Sfev, 349.__
Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj.
Urednl5tvo: Ulica Sv. Frančiška Asiškega št. 20, I. nadstr. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu lista. Nefrankirana pisma se ne
sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj In odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsorclj lista ,Edinost". — Tisk tiskarne .Edinosti", vpisane zadruge a omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Asiskega št. 20. Telefon uredništva in uprave štev. 11-37.
Naročnina znaša: Za celo leto.......K 24.—
Za pol leta ... -.............12.—
za tri mesece....................• 6.--
za nedeljsko Izdajo za celo leto ...... . 5.20
za pol leta................. 2.60
V Trstu, v Četrtek. 14. decembra 1916.
Letnik XII.,
Posamezne Številke „Edinosti' se prodajaj« po 5 vinarje?, «$i«re1e številke p® 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v Sirokosti ene kolon*
Cene: Oglasi trgovcev in o rtnikov.....mm po 10
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 30 vin.
Ogiasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.—
vsaka nadaljna vrsta............ . 3.—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti*. Naročnina »n reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno te upravi .Edinosti* — Plača in toži se v Trstu.
Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asj&ega ii. 20. — Poitiioliranilnični račun Šr. 841.652
fileti noMšiii MKov.
Demisija Korberjevega kabineta. Sestava novega kabineta poverjena dr. Spitzmiillerju.
Romunska bojišča. — Odpor sovražnika ob Jalomiti strt. Napredovanje na vsej črti. Zvezne čete se bližajo mestu Buzeu. Zoret 4000 mož ujetih.
Ruska bojišča. — Ruski napadi na vzhodnem Sedmograškem se nadaljujejo, a brez uspeha.
Na italijanskem, zapadnem in inacedon-skem bojišču nobenih važnih dogodkov.
Razno. — Novi francoski kabinet.
Demisija celokupnega Kerberje-uega Kabineta.
DUNAJ, 13. (Kot.) Jutrišnja »Wiener Zeitung« objavi sledeči Najvišji lastnoročni pismi:
Ljubi dr. Korber! Sprejmem predloženo Mi demisijo celokupne avstrijske vlade in naročam Vam in Mojim ostalim ministrom, da vodite posle do sestavitve novega kabineta. Obenem Vam sporočam, da sem poveril sestavo novega kabineta Mojemu tajnemu svetniku dr. Aleksandru SpitzmiiHerju. — Dunaj, 13. decembra 1916. — Kari 1, r., Korber I. r.
Ljubi dr. pl. Spitzmuller! Sporočam Vam, da sem sprejel demisijo Mojega avstrijskega kabineta in naročil istemu, da vodi posle do sestavitve nove vlade. Naročam Vam, da sestavite novi kabinet in Mi predložite tozadevne predloge. — Dunaj, 13. decembra 1916. — Kari I. r., Spitz-miiiler 1. r.
Avstrijsko uradno poročilo.
DUNAJ, 13. (Kor.) Uradno se razglaša: 13. decembra 1916.
Vzhodno bojišče. — Mackense-novfk armada: Odpor sovražnika ob Jalomiti je strt. Umikajočega se sovražnika zasledovali. Avstrijske in nemške čete se bližajo Buzeu. Romuni so zopet izgubili 4000 mož na ujetnikih. — Armada nadvojvode Jožefa: Ruski napadi zapadno in severozapadno Okne se nadaljujejo. Bili so tudi včeraj popolnoma brezuspešni. Pri armadi gen. polk. Kovessa je vladal, potem ko so se v jutranjih urah razbili izgu-bonosni napadi Rusov, razmeroma mir. — Fronta princa Leopolda Bav.: Razven uspešnih poizvedovanj ob Bistrici Solot-vinski nič važnega.
Italijansko in jugovzhod no bojišče. — Neizpremeiijcno. Namestnik načelnika generalnega štaba: pL Hofer, fml.
nemško uradno poročilo.
BEROLIN, 13. (Kor.) Veliki glavni stan, 13. decembra 1916.
Zapadno bojišče. — Razven včasih živahnega topovskega ognja v ozemljih Somme in Moze In ponočnih spopadov med patruljami pri vseh armadah nobenih večjih bojnih dejanj.
Vzhodno bojišče. — Fronta princa Leopolda Bav.: Nič bistvenega. — Fronta nadvojvode Jožefa: V Gozdnih Karpatih na več krajih za nas uspešni patruljni boji. Na sedmograški vzhodni fronti so nemške in avstrijske čete tudi včeraj odbile napade Rusov v gorovju Gyergyo in na obeh straneh doline Trotosula in pritiskale za umikajočim se sovražnikom. Poizvedovalni oddelki so dognali znatne izgube sovražnika in privedli s seboj ujetnike. — Mackensenova armada: Sovražnik, ki se je oiačen z rusko konjenico, postavil ob močno narastli Jalomiti še enkrat v boj, je zopet na popolnem umikanju proti severovzhodu. Donavska in deveta armada pritiskata za njim na vsej fronti. Ob cesti v Buzeu smo znatno pridobili na ozemlju in ujeli včeraj tamkaj in v gorovju zopet nad 4000 mož. — Ma-cedonska fronta: Po porazih zadnjih dni je vladal ob Černi, Strumi in obali mir. Prvi generalni "kvartirmojster: pl. Ludendorff.
EsiprsKo uradno poročilo.
