženi denar pe ee hišnim lastnikom obrestuje povprečno po 14.5 odstotka! In vsega tega ne bo lzpremenilo tnajni-gko — ».preseljevanje narodov«. Naše eledališče DRAMA. Začetek ob 20. uri. Ponedeljek, 16. aprila: Koncert zemunskega pevskega zbora. Izven. Torek, 17. aprila; Zaprto. Sreda, 18. aprila: Beograd nekdaj ln sedaj. Red Sreda. OPERA. Začetek ob 20. url. Ponedeljek, 16. aprila: Zaprto. Torek, 17. aprila: Libuša. Izven. • Ljubljanska opera. Jutri bo prva repriza Smetanove svečane opere »LibuSec, kl je pri premijeri izredno uspela. Pela se bo izven abonmaja in se sploh ne bo uvrstila v redne predstave. Zato opozarjamo abo-nente prav posebno na to, da uživajo 30od-stotni popust, ako se Izkažejo pri blagajni z abonentsko izkaznico. 70 moških ur sta izkopala Neznanci so ure zakopali brez srebrnih in zlatih delov — Kje so bile ure ukradene, je še zagonetka Izvlekla sta iz zemlje točno 70 ur, k& pa ne predstavljajo nikake vrednosti. Dotičnik namreč, ki je za gre bel vso to ropotijo, je ure popolnoma uničil, ker je izfcolkel iz njih samo zlate m srebrne dele s pokrovi, za ostalo pa mu ni bilo mar. Kljub temu, da je minila od prevrata sem že lepa vrsta let, so bili posamezni ostanki ur še kar dobro ohranjeni, zlasti oni, kjer so se tiščale ploščice tesno skupaj. Veliko večino pa je seveda uničil zob časa; rja je temeljito opravila svoje dedo. Nenavadna najdba je vzbudila v vasici mnogo pozornosti in se je spočetka domnevalo, da so zanesli ure v Bukovi co domači tatovi, kar pa je skoro izključeno, ker o kaki tatvini ur v tako velikem obsegu ni nikomaur prav nič znano. Ce so jih zagrebli morda avstrijski vojaki, je seveda piov verietno, da jih niso bili kupili, nego Jih kje ukradli. škofja Loka, 15. aprila. Včerajšnje sobote šolski upravitelj na Bukovicd v Selški dolini Oton Fink in njegov svak Mirko Blaž pač ne bosta tako hitro pozabila, saj sta našla v bližnjem gozdu ostanke kar 70 moških žepnih ur, ki so zašle tjakaj po vsej verjetnosti v času prevrata, ko so se pomikale velike množice avstrijskega vojaštva skozi Selško dolino proti domu. Upravitelj Pink Je nameraval nagrabiti za šolski vrt nekaj dobre zemlje, zato je šel včeraj popoldne v gozdiček tik za šolo. S seboj je vzel tudi svaka, tako da je šlo delo lepše od rok. Naenkrat pa ej zadel svak z motiko ob nekaj trdega. Pod kopačo je za -zvenelo. Radovedna, kaj prav za prav je, sta hitela kopača odstranjevati ruševino in prst, in sta na mah zagledala pred seboj ceJo zalogo raznega kolesja, kovinskih delov in ostankov ur. Res prav čudna najdba! Danes velika premijera družabne drame Roman ene noči" Gustav Dlessl Za smeh skrbita Ery Bos Telefon 21-24. Razkošje, ljubezen, godba, zabava in smeh. Liane Haid Za smeh skrbita Paul Kemp ELITNI KINO MATICA Predstave ob 4., 7 Vi h> *Vi- Za šahovsko prvenstvo LJubljane Ljubljana, 15. aprila. Ljubljančani so lahko ponosni na svoje šahiste, saj so jim priborili ponosni naslov državnega prvaka. Z doseženim prvenstvom pa šahovska sezona še ni pri kraju. Ljubljanski šahovski klub nam je pripravil lepo presenečenje. 2e prihodnjo sreda se bo pričel glavni turnir LŠK, ki bo pa pridobil na pomenu, ker bo z njim o&enem zvezano šahovsko prvenstvo Ljubljane. Na tem turnirju se bo odločilo, kdo je trenot-no najmočnejši šahist v našem mestu. Številne prijave nam pričajo, da bo to eden izmed najmočnejših turnirjev, kar smo jih imeli zadnja leta v Ljubljani. Dozdaj so se prijavili skoro vsi že znani »ka-noni« kot Milan Vidmar ml., Ciril Vidmar, Sorli, Furlani, Julij Gabrovšek, Sikošek. Preinfalk in Longer, vsi člani LŠK. Prijavila sta se tudi dva Celjana, ki imata prav tako pravico udeležbe na glavnem turnirju. Zlasti močan igralec je Marek. ki si je za časa svojega študija v Brnu priboril v glavnem turnirju drugo mesto. Za drugega igralca Petermana je odbor odločil, da mora odigrati kvalifikacijski mateh s Požarom, ki mu je na ožjem turnirju manjkalo le pol točke, da bi se plasiral v glavni turnir. O kvaliteti odigranih partij do nato odločil tehnični odbor. LŠK je povabil tudi šahovski klub Triglav, da prijavi za prvenstvo dva svoja najmočnejša igralca. Turnir bo potem takem zbral vso šahovsko elito v Ljubljani. Za zmagovalce »o razpisane lepe nagrade. V Beogradu je prejel zmagovalec 1200 Din, kar je za naše prilike zelo lep znesek. LŠK seveda ne more misliti na take nagrade, bo pa na pobudo svojih prijateljev razpisal za zmagovalce 5 denarnih nagrad, od katerih bo znašala prva okoli 600 do 700 Din. Prvak Ljubljane bo obenem dobil krasen pokal, ki ga je klubu podaril zavod za po-kromanje »Unitas«. Pokal bodo napravili po načrtu našega mojstra prof. Plečnika. Razpisani sta še dve darili za najboljši partiji. Prvo lepotno nagrado, umetnino slovenskega umetnika, je daroval predsednik LŠK univ. prof. dr. Kasal, za drugo najboljšo partijo pa je poklonil znani založnik »Hrama« Ciril Vidmar lepo kolekcijo knjig. Turnir se bo pričel v sredo. Igralni dnevi so določeni vsak ponedeljek, sredo in petek. Igralo se bo v kavarni Evropi ob 15 ali 20. Čas razmišljanja je 18 potez na uro. kontrola je po štirih urah. Turnir bodo vodili gg. Iskra, inž. Manda in Pevalek. Razsodišče tvorita dr. Bajec in prof. Bernik, mesto cenjevalne komisije pa sta rade volje sprejela velemojster dr. Vidmar in mojster Pire. Sestanek vseh udeležencev bo v torek ob 20 v kavtrni Evropi. Ta dan se sprejemajo tudi zaključne prijave. Prvenstvo Ljubljane bo seveda pobudilo interes najširših krogov in bomo o poteku redno poročali. Za letovanje mladine na Pohorju Maribor, v aprilu. Društvo za zdravstveno zaščito otrok in mladine v Mariboru je zborovalo pod predsedstvom generalove soproge ge. Marije Maistrove. Društvo oskrbije naprave Počitniškega doma pri Sv. Martinu na Pohor-iu. Gospa predsednica se je spomnila umrlih treh članov odbora gg. Dimnika, inž. Čemeta in Zuraja. Prva dva sta bik soustanovitelja in sograditelja društva in doma in mu posvečala svoje najboljše moči. Ustanovil se je »Dimnikov 6klad«, od katerega obresti bi se vzdrževal vsako leto vsaj en siromašen otrok brezplačno v Počitniškem domu. Iz tajniškega, zdravstve-neca, gospodarskega in blagajniškega poročila je razvidno, da je bilo društvo visoko aktivno. O tem se more prepričat' vsakdo nazorno, kdor si ogleda Počitnišk-dom po sedanjem stanju ter se zamisli v čase, ko Je drištvo kupilo takorekoč te rr ?evine in skrajno zanemarjeno zemljo. To-eled na izredne sadove požrtvovalnega de la je vsem činiteljem gotovo najboljše zadoščenje. Počitniški dom Je namenjen zdravstveno slabotnim otrokom predvsem iz socialno šibkih družin. V času bivanja v domu jc preskrbljeno v polni meri, da se otroci okrepe telesno in da se jim dvigne odporne sila za obrambo pred boleznimi za čas zimskih mesecev, ko žive v slabih prilikah. Poleg zdravstvene okrepitve stremi ustanova, dati otrokom tudi razvedrila, učvrstiti v njih ljubezen do narave, dobrega tovarištva in lepih zdrastvenih navad. Dom ie danes tako izpopolnjen, da nudi vsega tega v izobilju in uspehi so iznenadliivi. Bledi, šibki otroci brez volje za igro, brez ljubezni do narave^ apatični, brez npetita. se takoj po prihodi v dom razžive, apetit postane nenasiten, lica vzcveto in ni nič čudnega, da v teh pičlih 4 tednih pridobe do 5 kg na teži. Higienske priliki v dom" so brezhibne. Vode Je v izobilju, tako pitne z vodovodne napeljave, s katero je nre-skrbljen vsak objekt, prhe, kadna kopel in odprt plavalni bazen. Zdrave in obilne hrane je na raizoolago v petih dnevnih obrokih. Vsaka 15 do 20 otrok broječa skupina ima stalno svojega voditelja in vzgojitelja. Zdravnik je bil tudi v pretekli s-eoni stalno v domu, istolako zdravstvena sestra. Razen kakih malih prask, bolnega zoba ali angine ni bilo resnejšega obolenja. V domu ie razvrščen dan po preciznem dnevnem redu, ki po dosedanjih izkustvih ne potre buie nikakih izprememb. Od ustanovuve drjštva 1. 1929 do 1933 ie bilo oskrbovanih vsega 1754 otrok. _ , Dokupilo se je 8280 m« posestva. Poleg vsakoletnih stalnih gospodarskih popravil na polju, travniku, v vrtovih in gozdih so se vršila Še izredna dela. ki pomenijo znatno zvišanje vrednosti posestva. Izstrelilo se je zopet mnogo skal in tako izboljšalo trav-ništvo. Kamenje se je uporabilo za zidavo motorne hišice, Skarpe in dveh mostičev preko domačega potoka. Preko mostičkov je bila izpeljana lepo zgrajena oesta, ki vodi od gospodarskega poslopja čez posestvo, katero je dobilo to leto društvo v dar od g. dr. Lipolda. Iztrebil se je gozd. Gozdarska šola je z učenci od Sv. Martina in iz Tint pogozdila gozd s 19.270 sadikami. Na novem poeestvu so iztrebili grmičevje t^r pripravili teren za travnik in sadonosnik, kier fre bilo na novo nasajenih 110 sadnih dreves. Z vsem tem izrednim delom je posestvo pridobilo na vrednosti, eaj je res vzorno urejeno, kar je gotovo vzgled v»r&-mu prebivalstvu v kraju. S pridom se goji živinoreja, perjtninarstvo in svinjereja. V zgradbah se je znatno pomnožil počitniški inventar. Dogradil se je vodovod v veeh poslopjih in prostorih. Napeljana je voda tudi na vrt. Blagajna je izkazala Din 783.224 prometa. Da j? moglo društvo vss to izvršiti, se mora zahvaliti dobrotnikom in pospeševateljem, predvsem kr. banski upravi in mestni občini mariborski, ki nudita znatno podporo in pošiljata vsako V?to 9o do 100 otrok na počitnice. Slovensko žensko društvo pokloni ves izkupiček svojih prireditev, koncertov, tombol in