SOFIJA, 12. (Kor.) Macedonska fronta: V ozemlju Bitolja nič bistvenega V kolenu Ćerne se je po močni topovski pripravi opoldne izvršeni napad sovražnika na črto Paralovo—Makovo izjalovil. Sovražnik je imel silne izgube. Po ponovni topovski pripravi je izvršil sovražnik zopet napad na črto vzhodno Paralova, toda tudi ta napad se je popolnoma izjalovil. Vzhodno Ćerne, pri Gradešnici so naše enote odbile napati Na desnem bregu Vardarja živahno topovsko delovanje in boji med stražnlmi oddeiki. Na ievem bregu Vardarja sovražen topovski ogenj. Ob Belašici brezuspešno sovražno topovsko streljanje. Ob Strumi slab topovski ogenj. Ob dolnjem toku Striime patruljni boji. Na fronti Čgejskega irtorja so obstreljevale sovražne lad*e brez uspeha pristanišča v zalivu Kavab in pri Makri. Brezuspešno zračno delovanje sovražnika v
okolici Porta Lagosa. — Romunska fronta: V Dobrudži pičel obojestranski topovski in pehotni ogenj. Na vzhodnem Vla-škem so zvezne čete nadaljevale zasledovanje.
SOFIJA, 13. (Kot.) Macedonska fronta: Na vsej fronti le slab topovski ogenj na obeh straneh in mestoma patruljni boji. — Romunska fronta: V Dobrudži pičel obojestranski topovski ogenj. Na vzhodnem Vlaškem so zvezne čete na več točkah prekoračile reko Jalomito.
TiirsKo uradno poročilo,
CARIGRAD, 12. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Nobenih važnih dogodkov
na frontah. _
Mirovna nota.
BEROLIN, 12. (Kor.) Mirovno noto je državni kancelar opoldne osebno izročil zastopnikom t. zv. zaščitnih držav, namreč Španske, Švice in Amerike. Istočasno je državni tajnik Zimmermann izročil ostalim zastopnikom ostalih nevtralnih držav prepis note.
CARIGRAD, 12. (Kor.) Identična nota, s katero so četverozvezne države izvršile predlog za uvedbo mirovnih pogajanj, je bila opoldne izročena posiamkoma Združenih držav in španske.
SOFIJA, 12. (Kor.) Bolgarska brzojavna agentura poroča: Bolgarska vlada je izročila zastopnikom nevtralnih držav in vlad. ki so prevzele varstvo interesov nasprotnikov, noto, ki je Identična z noto ostalih zaveznikov, izročeno v drugih glavnih mestih. Popoldne jo je ministrski predsednik Radoslavov prečltal v sobranju pred polno zbornico, kjer je bila sprejeta z dolgotrajnim odobravanjem.
SOFIJA, 12. (Kor.) Nota je napravila ogromen vtis. V mestu vlada veliko gibanje. Korak zaveznikov, ki tvori za vsakega veliko presenečenje, se komentira na razne načine. Vsekakor se smatra noto za slovesno manifestacijo zaveznikov, da hočejo ustaviti sovražnosti, ki napajajo s krvjo celo Evropo.
BERN, 13. (Kor.) »Berner Tagblatt« piše: Osrednje države so sestavile mirovni program, ki bi zamogel tvoriti podlago za pogajanja, m so pripravljene, naznaniti svoje zahteve in koncesije; radi tega je pač pričakovati, da se bo ententa informirala vsaj o kakovosti teh predlogov, predno bi iz nesporazumlienja nadaljevala vojno. Sicer bo morala ententa uvideti, da so postale šanse za nadaljevanje vojne v očigled velikim pripravam nasprotnikov in njihovim zadnjim uspehom zelo majhne. Z mirovno ponudbo v tem času pa so osrednje države nedvomno dokazale, da gre pri njih faktično za varstvo njihovega državnega obstoja in za dose-ženje garancij. Varnost pred novimi napadi bo moral tudi sovražnik brezpogojno smatrati kot glavno točko programa mirovnih pogajanj. Mi le želimo, da bi za božič došla vest o sklenitvi premirja. Razočaranje bi bilo tembolj bolestno, ker je pričakovati z gotovostjo, da se bo nadaljevala potem vojna brezobzirno, pri čemer bi predvsem trpeli tudi nevtralci.
LONDON, 13. (Kor.) »Morning Post« opisuje mirovno ponudbo Nemčije kot zvit in obupen poizkus izognitve kazni za vojaški bankerot. List izjavlja, da je Nemčija že meseca decembra po porazu ob Soinmi in pred Verdunom zaprosila za premirje, a je bila njena prošnja odbita.
WASHINGTON, 12. (Kor.) Reuterjev uvad poroča: V WiIsonovem imenu se izjavlja, da se zelo interesira za nemške predloge, da pa ne poda nobene izjave, dokler ne ve, kako stališče zavzamejo ententne države. Nekateri uradni krogi izražajo mnenje, da so osrednje vlasti stavile predlog radi tega, ker so prepričane, da ni nobenega povoda, da bi prišel sedaj WiIson z zaželjeno ponudbo. Nevtralni diplomati dvomijo, da bi bilo od nekoliko teatraličuih prizadevanj Nemčije pričakovati kaj uspeha.
Poiožaj na Grškem.
RIM, 12. (Kor.) Agenzia Štefani poroča iz Aten: Položaj je neizpremenjen. Izmenjavanje misli, da se reši kriza, se nadaljuje in se suče predvsem krog vojaških vprašanj. Ententa se hoče zasigurati, da v slučaju napada nemških čet grške čete ne bi pomagale Nemcem. Najbrže bodo poslaniki entente v torek ali v sredo v položaju, da stavijo definitivne zahteve v obliki ultimata s kratkim rokom. Počakali bodo na odgovor v Atenah. Srbski kralj je odpotoval iz Aten v Solun.
Odpoklic admirala Fourneta.
FRANKFURT, 13. (Kor.) Glasom »Frankfurter Zeitunge« poroča Agence Ha-vas, da je bil francoski admiral D' Artize du Fournet, poveljnik brodovja entente v Pireju, odpoklican. Na njegovo mesto je bil za šefa prve mornariške armade imenovan podadmiral Gaucher.
NOVI FRANCOSKI KABINET.