čajank. Nadalje so med dobrotniki Zdravstveni dom. Posojilnica Maribor, Tovarna za dušik v Rušah, tovarne kemičnih izdelkov v Hrastniku Zdravilišče Rogaška Slatina in tvrdka VVesten, tovarna Hutter, tvrdka Ros-ener in drugi. Predvsem pa pritiče priznanje odborj, ki je bil z malimi izpretnem-bami izvoljen v dosedanjem sestavu. Planinsko polje še zmerom veliko jezero Rakek, 14. aprila. Visoka voda po notranjskih poljih prav počasi odteka. Pred 14 dnevi v veliko jezero izpremenjena Loška dolina je zdaj že brez vode. Po vod en j je po njivah napravila veliko škodo, zakaj odnesla je na mnogih mestih plodno prst in nanesla kamenja in dračja. Z njiv je marsikod odplavila ozimino. Cerkniško jezero je še zmerom visoko. Zlasti huda katastrofa pa je zadela Planinsko polje, ki je še vedno pod vodo in je vsa ravan pravcato veliko jezero. Promet po 'banovinski cesti od Planine na Rakek je zelo težaven, ker se voda s oeste še ni odtekla. Voda stoji ponekod do 5 m visoko. Lanske povodnji so Planincem odnesle do 150 voz sena in otave. Vse to je voda zanesla v požiralnike in jih zamašila, cesar posledica je, da voda zd*aj še počasneje odteka skozi požiralnike dalje na ljubljansko Barje. Uvedena je akcija, da se požiralniki očistijo, toda trajalo bo še dokaj časa, preden se bo rešilo vprašanje kredita. V celem i« Planina že dober mesec pod vodo. DOGODKI PO ŠIRNEM SVETU Mojstrstvo v blljardlranju V Burroughsu in Wattsu se merijo v biljardiranju mladi Angleži in Skoti Delo v pariških kanalih Delavci pri popravilih pariških podzemskih odtokov, ki so jih preuredili pred petnajstimi leti Modna Unija 1934 Najnovejše kreacije pariške mode na spomladanskih konjskih dirkah v Auteuilu v Franciji 309 km na uro Na francoskem vojaškem vežbališču Vil-lacoublajnj so te dni delali poskuse z novim francoskim večsedežnim vojaškim letalom. Aparat je dosegel v višini 4000 m nad zemljo brzino 309 km na uro. To je doslej največja hitrost, ki so jo pokazali večsedež-ni vojaški aeroplani. Aparat je tipa »Potez« in nosi številko 54. Vojaška sodišča v Avstriji Osnutek nove avstrijske ustave predvideva uvedbo vojaških sodišč, ki po sedanji ustavi sploh niso mogla obstojati. Pristopajte k „ Vodnikov? družbi" Bret Hart?: Stradivarijeve gosli Ze nekaj tednov je jedel v Lowenbartovi restavraciji. Lokal sicer ni bil velik, toda nenavadno snažen. In razen tega: nikjer v vsem Clicagu niso znali tako pripraviti rib kakor pri tvrdki Lowenbart. Pa še ne* kaj: za trideset centov si dobil pooolno mrzlo večerjo, zavito in pripravljeno, da jo kar vzameš s seboj. Vse skupaj ei moral poiem še naložiti doma na krožnik ... in na^zapeljivejsa kuharica ne bi bila znala bolje pripraviti jedi. Gospod Lowenbart ee je razrjtnel na svoj posel. No, kakor rečeno, že nekaj tednov je kupoval svojo večerjo pri Malmyj i in Lowen-bartu. Nenavadno eleganten gospod z umetniško grivo in zanimivim koščenim obrazom. ki ni nikoli več govoril, kakor js bilo neobhodno potrebno. Časih je nosil pod pazduho zabo'iček za gosli, časih pa debelo knjigo. Človek bi sklepal, da je učenjak, glasbenik ali pa umetnik. Zmeraj so ga spoštljivo pozdravljali, saj je bil dober odjemalec in ie kupil vselej razen večerje še kakšen priboljšek. Tako tudi nocoj. Spet je prišel v restavracijo z zaboičkom za gosli. Razen večerje je nabral cel kup narezkov, sira in drugih dobrot. Potem je stopil k blagajni, da bi bla-čal Slučajno ni bilo nikogar drugega v restavraciji. Položil je listek na piM in segel v žep gp denar. Toda kakšna nesreča, samo novec za pet centov je imel e seboj;. Iskal je še po drugih žepih, toda niti najmanjšega novčiča ni bilo nikjer. >Oh, oprostite mi, tako neprijetno mi je . . .« se je začel opravičevati. »Prosim vas pa. da mi vendarle, daste zavojček, ker imam doma goste. Za zaptavek vam prav rad pustim gosli. Želel bi pa, da nanje zelo pazite, ker so prave Stradivarijeve. Komaj četrt ure odtod stanujem. Čez pol ure se vrnem, prinesem denar in vzamem gosli s seboj.« Lastnik restavracije je sicer rekel, da ni treba plačati nobenega zastavka. vendar je nernani gospod pri tem vztrajal in nekai mrmral, da je red povsod notreben. Zato se fe reetavrater vdal in položil dragocene gosli na najbližjo polico. Neznanec se je raztreseno poslovil in šel. Odiemalci so prihajali, odjemalci so odhajali. Pri blagajni so se kar vrstili in morali čakati. V šali je dejal neki gospod: »Kaj, gosli tod i že prodajate?« »Ne, ne, samo neki gospod jih je postil tu.« Toda gospod, ki se (a prej Selil, ee je nenadno zresnil: »Pokažite mi vendar to škatlo. Videti *e. da je precej stara.« »Je ž? mogoče.