PARIZ, 12. (Kor.) Novo ministrstvo je takorekoč že sestavljeno in bo objavlje-
no jutri. Istega dne se vlada tudi predstavi i hoče biti odrešenik iz najhujših časov in
parlamentu.
PARIZ, 12. (Kor.) Agence Havas poroča: Novi kabinet je sestavljen sledeče: Briand — predsedstvo in vnanje stvari; Viviani — justico in pouk; Ribot — finance; Maloy — notranje stvari; general Liautey — vojno; admiral Lacaze — mornarico; Clementel — narodno gospodarstvo, industrijo, trgovino in poljedelstvo; Herriot — transport, civilno in vojaško preskrbo; Doumergue — kolonije; Albert Thomas — oboroževanje in preskrbo vodnega materijala.
PARIZ, 12. (Kor.) Uradno se poroča General Nivelle je bil imenovan za vrhov nega poveljnika armad na severu in se verovzhodu. General Gourand je bil ime novan kot naslednik generala Liauteya za generalnega rezidenta v Maroku.
za
Sporočilo z Dunaja, došlo nam pred včerajšnjim toli iznenada o derrrarši cen tralnih vlasti in njunih zaveznikov v dosego skorajšnjega miru, je došlo narodom naše države kot blagovestje, ki milijonom src, hrepenečih po blagoslovih miru, do-naša blažila, tolažila, pomirjenja, najslaj šega pričakovanja in vere v skorajšnje bolje čase. Ob tej vesti se pod težo vojnih dogodkov potrte duše dvigajo zopet oživljajoči nadi, da se v nedolgem času družinam zopet povrnejo dragi svojci, da bo mogla v težkih skrbeh vzdihajoča soproga skoro objeti svojega soproga; rod bine pozdraviti svoje hranitelje; skrbeči in ljubeči očetje vzeti v naročje svoje mile otročiče; nevesta podati roko ljublje nemu izvoljencu; brat stisniti roko ljublje nemu bratu; prijatelj zvestemu prijatelju ko domovja dobe zopet svoje upravitelje, naše domačije toli pogrešane delavne moči in javna narodna gospodarstva potrebne njega razvoj oplajajoče sile, skupni naroc potrebne delavce za njegovo narodno, kul turno, gospodarsko, politično in socijalno snovanje. Fz kratka: oživela je poživljajoča nada, da se skoro povrnejo normalni časi intenzivnega vseskupnega dela za sanacijo po vojni razoranih razmer v rodbini, v občini, v deželi, v državi — dela za povrnitev in nadaljnje izpolnjevanje blaginje posameznika io skupnosti.
Take nade in taka pričakovanja so hipoma oživela v dušah po predvčerajšnjem radostnem sporočilu. Seveda so to za sedaj le še sladke, blažilne nade. Drugo usodno vprašanje pa je: ali se tudi uresničijo? To vprašanje je vznemirljivo in utegne zopet ogreniti hip veselja — vra-čajočega se veselja do življenja —, ki r.am je došel zopet po mučilnih skrbeh, žrtvah abnegacijah, koprnenju, ki nam jih je naložila ta dolga strašna vojna. Sedaj je vse o-dvisno od odgovora, ki ga dado naši nasprotniki na to plemenito, miroljubno spravljivo in človekoljubno ponudbo centralnih vlasti in njiju zaveznikov.
Ali, danes naj nam ne kali veselja in zadoščenja misel glede tega usodnega odgovora od strani vlasti entente. Na nas je, da damo danes izraza globoke hvaležnosti do merodajnih činiteljev v naši in nemški državi, ki so — da-si zmagonosni in opravičeni do vere v polno in končno zmago — storili prvi plemeniti korak v dosego plemenitega cilja. Njihov čin bo zabeležen v zgodovini s srčno krvjo hvaležnosti milijonov ljudi. Pred vsem pa se misel posveča našemu novemu mlademu cesarju in kralju Karlu I.
Že s prvim svojim vladarskim činom, s manifestom, si je ta mladi vladar s priprosto, a zato ganljivo, najnežnejo besedo, ovajajočo prisrčno ljubezen do svojih podanikov brez razlike narodnosti, pridobil srca vseh državljanov, je cesar Karel osrečil svoje narode z evangeljsko besedo — miru, svečano obljubljajoč jim, da jim hoče, kolikor je to od njega odvisno, čim prej povrniti blagoslove blaženega miru. Po tej svečani obljubi, podani na slovesen način v slovesnem, v življenju Njegovem morda najznamenitejem tre-notku, kar ne moremo odkloniti misli, da ima naš mladi vladar morda največji delež na zgodovinsko znamenitem koraku v omogočenje povrnitve miru, po katerem hrepenimo vsi, ker je predmetom koprnečega hrepenenja v globinah milijonov duš. Sedanja demarša priča, kako resno, resnično, iskreno, je mislil naš vladar s svojo obljubo v manifestu. In če je že njegova beseda v manifestu vzbudila v srcih narodov tolažbo in nado v boljšo bodočnost v prihodnjih časih Njegovega vladanja, pa nas sili sedanji Njegov korak, storjen v sporazumu z njegovimi zavezniki, da z ganotjem in najglobljo hvaležnostjo zremo v njegovo svitlo mlado pojavo.
Poklonil je svojim narodom najkrasneji, najdragoceneji jim božični dar. Če tudi ne že gotovega miru, pa vendar velik dar blažilne nade, da pride skoro konec tej najstrasneji tragediji, kakor je po takih dimenzijah ne pozna zgodovina človeštva.
Radujmo se na tem daru. In ko bomo skoro slavili rojstvo našega Odrešcuika, se bodo narodi v globoki hvaležnosti v svojih molitvah spominjali Njega, ki jim
žnjimi spojenega trpljenja.