« ei je mislil lastnik. Vzel jo je e police in io pomolil radovednemu gospodu. S tem je bila zani zadeva opravljena. Tedai pa je gospod, ki ee je prej šalil, odprl zabojček in presenečeno vzkliknil. Vsi so prisluhnili: »Pravi Stradivarij! Eden izmed petnajstih, kar jih po vsem svetu poznajo.« Strah pred maturo Neki dr. Guttmann opisuje v »Umschau« strašne sanje, ki mu večkrat obnavljajo tivljenje pred zrelostnim izpitom. Takšne sanje niso nič kaj redkega in često spremljajo človeka do pozne starosti. Dr. Gutt-mamm se je ie v starosti 50 let sanjalo, da mora ie enkrat napraviti skušnjo, čeprav se je zavedal, da že davno vrši zdravniško prakso. Sanje so bile zelo mučne. Venomer mu je rojilo po glavi, kaj bo, če ne napravi skušnje? Potem mu bodo vzeli doktorski naslov. Te sanje so bile obenem sadnje sanje o maturi, kajti odkar •1 j« dejal, da mu je vseeno, če napravi skušnjo ali ne, se niso sanje o maturi nikoli več obnovile. Ločitev zakona poročnika Maasiefa Pred kratkim sta se v Renu ločila ameriški poročnik M a s s 1 e in njegova žena. Njuna afera, v kateri Je igral veliko vlogo umor nekega Havajca, Je zbujala svojčas svetovno pozornost. Zdaj sta se zakonca v zakonski skupnosti razšla Iz akvaristove torbe Bližamo se maju. ko bo pomlad v polnem razkošju. Začetniki akvaristi si bodo utegnili nabasati tedaj vseh vrst ribic in rastlin. Ze zdaj, je vse živo, dasi je vreme dosle«j bilo dokai neprijetno; ali ne bo več dolgo trajalo, ko bo toplota čisto premenjala zimo, ki ee še obupno oklepa vrhov na«ih planin, odkoder nam Se pošilja v doline hladne sapice. Razveseljivo ie dejstvo, da se zanimanje za vodožitje vedno bolj Siri in da nei najdeš v Sloveniji podeželske«a mesta in trga, kjer ee ne bi ukvarjala vsaj ena oseba z akva-rkftovstvom. Članki o prirodi in o akvari-stovstvu, ki jih prinaša ponedejjsko »Jutro«, najdejo dokaj odmeva v srcih mnogih, za prirodo navdušenih čitateljlev, ki si na podlagi objavljenih navodil urej-ijejo svoje akvarije. In kdo eo ti akvaristi? Motil bi ee. kdor bi mislil da jih je največ iz vrst narodnih proevetiteljtev ali pa iz vrst ljudi, katerim je sreča vrgla v naročje obilo gmotnih sredstev. Ne, najmanj jih je iz teh vrst, kar je zlasti pri učiteljih in profesorjih umljivo, ki so dokaj; zaposleni. Večina akvaristov jc i« vrst uradnikov, obrtnikov, trgovcev in mladine, ki se pričenja ukvarjati z najzanimivejših panoeo prirodoelovja, z vodožitjem. Resnici na ljubo moram omeniti, da se kljzelena enajstorica Je nastopila z dvema rezervoma. če se naj tako klasificiral odsotnost dveh ,'g.raloev z zadnje igre, in videti je biki takoj, da stvar ne gre po izvoženem tiru. Predvsem je Luce postavil v obramb« na Berglezovem mestu samo poi moža. Toda tudi napad je bolehaj na kronični raztrganosti, ki ji je bila morda vzrok Svetičeva odsotnost Moštvo j« bilo svojemu protivnlku ▼ dobre« delu Igre saporiocuo, ■posebno v tehničnem pogledu, nekoliko tudi v startu. Najboljše je še zaigralo v tistih desetih minutah Pfeiiferjeve odsotnosti, ko so se valili kljub številčnemu nedostatku lepo grajeni na-padj v nasprotnikovo polje. Videti je bilo, da se je moštvo v tem majhnem delu igre potrudilo, da so bili vsi igralci na svojih mestih. Pozneje pa se je dalo moštvo zopet zaveMaroku«, o njenem mogočnem uspehu, ki jo je postavil v vrsto prvih. In potem je prišel ta film sam. Tedaj je Evropa spoznala, kaj je dala Ameriki. + Več filmov Je prišlo še za tem in vsak med njimi je bil ostro začrtan mejnik njene poti navzgor. »X — 27«, »šanghajski ekspres«, »Visoka pesem« in zdaj »Plava Venera«. Kdor je videl enega, je šel najbrž gledat vse, in vselej je prihajal iz kina z občutjem, da je gledal umetnico, ki pozna samo rast v umetnosti, ne pa padca. Umetnica, ki se nikoli ne zadovolji s cenenimi efekti, ki igra, živi s slednjim svojim gibom, s slednjo črto na obrazu. ★ V čem je njena, moč? V lepoti? Morda. Toda obilo je igralk, ki bi se po lepoti, popolnosti obraza lahko z njo merile. In vendar se nam zde samo lutke, igračke, ki se človek ob njihovih igrah za poldrugo uro zabava, ali pa jih vsaj z občutkom ugodja gleda — toda nič več. V igri? Tudi drugih igralk je obilo, Id so res dobre in ki obvladajo igralsko tehniko res popolno. Toda ob njihovi igri ostanemo vzlic temu hladni. V igri Marlene Dietrich je nekaj več, nekaj večjega, kar jo toliko dvigne nad ostale. Nekaj čudno nedoumljivega. Njena umetnost. Tudi druge igralke so ženske, tudi druge žive na platnu in vendar sta samo dve, ki ju lahko primerjamo z njo. Greta Garbo in Elizabeta Bergnerjeva. * In nekaj nenavadnega je pri vseh njenih filmih. Vsi dobro vemo, da je življenje drugačno, kakor se nam v njih kaže, da je neskončno preprostejše in zapletenejše obenem, in vendar te filme doživljamo, jim verjamemo. Prav Isti občutek kakor pri