Bog vsevečni podeli svoj blagoslov vladarju, ki na tako premagovalen način izpričuje Svojo skrbečo ljubezen do Svojih narodov, svoje srčno sočutje do človeštva — Bog čuvaj cesarja in kralja Karla l. in spremljaj s svojim blagoslovom Njegova pota in Njegova dela za srečo in blaginjo države in nje narodov, ki jim je podal najtrajneja jamstva, da bodo mogli v zadovoljstvu In čustvu popolne varnosti živeti tako v svojih rodbinah, kot v državni zvezi svobodnih in enakopravnih narodnih organizmov!
O napadih nemških radikalcev proti dru. Korberju pišejo iz Prage, da jim tamkajšnji politični krogi slede s primemo pozornostjo. Ne verujejo pa, da bi ti napadi mogli resno vplivati na situvacijo, kakor je nastala vsled nastopivše fundamentalne iz-pretnembe razmer. O gotovih stvareh, ki so se dogajale med jesenjo do prejšnje zime, sc lili v Pragi dobro poučeni. Vedeli so, da je nevarnost kakega oktroa prav blizu. Vendar ni res, da bi bil grof Stiirgkh nemškim strankam dal kake določene obljube. Res pa je, da so se od časa do časa uveljavljali mogočni vplivi, ki se jim prejšnji ministrski predsednik ni mogel ootezati. Vendar se ni puščal vezati na gotove forme rešitve, ne na kake termine. Ohranjal si je popolno svobodo zadnjih odločitev. Zato je skušal z modro zavlačcvalno taktiko ostajali gospodar položaja, kar se mu je tudi posrečilo. Oni pritisk je od lanske zime polagoma odne-haval in ni bilo več govora o kaki nasilni rešitvi. Razume se, da za dra. Korberja ni nikakega povoda, da bi nastopil pot, ki se je je njegov prednik izogibal. Postavil se je marveč na podlago stroge ustavnosti. Jasno je, da ne bi bil vezan na obljube prednika, tudi če bi se bile res dale, kar pa se ni zgodilo v tisti formi, kakor se je govorilo. In kar se je govorilo neobvezno, je med tem izgubilo vsako aktuvainost. Danes stojimo pred vsem nov o situvacijo, ki jej ie prva proklamacija cesarja in kralja Karla v podlago. V ospredju dogodkov je slovesna zaobljuba monarha za ustavo države, ki izključa vsako izpremembo državnih temeljnih zakonov, ki bi se odmaknila od jasno predčrtanih poti. Kakor vsako človeško delo, tudi državna ustava ne more ostati večno neizpreinenljiva, marveč mora imeti v sebi možnost nadalj-nega razvijanja. Vsaka izprememba pa mora iti v smeri nadaljnega razvijanja pravnih načel, na katerih slone institucije, ki služijo blaginji države in ljudstva-Kar pa zahtevajo dotične nemške stranke, je vse prej, nego naravno nadaljno razvijanje naših naprav. To bi bil brutalen državen prevrat, ki bi razveljavil ravno najvažneje teh načel — ono enake pravice narodov, ki žive v državi. Je to torej pravi atentat na pravno posest nenemških narodov države, nedotakljivo in neizgub-Ijivo po duhu ustave. To bi bil prelom prava, in ustave, ki naj bi omogočal manjšini nasilja na večini, da Sii prva trajno prisvoji hegemonijo. Tak prevrat ne bi se mogel izvršiti brez bojev m pretresi jaje v. pro-vzročllo bi upor duhov v taboru prizadetih. Ljudje, ki to zahtevajo, prezirajo nevarnosti take narodne državnoprevratne politike. Oktroa, ki bi se dotaknil načel enake pravice, bi razvnel boj vseh proti vsem, ki bi onemogočal vsako delo v par-lamentariških zastopstvih. Država bi padla v nepregledne notranje zmešnjave v času, ko bi ne mogla pogrešati nobene u-stvarjajočih sil ki počivajo v narodih. Jasno
potrebujejo in tudi ne smejo potrebovati njegove protekcije, ker imajo, če česa potrebujejo predpisano službeno pot. — Ni vrag, da bi ne bil g. Woli jezen na KSr-berja, on, ki bi hotel avstrijskim vladam kar diktirati, kaj in kako imajo storiti, da bo zadovoljen on — gospod Wolf. Galicija je tu, glorija radikalcev se jim kaže v — sanjah in g. Wolf — pred pragom. — Tudi poezija ima včasih prozaične razloge!
v^stiL
Imenovanje za častne občane. V znak obilih in odličnih zaslug je starešinstvo občine Vel. Žablje imenovalo dne 26. nov. 1916. za svoje častne občane. Njeg. ekscel. general, polkovnika Svetozarja Boroeviča pl. Bojna, gospoda barona Bauma, c. kr. gorišk. glavarja, in gospoda višjega komisarja J. Žnidaršiča. Iste gospode je iz istih razlogov tudi starešinstvo občine Skrilje-Sv. Tomaž imenovalo svojim častnim občanom.
O princu Konradu Hohenlohe, bivšemu namestniku tržaškem in sedanjem skupnem finančnem ministru, piše »Information«: Znano je, da zna novi skupni finančni minister z dejanji dajati pomembnost svojim besedam. Vsako mesto, kjer je princ Hohenlohe doslej deloval, je znal kriti s polno težo svoje individualnosti in svoj uradni položaj je obdržal le tako dolgo, dokler mu je mogel zadoščati brez škode za svojo osebnost. Dogodki sb g« opetovano opravičili, kajti logika zgodovine sankcljonira prej ali slej pravilnost ravne poti. Kot namestnik tržaški je stavlja! svoje najbolje zmožnosti in znanje v službo primorskega prebivalstva; potegnil pa je tudi z energično roko mejne črte med avstrijstvom in italijansko iredento. Bil je koncilijanten v vseh vprašanjih, ki se niso dotikala državnega interesa. V življenskili vprašanjih Avstrije pa ni hotel poznati ni-kakih kompromisov. Poplava ogorčenja se je razlila od italijanske strani proti njemu v dokaz, da je s svojo naredbo za očiščenje iredentovskih avtonomnih oblasti pravo zadel in naše »komprromisovce« — ki jih je bilo pred vojno, žal, veliko preveč — je bolelo v srce, ker je energično postopanje princa Hohenlohe motilo »dobro« sporazumljenje z našimi »vroče ljubljenimi« italijanskimi zavezniki. Princ Hohenlohe je zapustil mesto namestnika, ali njegove resnice so ostale in sedaj pač ne bo nikomur prihajalo na misel, da bi dvomil, da je bilo njegovo stališče edino pravo.