filmih največjega filmskega umetnika vseh časov, Cbarlieja Chaplina. Kako velik je prepad med to umetnico v vsakdanjem življenju in na platnu, ki pomeni življenje! Skromna žena, mati je doma. Ne zbuja pozornosti. Malo ve svet o njej. Kvečjemu to, da ima hčerko Heidede. Vse tiste vesti, da se je hotela zaradi režiserja Stern-berga ločiti od moža, da so bili zaradi njunega raamerja v Ameriki veliki škandali ln podobni, so reklamni triki, ki so pil vsaki igralki drugačni. Nekatere igralke zavijajo reklama! šefi filmskih družib v plpšč čednosti, drugim natvezijo ta ali ono. Nič jim ni mar, da je bilo zaradi takega p! nja že f!o- sti igralcev uničenih, samo da časopisje dosti o njih pitše. ★ Kakšna je Marlana na platmn? Tip moderne žene, brez predsodkov, brez tiste iažl, ki jo svet tako lepo imenuje »čel-nostno moralo«. Ženska, ki jemlje od življenja, kar JI da, in «e ne briga, kako to drugi gledajo, ženska, ki hoče živeti hitro, kakor bi se zavedala, da je življenje dosti prekratko, da bi mogla vzeti od njega vse bo, kar jI lahko da. V vseh famfh Je bila taka. * V nečem pa j« »Plava Venera.« drugačna, kakor so bili njeni drugi filmi. V njej je namreč Marlena prvič pokazala košček svojega pravega <*>ra«za, košček svojega resničnega življenja. V njej je Marlena Dietrichova prvič pokazala sebe kot mater. In prav zaradi tega Je *Pl*va Venera« 4o»tl višja kaikor njeni prejšnji filmi. + Kako lepa j« njena igra! Ne raiamotuje z glasom in krertnjdflnt. Komaj nakaže svoje ofbčutje ln vendar priveže *ačara gledalca. Saano da Spregovori malo tišje in ie x*>wdi v čk>ve*u dojem, ki prevzame vse čute. Samo da malo dvigne glavo, da se pokažejo oči v senci bolečine, in ndl se narm. Aa je tucH nas prevzela neizmerna, neutešna bolečina. S koral ta fl-lim gre kot maiti, ljubeča ie-na, izgubljenka, in vendar to niso oi-feakšni mejnik* v življenju; zmeraj viidimo v njej samo žensko, ki skriva v sebi vse možnosti. Velika resnica o večni nestal-nostl žene je postala v Marlend Dietrlcho- vi čudovita podoba — to je skrivnost njene velike privlačnosti, ki jo znova in znova čutimo, zlasti v tem filmu. Svoj uspeh mora v tem fttmu delVti s prav nevarnim tekmecem, z Dlokijam Mooram, drobnim otrokom. Saj so otroci v filmih že sami po sebi zmeraj "zmagovalci. Tu pa še posebej. Ta nebeški deček a velikimi jasnimi očmi, ki znajo pogledati, da postane človeku toplo pri srcu, živi v igri, da se ga kair nagledatl ne moremo. . . .__ Obeh obrazov, materinega ln otrokovega, me bo nihče lahko pozabil. V duši ostaneta. Boria Rihteršič. »Plava Venera" Kakor vsi filmi Marlene Dietrichove je tudi ta nenavadno pester in Tazgiban. Lvo njegove vsebine: Mlada nemška igralka Helena je poročena s kemikom Nedom Faradayem m živi z njim in svojim sinom Johnnyjem v skromnih razmerah v Newyorku. Faraday se ukvarja z nekimi poizkusi, ki mu bodo prinesli lepo premoženje, če se bodo posrečili. Toda pri delu dobi zastrupljenje z radijem in edini kraj, kjer bi se lahko pozdravil, je neka klinika v Evropi. Toda odkod naj dobi denar za zdravljenje ra tako dolgo pot? Tn kako naj živita žena m otrok, da ne bosta od lakote umrla? Tedaj se odloči Helena, da bo spet začela igrati na odru kakor nekoč. Mož tega ne mara, ker se zanjo boji. Ona pa vidi, da ji nie drugega ne preostane. Iskat gre službe in jo po naključju zelo hitro dobi. Med mnogimi drugimi jo izberejo za plesno revijo »Plava Venera«. Njen uspeh je nezaslišan. Občinstvo je navdušeno. Med njim je tudi mlad bogataš Nick Tovvnsend. Ko mu pove, zakaj prav za prav igra, ji da denarja za moževo potovanje in zdravljenje. Ona pa rece možu, da je teh 1500 dolarjev dobila na račun svoje plače. Težkega srca odide Ned v Evropo. ... Nick Townsend se je resno zaljubil ▼ Heleno in tudi ona se ne more upirati nje-oovi nežni, obzirni ljubezni. Ženska je. Pregovoril jo je, da je med moževo odsotnostjo prebivala v eni izmed njegovih razkošnih hiš in naposled sta napravila daljši izlet, ki naj bi bil konec njune romance. Kajti Ned je že skoraj zdrav in je sporočil, da se kmalu vrne. Helena se bori sama s seboj in mora izbirati med ljubeznijo do svojega moža, ki se je globoko vtisnila v njeno srce, in med zbujajočo se ljubeznijo do bogatega snubca, ki ji ponuja svojo tiho ljubezen in vse, kar more prinesti bogastvo. Tcda čuti in se dobro zaveda, da mora ostati pri Nedu in svojem malem Johnnyju. Nepričakovano se Ned vrne in najde stanovanje prazno. Zastonj išče Heleno in otroka, tedaj pa se sreča z ženo. ki je pri-šla domov pogledal z« pošto, in njeno presenečenje da s« je že vrnil, je zanj dovolj velik dokaz krivde. Ne pusti je do besede. Mirno zahteva od nje, naj mu vrne otroka in potem izgine iz njegovega in