Peto vojno posojilo — poklonstveno posojilo. Ganljive besede je blagopokojni cesar v svojem testamentu naslovil na narode: »Naj bi izkušano patrijotično mišljenje. ohranjeno Meni in Moji hiši, v dobrih in hudih dneh ohranili tudi Mojemu nasledniku na vladanju.« Sveto volilo, neizbrisno utisnjeno v srca Avstrijcev! — Klanjajoč se zbirajo vsi okolo prestola mladega cesarja, v polnem oduševljenju odzvanja po logih velike države prisega zvestobe: »Imetje in kri za našega cesarja! Imetje in kri za domovino!« Sedaj pa treba, da tudi doma ostali podado tako izpričevalo spoštovanja in požrtvovalne u-danosti vsemu svetu, posebno pa našim sovražnikom podajmo v blestečem znaku dokaz nerazrušnega čustva skupnosti in zmagovite sile avstrijske državne misli, ki bo — kakor je v vihri svetovne vojne prišla do toli čudovite veljave — tudi v bodočnosti tvorila neporušno vez za narode monarhije! In prilika za tak pojav domovinske ljubavi, udanosti do vladarske hiše, je peto vojno posojilo, ki naj bo v finančni zgodovini ovekovečano kot poklonstveno posojilo! Avstrijci! Pa naj
je torej, da se nobena vlada, ki se zaveda svojih dolžnosti in odgovornosti, ne more | pripadate že katereinu-koli narodu, stanu staviti v službo politike požigalstva rn jn poklicu, ustvarite armado v domovini!
nemškoradikalnega nadčlovešiva. S polno mirnostjo moremo torej pričakovati nadaljnjega razvoja stvari. Narcdnopolhični pravni posesti ne grozi nobena nevarnost. Temne naklepe prevratnikov so prehiteli dogodki in tisti smešni patroni, ki v tem trenotku pritiskajo na ministrskega predsednika s pretveznimi obljubami prednika, igrajo le vlogo poznane — pozabljene straže.
\VoIf contra Korber. Kakor priča zadnje zborovanje nemških radikalcev na Dunaju, kjer so bili — kakor so razglasili v svet — silno razburjeni, bi hotel proslavljeni Wolf zopet mobilizirati avstrijsko nem-štvo proti sedanji vladi, ali prav za prav proti njenemu načelniku dru. Korberju. Razburjeni so seveda le iz idealno-čistih razlogov: v skrbi za legitimne aspiracije [aspiracije nemškega radikalizma so namreč vedno legitimne in opravičene kot
n pribil z žrebljem).....g. Wolfa in
družbe. Nu, svetli politični ščit tega slad .. kornega moža (nekoč je baje rad lizal to sladko reč) ima vendar-le kako pito, ki ga malo kvari. Tako ima baje, ka-tor čitamo v listih, tudi sedanja jeza Wol-ova proti Korberju svojo pikantno pred-zgodovino in ne izvira samo iz skrbi za egitinine pravice nemštva. Nekoč ga le namreč g. Korber, ko je Wolf prišel »intervenirat« za kake svoje uradniške znance, prav pošteno — moralno postavil pred duri, pojasnivši mu, da uradniki ne
Hite v sklenjenih vrstah k podpisovanju da dovedete poklonstveno posojilo do premagljive zmage! Poklonjen domovini v tem visokem duhu, postane vsak prispevek ju vel v kroni cesarja Karla! Podpisujte poklonstveno posojilo!
Odveza od črnovojniške službe za o-sobje, zaposleno pri gozdarstvu. Po predlogu ministrstva za poljedelstvo je ministrstvo za dež. brambo v sporazumu z vojnim min. z ozirom na veliko militarično in gospodarsko pomembnost, ki jo je pripisovati ohranitvi gozdarskih obratov, odredilo, da se bodo nameščenci in delavci teh obratov, ki so obvezani v črnovojni-ško službo, odvezali od te službe na sledeči način: Vse odveze, ki so jih vojno ministrstvo, oziroma ministrstvo za deželno brambo in vojaška poveljstva dovolila od 1. oktobra 1916 dalje za rečene obrati, s« podaljšujejo na sploh do 31. marca 1917. To se nanaša na v črnovojniško službo obvezane delavce, gozdarske delavce, plavce, voznike hi druge nameščeiKe (obratne uradnike, nadzornike delavcev, strojno osebje), zaposlene pri prevažanju drv za kurjavo, Jamskega lesu, pragov; celuloznega lesu. drvnega oglja, potem pri žagah za les, sekačih debelega lesu in gozdarskih gradnjah. Ogrski državni pripadniki, obvezani v črnovojniško službo^ ki so že odvezanl za avstrijske obrate, je tudi pritegniti, Gažisti se ne odvezujejo* na spk>h: marveč IndSviduvelno na podlaJ
Mran n.
„EDINOST" štev. 349.