Johnnyjevega življenja. V obupnem strahu, da ne bi otroka izgubila, Helena zbeži. Kmalu ji zmanjka denarja. Policija jo zasleduje, da mora bežati od kraja do kraja. Po zakotnih gledališčih nastopa, vsake službe se loti in čedalje bolj propada. Naposled pa pride do spoznanja, da bo na ta način uničila življenje svojega otroka, ki ga tako neizmerno ljubi in se vda. Ned pride in vzame Johnnyja. Nekaj let nato je Helena najbolj skv-Ijena plesalka v Parizu. Usoda nanese, da se sreč« spet z Nie kom Tovmsendom ta ta jo pregovori, da ae odpelj« z njim nazaj v Ameriko, kjer se bosta vzela. Toda Helena zahtev« od njega, d« mor* prej še videti svojega Johnnyja. Nick obljubi, da ji bo to željo izpolnil. Z njo skupaj gre k Fa-radayu. Ned ta Jcfcnny Faradav živita ie zmeraj v nekdanjem skromnem stanovanju v New-yorku. Ko prideta Helen« in Nick k njim«, se oba neprijetno počutit« ▼ tej borni okolici. Tudi Ned ni s Heleno nič kaj prijazen. V njej vidi samo žensko, ki g« je izdal« in uničila. Toda mali Johnnr rroje matere ni pozabil. Dobro čuti, d« ga ona še zmeraj pr«v tako ljubi kakor nekoč, da Je zaradi njeg« prišla in da hrepeni po njem... In otrok zbliža Heleno in Neda v trenutku, ko sta se mislila za zmeraj ra«iK. Nkk p« vidi. da je odveč in gre... „Tri)e Fratellinifi" Film s tem naslovom »e nam v kratkem obeta v Ljubljani in bo gotovo zbudil dosti pokornosti, saj bom v njem videK tri najslavnejše klovne sedanjosti, ki so senzacij« največjih svetovnih odrov. Vsem gledalcem sta nedvomno ostala v najlepšem spominu dva filma take vrste: »Grock« in Tauberjeva »V«iika atrakcij««. »Trije FrateHmiji« pa se toliko razlikujejo od teh dveh, da jih preplet« nenavadno zanimiv« in zapletena kriminalna zgodba. Gre za izgubo dragocenih listin, ki jih nekdo ukrade iz hotelske blagajne. Režiser Zelnik, ki je že naš star znanec iz nekdanjih časov, je znal dati dejanju tako spreten potek, da je gledalec zmeraj na napačni sledi. Sumi zdaj tega, zdaj onega, dokler naposled ne odkrije, da je krivec tisti, ki je nanj najmanj mislil. Filmu dajo še posebno privlačnost igralci, ki v njem nastopajo, sami resnični umetniki. Glavno žensko vlogo igra Olga Če-hova, ki je že dolgo nismo videli. Med moškimi pa stopijo v ospredje zlasti Alfred Abel, Max Adalbert in \Valter Slezak. Film je odlično delo in zasluži, da si ga vsakdo ogleda. Razočaran ob njem gotovo ne bo. Filmske novosti Emil Jannings je sklenil v Angliji pogodbe za več novih filmov, ki jih bodo delali samo v angleških in francoskih verzijah. O pevcu Janu Kiepuri so pisali, da je obvezan za Ameriko, kar pa menda ne bo res, ker filma še zmeraj v Nemčiji, drugi mesec pe pojde v London. Lilian Harvey je podaljšala svojo pogodbo s Fcxom za tri leta. Tedensko je dobival« doslej 4000 dolarjev, zdaj pa so ji zagotovili 5000 dolarjev in še del dobička pri vsakem filmu. Prej je bik v Združenih državah filmska cenzura v privatnih rokah, zdaj pa so jo podržaviii. Ameriški prezident Roosevelt namerava izdati zakonito določbo, s katero bo maksimiral pkče ameriških filmskih zvezdnikov. Baje bo.najvišja dovoljena tedenska plača za najboljše igralce 3000 dolarjev. Pok Negri se je poročila z enim najbogatejših Američanov, mnogokratnim milijonarjem Haroldom McCormickom, kon-zervnim kraljem iz Chikaga. To je že njen šesti zakon »iz ljubezni«. Renata Miillerjeva je nevarno bolna. Zaradi tega je morala prevzeti njeno vlogo v veseloigri »Veselite se življenja« začetnica Dora Kreyslerjeva, ki se je doslej udejstvo" vala samo pri gledališču. Letos in lani so napravili nekaj zgodovinskih filmov, ki so zelo dobro šli. Zdaj so jih začele delati vse večje družbe in se nam jih za drugo leto obet« okoli 25. V Berlinu bodo začeli delati film o Beethovnovem življenju. Delajo pa že film o »Paganiniju«. Glavno vlogo v njem igra — Svetislav Petrovič. Stan Laurel in Ohver Hardy, ameriška Pat in Patachon, sta se ločila in je Laurel odpotoval domov na Angleško. Zdaj mu med ameriškimi komiki iščejo naslednik«. Greta Garbo zanikuje vesti, da se je poročila s filmskim režiserjem Roubenom Ma-moulianom. Elizabeta Bergnerjeva je odpotovak v Newyork, kjer je zdaj angažirana. Baje bo tudi igrak glavno žensko vlogo v naslednjem Chaplinovem filmu. Film »Visoka pesem« z Marleno Dietricho- vo, ki smo g« v Ljubljani la videli, ao v Nemčiji prepovedali, češ da potvarja sliko razmer v predvojni Nemčiji... Drobiž Gustav Dieasl je sin gimnazijskega profesorja. Imel je brata, ki se je pred dvema letoma v gorah smrtno ponesrečil. Jan Kiepura je navdušen športnik. Zksti •e ukvarja s plavanjem. Liane Haid govori j>erfektno angleško in francosko. Pišejo, da bo šla najbrž v Ameriko. Pevec Lauro Volpl nastopa prvič v filmu »Pesem