V Trstu, dne 14. decembra 1916.
gi konkretnih, dobro utemeljenih predlogov za odvezo, kakor je bilo odrejeno doslej. Politične okrajne oblasti potrjajo dosedanjim odvezancem na njih tozadevnih dokumentih provizorično odvezo do 31. marca 1917. in obveščajo o tem pristojne evidenčne oblasti. Odvezanci pa morajo čim prej vložiti prošnjo za definitivno odvezo do 31. marca 1917. pri političnih o-krajnih oblastih, ki imajo podati svoje mnenje o teh prošnjah ter jih odposlati pristojnim vojaškim poveljstvom v končno odločitev.
Kaj je tega treba? Znana ljubljanska
tvrdka R. Miklauc inserira v > Hrvatski Riječi« pod naslovom: Ljubljana (Lai-bach). Mislimo, da bi od renomirane slovenske tvrdke v središču Slovenije pač lahko zahtevali toliko samospoštovanja, da bi vsaj v bratskih hrvatskih listih lahko opuščala nemško označbo naše metropole.
Predavanie o vojni in vojnem posojilu.
Vsestransko zelo odobravano predavanje profesorja tukajšnje c. kr. trgovinske in navtične akademije Antona Teja o »vojni in vojnem posojilu«, se je tiskalo in se more v vseh knjigarnah dobiti po 20 vin. izvod. Prodaja se v korist vojaškemu vdovskemu in sirotinskemu zakladu.
Božićnice organizacije oskrbnic vojniških sirot v Trstu se vrše v dvorani mestnega gledališča, vhod v ulici S. Carlo št. 2., 19., 20. in 21. decembra t. 1. vsakokrat ob 3 popoldne. Pristop k tein prireditvam bo družinam, ki imajo biti obdarovane, dovoljen samo proti izkazu s posebno izkaznico, ki jo izstavi omenjena organizacija. Družine, ki bodo prišle brez izkaznice. se ne bodo mogle pripustiti. V svrho razdelitve teh izkaznic se vse one družine, ki imajo biti obdarovane, s posebnimi vabili povabijo v prostore organizacije, ulica S. Lazzaro št. 14, in sicer naj se družine z začetnicami A do G danes, 14. t. m., družine z začetnicami O do P. 16. t. m., one z začetnicami od P. do Z. pa 18. t. m. med 4. in 6. uro popoldne gotovo zglase pri organizaciji, da sprejmejo pristopne izkaznice za omenjene božičnice. Seveda prihajajo v poštev le povabljene družine, ki morajo prinesti s seboj tudi tozadevna vabila.
Vojniška okrevališča ob jadranski obali. Predsedništvo jadranskega vojnega hospi-ca deželne zveze za tujski promet v avstrijskem primorju (Opatija) objavlja oklic za ustanovitev vojniških okrevališč ob avstrijski jadranski obali. V oklicu je rečeno: Z brezprimerno požrtvovalnostjo so avstro-ogrski narodi na bojišču in doma prenašali težko breme vojne. Poziv, da pohite pod orožje, je našel močna srca, sleherni apel za pomoč doma ostalih pa radodarne roke. Velikodušna podpora od strani toplo čutečih pospeševalcev je omogočila tudi naši zvezi, da je višje dolžnosti vojne oskrbe spojila z narodno-gospo-darskimi interesi svojega delokroga ter je mogla na stotine vojnih bolnikov sprejeti v »Jadranski vojni hospic«, ki ga je ustanovila, nudeč jim primerno oskrbo. Vendar moramo že danes skrbeti za to, da bomo mogli pomagati onim tisočem, ki so se na oledenelih pobočjih visokih Alp in Karpatov, v močvirjih ruske stepe in vlaške nižine, v kamenitih kraških okopih ter v maloazijskih puščavah borili za nas, zastavljajoč svoje zdravje, ali pa so v ujetniških taborih sovražnika trpeli za nas. Da se pomaga njim, to je socijalna dolžnost vesti, ohranitev vsakega posameznega izmed njih za delo njihovega civilnega poklica pomenja pozitivno postavko domaČega narodnega gospodarstva, pomenja stavbni kamen za zopetno vzpostavitev narodnega premoženja. Za naše vojne bolnike hočemo na obalih avstrijske Adrije, ki so jo ohranili naši bodočnosti, ustanoviti okrevališča, ki jih bo oveval dih našega morja ter grelo solnce našega juga.
V ta namen prosimo sodelovanja vseh, ki so v teh dnevih težke borbe trepetali za kako drago bitje, ki so s svojimi nada-mi in željami spremljali pot naših čet ter nahajajo svoj ponos v veličini in sreči naše domovine. — Ne velikost posameznega daru, temveč število darovalcev je me-rodajno za uspeh naše akcije v korist vseh onih izmučenih bojevnikov, ki bodo, povrativši se domu, iskali okrevanja v južnih deželah naše domovine.
V nedeljo, 17. t. m., ob 5 popoldne se bo vršila v veliki dvorani Narodnega doma v Trstu dobrodelna prireditev v korist soške armade. Priredi jo ženska podružnica Družbe sv, Cirila in Metoda, spored pa izvajajo učenci in učenke Ciril-Metodovih _ — — šol v Trstu. — — —
P O D LISTEK.
Njegov čas,
Roman. Iz angleškega.
Gricko si je prižgal cigareto, in Tamara je opazila, ua se mu je roka tresla. Vendar pa se je premagoval in glas mu je zvenel popolnoma mirno, celo nalahno, ko je odgovoril:
—	Povem vam popolnoma odkrito, da boste, če boste še nadalje tako ravnala z menoj, kot ste danes, sama morala nositi odgovornost za vse, kar se zgodi.
—	Ali me morda mislite zadaviti, ali pa dati raztrgati po pseh?
Tamara ga je izzivalno pogledala. Tu v sobi, ko so bili vsi drugi oddaljeni samo toliko, da so mogli čuti njun pogovor, se je čutila popolnoma vama. Trpela je toliko; delo ji je dobro, da ga je nekoliko mučila, dokler se ni bilo bati, da bi tako povzročila dvoboj s kakim nedolžnim človekom.