sonca«. Wolf Albach-Retty in Magda Schneidet-jeva sta se zaročila. »Trst se je izneveril Italiji" Bela kuga in trpko priznanje fašističnega glasila — Pa tudi grožnje ne bodo zalegle! ANDREJ SE BO ZAKASNIL IN TO SPET ZARADI ONE PLAVOLASKEJ - PREPRIČANA^ SEM, DA BO TAKOJ TUDI MOJ MOŽ NI BIL BOLJŠI, ALI ANICA. Ko se kak neuspeh, ki ga doživi fašistični režim, pred ljudstvom že nikakor več ne da prikriti, tedsj sežejo fašistični listi po dozdevno zelo izdatnem sredstvu, ki naj bi v očeh ljudstva dvignilo njihovo verodostojnost, po — priznanju. Takšno prakso Je pred dobrim letom uvedel avtoritativni »Popolo d' Italia« in sedaj ga od časa do časa posnemajo tudi ostala režimska glasila, režimska, kajti na vse druge liste bi padla temna senca, pa če bi bili v ostalem Se tako zvesti fašistični pristaši. Tržaški »Popolo«, ki se je tokrat lotil »bele kuge« — nazadovanja porodov, pa J« šel še dalje ta zagrozil ljudem, da bo režim ukinil vse podpore, vsa javna dela v korist tržaškega mesta in njegovih ljudi, če se bodo tako trmasto in nehvaležno branili otrok, upanja in odrešenja domovine ter njih samih. Toda, evo, njegovih lastnih izvajanj: »Od leta do leta se krči število porok in porodov v našem nekdaj zaljubljenem ln plodovitem mestu. Ta razvoj Je tako usoden, da Je leta 1932. v Trstu celo umrlo več ljudi kakor Jih je zagledalo luč sveta. Številke bodo o tem še bolj zgovorne: 1930. leta je bilo 2.178 porok, 3.994 porodov, 3.410 ljudi pa je umrlo; 1931. leta 1.929, 3.661, 3.375; 1932. leta 1737, 3.355, 3.580; 1933. leta 1.819 porok, 3265 porodov ln 3.222 smrtnih primerov. In še bolj Jasna postane slika tega počasnega, izumiranja, če pomislimo, da se je leta 1933. ro-dilo 700 ljudi manj nego v letu 1930, da je bilo lani le 43 rojstev več nego smrtnih primerov. Ce odštejemo mrtve od rojenih v zadnjih 4 letih, nam ostane 788 živih, to Je v 4 letih presežek, kakor smo (!) ga pred vojno imeli v štirih mesecih!« »Mar Je mogoče,« nadaljuje »Popolo«, »da je Trst tako silno demoraliziran, da sam po svoji volji krči število rojstev? Torej je toliko opevana italijanska zavest njegovega prebivalstva le puhla beseda? Puhla fraza vse navdušenje za Italijo, njeno silo in veličino? Ce se ima nadaljevati odpor proti potomcem, potem so pač brez pomena tudi vse skrbi naše vkde, da obnovi življenjsko silo našega pristanišča, da elektrifici-ra železnice, da preskrbi dela našim ladjedelnicam, da povrne blagostanje vsej deželi. in so brez haska tudi vsa velika Javna dela ki Jih ima naša občina v svojih načrtih. Cemu podpore ljudem, Id hočejo izumreti, čemu Jim je treba novih ljudskih, srednjih materinskih šol, ko bo vendar šolarjev nazadnje premalo? Jasno: režim vendar ne bo skrbel za mesto ta njegovo bodočnost, če ljudje ne bodo z dejanji dokazali svoje volje do življenja.« Pa zakaj potemtakem režim ne podpira slovenskega prebivalstva na deželi? Njegove številke so vendar vseskozi aktivne. Niti «i sam mesec v vseh 15 letih laškega gospostva ni pokazal primanjkljaja. Tudi poslednji podatki za februar ta marec so tehtna dokazila: v februarju je bilo v mestu 52 rojstev manj ko smrtnih primerov, na deželi med Slovenci 65 več, v marcu je število rojstev presegalo število smrtnih primerov v mestu za 24, na deželi za 52. In pri tem je treba pomisliti, da šteje dežela komaj eno petino prebivalstva vse tržaške pokrajine. In še en značilen primer: V Lindaru pri Pazinu bo letos v oktobru Frančiška Brumničeva praznovala 100-let-nico svojega rojstva. Njenih neposrednih potomcev, sinov in hčera, vnukov in pra-vnukov, ki še vsi živijo, nI nič manj nego 176! Pa teh siromašnih Istranov ni nikoli podpiral ne pokojni habsburški in niti sedanji fašistični režim. Pred posebno sodišče! »Istra« poroča, da so bili urarski pomočnik Kari Tavčar, njegova sestra Fani Tavčar in tiskar Bizjak ter še nekateri drugi fantje iz Postojne, ki so bili lani v jeseni, kakor je naš list takrat obširno poročal, iz neznanih razlogov aretirani, prepeljani v zloglasne rimske zapore »Regtaa Coeli«. Preiskavo vodi proti njim preiskovalni sodnik fašističnega posebnega sodišča. Kakor vse kaže, Jih bo tudi sodilo. V Borštu so aretirali nekega fanta, pri katerem so baje našli letake, ki se nanašajo na bazoviške žrtve. Sedaj je prispek lz Trsta tudi vest, da so fašisti na volilno nedeljo, dne 25. marca, v tržaški gostilni »Crismann« (Križmančič) aretirali 6 slovenskih delavcev. Ljudje so se vedli docela mirno. Nenadoma pa so vdrli v gostilno fašisti in pričeli goete poditi iz lokala in Jih naganjati na volišče. Sloven- OA.INS POPOLNIM USPEHOM. ANDREJ JE ZALJUBLJEN V MENE BOL], KAKOR KDAJ POPREJ. ski delavci so se kmalu po tem incidentu vrnili v gostilno. Eden izmed njih, ki Je bil nekoliko vinjen, je tedaj vzkliknil, da ne gre volit, pa če bi prišli s puškami nad njega. Neki ovaduh, ki je to slišal, Je de-kvce takoj Ovadil in je bilo vseh šest fantov aretiranih. Do sedaj še niso bili izpuščeni iz zaporov. 0«ecn let BaJiJle. Preteklo nedeljo so* po vsej Italiji in tudi na Primorskem praznovali osmo obletnico ustanovitve fašističnih mladinskih organizacij. Na tržaški proslavi je dr. Puerari poročal, da je v vsej Italiji sedaj organiziranih že tri in pol milijona fašistične mladine. BaliHa ima okrog tisoč svojih lastnih domov, telovadnic in športnih igriSČ, v katerih izvršuje svoje vzgojne, športne ln vojaške naloge. V Trstu je naraslo število organizirane mladine na 40.000 članov. V kratkem bodo zgradili v Trstu centralni balilski dom za tržaško pokrajino, dom mladih Italijank in mornariški mladinski dom, dalje pa tudi balilske domove v Tržiču, Nabrežini in Sežani. Fašistični režim se rad baha, da ima eno največjih mladinskih organizacij na svetu. Ugotoviti pa je treba, da je v Italiji le malo šolarjev, ki bi ne nosili balilske črne srajce iz strahu pred učiteljem, da Je na tisoče dece, ki nima druge obleke kakor črno srajco in zelene hlačke, Id mu jfh Je »velikodušno« darovala balilska organizacija, še posebej pa je treba to pribiti za naše dežele, kjer gre nasilje nad mladino tako daleč, da se kaznujejo starši otrok z globami, če svoje dece ne oblečejo v balilske uniforme. p— v Razdrtem je preteklo nedeljo močan naliv razdrl veliko dopolavorsko prireditev. S 60 tovornimi avtomobili so pripeljali pod Nanos okrog 2.500 dopolavor-cev iz tržaške, goriške in reške pokrajine. Tu naj bi se vršile velike športne tekme in drugi taki nastopi. Ljudje pa so se morali vsi premočeni na lepem vrniti domov. Da popravijo porazni vtis, so fašisti sedaj razglasili, da se bo zlet ponovil in bodo oni, ki so bili preteklo nedeljo v Razdrtem, doplačali le še po eno liro. p— Vojaško letalo padlo v Sočo. Kakor poročajo, je pred kratkim padlo v Sočo vojaško letalo, ki je pripadalo letalski bazi v Mirnu. Pilota in mehanika je ubilo. V ostalem nameravajo baje ponovno povečati mi-rensko vojaško letališče Zgradili bodo več novih lop za lažja letak. V novih hangarjih bo prostora za 100 letal. p_ v feempasu sta Terezi Rijavčevi tn Franju Peliconu zgorela senik in hiša. Požar je iz neznanih vzrokov nastal v seniku m se je zaradi močnega vetra naglo razširil še na Peliconovo domačijo. Obe poslopji je požar do tai uničil, škodo cenijo na 20.000 lir. Gasilci so se zaman trudili, da bi rešili hišo. Iz nje so oteli le nekaj borne opreme. p_ v Dorabergu Je bO nenadoma odstavljen dosedanji fašistični tajnik Nardi-ni. Odpravili so ga seveda s pohvalo, da se ljudje ne bi zgledovali. Za njegovega naslednika Je bil imenovan neki Alfred Butta. Občutno vrzel. v Izobrazbi; ki vas spričo pomanjkanja oziroma predragih pripomočkov ovira na vaši poti do uspeha, Izpolnite s čitanjem ilustriranega tedenskega obzornika »ŽIVLJENJE IN SVET«. Posamezni zvezki samo 2 Din. V redni naročnini samo 20 Din na tri mesece. (Okoli 400 strani poljudno znanstvenega in zabavnega štiva z mnogimi slikami). Uprava: Ljubljana, Knafljeva ulica 5 Krema Tokalon brez maščobe hranilo za kožo (bele barve) prodre takoj v znojnice, umiri razdražene kožne žleze, razkroji vso nesnago znoj-nic, odstranjuje madeže, zoži razširjene znojnice ter'napravi tudi najtemnejšo in najodpornejšo ko- žo belo in nežno. V treh dneh da nepopisljivo novo lepoto m svežino. Potrebno je uporabljati jo vsako jutro. Ce imate gube in ohkpne mišice aa. licu pa bi morali uporabljati tudi kremo Tokalon ' »Biocel« hranilo za kožo (rožnate barve) zvečer pred počitkom. To sredstvo hrani io pomlajuje Vašo kožo med počitkom. Zajamčene je, da bo tako ravnanje vrnilo Vašemu licu mladostni videz m dalo novo prekrasno polt v 28 dneh. V nasprotnem primeru te Vam ves denar vrne. Mali oglasi Beseda I Din davek 2 Din za 611 ro aU dajanje na slova S Din. Najmanjša znesek 1? Din. Knjižice prvovrstnih ljnfclj«.n«ka de- Miroito uvodov jemljemo do preklica v raiun. A. 4 E. Skabern«. Ljub-lj»aa. 10752-16 Lokali Beseda 1 Din davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Ta avfMt ®e odd« T IVOTO-gradnj« »Pe-gleren« m Po-lja.rafci »ee tri ie nekaj trgovskih lokalov (primarnih «a kavarno) ter večje stanovanje pripravno ta tdravmka aM lotoo&AravftUEa. Poiiv« na etsvbi pri poJdrjo. 10061-1® Službo dobi sedanjega »'užbovania na Pire Fmnjo, trgovina * mež. ble-gom. Žužemberk. 1062&-1 Razno Beseda 1 Din davek 2 Din, za Slfro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesefc 17 Din. Telefon 2059 ^^ Premog Karbopakete drva In koks 9 ^ nudi POGAČNIK Bohoričeva ulica 5.