Prodala ovac za rejo in molžo. Cesarski komisar razglaša: Ker se ni posrečila nabava še več živih koz. po katerih v zadnjem času zelo povprašuje prebivalstvo, je cesarski komisar dal na račun občine nakupiti nekaj ovac za rejo, katere, če so obrejene, dajo, kot koze, zelo dobro mleko ob zelo majhnih vzdrževalnih stroških. Nakupna cena teh ovac, katerih je že veliko obrejenih, je določena na K 3'20 za kilogram žive teže. Poleg tega je treba plačati K 2*45 živinskega davka na glavo. Kupci naj se obrnejo na mestno klavnico pri Sv. Soboti, kjer si morejo ogledati živali.
Zaplemba imetja. Tržaško deželno sodišče je izreklo zaplembo imetja za naslednji dve osebi: dr. Karel Artico, rojen 1. 1885. v Trstu, odvetniški kandidat, rez. praporščak 97. peSpolka, in Štefan Sto-janović, rojen leta 1896. v Očigriju. okraj Bos. Petrovac v Bosni, pravoslavne vere, poljedelec, lovec 4. stot. 20. lovskega bataljona. Za prvega obstoji utemeljen sum, da je zakrivil zločin veleizdaje v smislu § 334. voj. zak. zak., za drugega pa, da je zakrivil zločin ubega k sovražniku v smislu § 183. voj. kaz. zak.
Petdesetkronski in enokronski bankovci. V smislu odloka finančnega ministrstva, izdanega 8. t. m., začne Avstro-ogr-ska banka 18. t. m. izdajati nove petdeset-kronske bankovce z datumom 2. januarja 1914. Sedanji petdesetkronski bankovci ostanejo v veljavi tudi še nadalje. Eno-kronske bankovce začne izdajati banka 21. t. m.
Rojanska CM podružnica priredi v nedeljo, ob 5 popoldne, v dvorani Konsum-nega društva v Rojanu Miklavžev večer. Kdor hoče obdarovati svoje otroke, naj izroči eventualne zavitke pravočasno vrtnarici otroškega vrtca v Rojanu.
Iz krogov tobakarnarjev nam je došla sledeča pritožba: Poleg tobačnih fabrikatom moramo prodajati tudi užigalice. A to ne le brez dobička, ampak v — izgubo. Plačevati jih moramo po 6'20 vinarjev, prodajati pa po 6, dočim jih drugod prodajaj.) po 7 vin. In to sedaj, ko ob mizeriji s tobačnimi izdelki že pri teh tako malo zaslužimo! Prosili bi torej finančno oblast, naj bi ukrenila, da bi tobakarnarji kupovali in prodajali užigalice po enotnih cenah in vsaj — brez izgube.
Božićnica. Šentjakobska podružnica C. M. D. v Trstu priredi v nedeljo, 24. t. m., ob 4 pop. v dvorani »Delavskega konsum-nega društva« pri Sv. Jakobu božičnico. Pričakuje se obilne udeležbe od strani starišev otrok, ki zahajajo v otroški vrtec pri Sv. Jakobu, in drugih prijateljev otroškega vrtca.
Čar človeškega govora. O tem, posebno v naši narodnostni državi veleaktuvelnem predmetu je nedavno predaval na Dunaju pater Viktor Kolb. Sijajno je ta poznavalec zgodovine človeštva razpravljal o človeški besedi in nje lepoti, nje čarobni sili, nje kulturni vrednosti in nje mogočnih milinah. Pač vemo iz narodnih pesmi, kaj je inaterni jezik za Človeka. Pater Kolb pa je odprl vpogled v tisto silno kolesje, ki danes goni vrvenje vsega sveta in ki kot »nacionalizem« z naraščajočo silo obvladuje življenje in človeško družbo — v nacionalizem, ki ne pozna tiste sebičnosti, dovajajoče do narodnega sovraštva, mesto do narodnega miru. Kolb kaže namreč na pot, kjer se bodo vsi nacijonalizmi, vsi jeziki smatrali kot visoke svete vrednote. Po tej idealni poti moremo priti do vzajemno ljubečega sporazuma vseh naših narodnosti. Lepa izvajanja Kolbova govore hkratu človeku, kulturnemu filozofu in — politiku. V prvi vrsti pa naj bi slušali tisti politiku ki se sedaj oglašajo kot graditelji »Nove Avstrije«! Nemški krščanski socijalci naj si le debelo začrtajo v svojih beležkah zlato besedo patra Kolba — ki mu menda ravno oni ne bodo hoteli odrekati avtoritete, — da treba vse jezike ceniti kot visoko kulturno vrednost, in da je to edina idealna pot, ki vodi do bodoče Avstrije, ki bo res nova in pomlajena. In če se nočejo upreti tej resnici, marveč pokloniti se pred njo, potem pa morejo sami izreči sodbo o — sebi, o svojem činu, storjenem s tem, da so se programa-tično združili z ljudmi, ki bi iz goiega narodnega egoizma, le enemu narodu na korist, hoteli nulificirati vse tiste visoke in svete kulturne vrednote, ki jim pater Kolb prisoja največjo ceno.
Podpisi m V. vojno posolilo. -14. Izkaz.
Societa anonima triestina di com. K 200.000; Franc Parisi K 150.000; Samuel Oblath K 60.000; N N 50tisoč; Leopold Feiner 40tisoč; Štefanija Grond, H. Schott po 30.000; H. <5c F. Muller. N. N N N., M. Cumbat po K 15.000; podpolkovnik Mat Bileslavo (nadaljen podpis), Aalbert Faber, N. N., N N., N. N. po K 10.000; M. Rosenbaum,
—	Ne vem še, v kaj me prisilite, toda svarim vast Če me razdražite, boste sama odgovorna za posledice!
Puhnil je oblak dima v zrak.
—	Nocoj mi pač nič ne more storiti, — si je mislila Tamara^ — jutri pa se vrnemo v Moskvo in potem odpotujem domov.
Skušal jo je zopet vražič. Skoraj vedno je on imel premoč, sedaj pa je mislila, da jo ima ona. Bila je tako nesrečna, in njena bodočnost je vendar obstojala samo v kesu in dolgem času. Nocoj mu je hotela vrniti, delati je hotela, kar bi se zljubilo njej. Zato se je naslonila v svojem naslonjalu, se posmehljala in rekla porogljivo:
—	Knez, pa ste res pravi barbar. Toda hvala bogu so že minili časi Ivana Groznega!
Pritegnil je stol k sebi in se vsedel. Na zunaj je bil videti miren, toda ton njegovega glasu bi jo bil moral posvariti, ko je odgovoril:
—	Računate z negotovostjo!
Ozrla se je vanj skozi poluzaprte tre-
Viktor Schiitz, C. F. Lutherer (nadaljen podpis), N. N. po K 5.000; N. N. K 4.000; N. N.. Roman Gerolimich, N. N. po K 3.000; Oizela Loy-Beck, K Labor, Gvidon Pattay senior, Ad. Schrnitz & Co.. dr. Radoslav Kvikić, N. N.. N. N., Ne. N., N. N., N. N. po K 2.000; Anton Skerl K 1.500; Marta Gal 1.500; N. N.. zadruga trž. izvoščekov po K 1.200; Angelina Ifugelhardt. Iv. Seppele, Jakob Tausig, David Vcrsolatti, Irma Wollner, Jakob Debeuz, Helena Verhais, Huson Janovitz, dr. Josip Martinis, Ana pl. Resmini. Fani Griser, F. Po-sar, N. N., N. N., N. N., N. N. po K 1000; Josipina Longhr K 800; Peter Ivelicli, H. Traversa po K 700; P. Giurgevich fu Tommaso K 600; polkovnik Friderik Schttkowsky, Peter Spadaro, Oskar Luzzatti, Franc C., Jakob Margon, Jakob Tučar, Ana Carniel po K 500; Jakob Miloch, dr. Artur Taddei. Josipina Ivancich, Mery Pipitz po K 400; Vladimir Ivelić, Klement Marin po K 300; Marija Cafian, V. S. Mattuglia, H. Lenardon, Marij Cop, Leonida Angeli, Karolina Kosmerly, N. N.. Mici Mai po K 200; Evina Prosch, Josipina Bellina, Lucija Saffaro po K 100; več raznih majhnih podpisov v skupnem snesku K 1.500. Organizacija o-skrbnic vojniških sirot za Trst in okolico in tržaška tramvajska družba po K 60.000; Prva avst. tovarna za linolej in nakupna družba tržaških im-porterjev po K 50.000. Sklad za postavitev spomenika vojni mornarici K 30.000; tržaška krajevna skupina državne zveze c. kr. poštnih in brzojavnih uslužbencev v imenu poštnih in brzojavnih u-službencev v Trstu ter hranilno in podporno dru-štvo uslužbencev avstrijskega LIoyda po K 5000; oddelek komandiranega moštva pri pomožni in kontumačni bolnici v Trstu K 400.
Umivajte si roke jcniioim razltužeralnim
patentnim praškom „Patent Wasehpulver" kateri se dobi v vseh prodajalnah jestvin, mirodilnieah iu zalogah mila. Glavna zaloga pri tvrdki ALES-SANDRO MARANGONI, Trat, u'. Chiozza 30. (B)
Dobro vino In Kislo vodo, f^iiK
KO kislo vodo novi „Silvavrelec" razpošilja po povzetju A. OSET, posestnik in lastnik 6'atine pošta Gaštanj, Koroško. — NB. Kupim tudi vsako množino steklenic, sodov ter starih in novih za-maškov.	3044
fofttorrfonfl £osPa- srednje starosti, lepe tu-
l£vMlU£dlll nanjosti, dobre družine išče službe v pisarni, kot vzgojiteljica ali hišna gi spodinja. Govori in pi6e perfektno hrvatsko, nemSko, francosko in špansko. Prijazne pismene ponudbe pod „Izobražena Hrvatica" na lnser. odd. E4inost;, kateri pove tudi naslov	(G)
Zlatarnico Q G. Pino
Trst, ulica Canale Ste v. 13 Velika izbera srebrnih in zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic itd,
Cene zmerne.	Cene zmerne.
ftaflrftt fA zavitkov čekoladinega rlUUU it nadomestka „Maršner". Pojasnila daje posredovalec Kari Rexinger, ul. Kandler štev. 7 cd 9—97» predp. In 2—3 pop.	(H)
aSii IIHBIIHIEE111!
Novi M za sezono.
Kostimi, plašči, suknje, krila, bluze obleke itd. Zaloga ženskih oblek.
Mm ConfortI, Trst, 0. Cnmptmlle Z1
DAROVI.
V počastitev spomina pok. g. J. Antona Vouka se je nabrala za CMD v gostilni pri A. Deklevi med prijatelji in znanci K 360. Darovali so: po 30 K A. Dekleva s soprogo, Vilko Maroli s soprogo, Maks Gomzi; po 20 K: Naz. Grižon, Jos. Sten-car, Jos. Race, Al. Ferfolja, Jak. Košmerlj; po 10 K: dr. Ferfolja, Jak. Jurca, Kari Godina, Al. Dugulin, tvrdka Loffler & Co.; po 5 K: Fr. Kosovel, M. Lunič. Al. Mozetič, Milka Milic, F. Boje, Mar. Švigelj, Jak. Mankoč, F. Popatnik, Fr. Millomg, Iv. Mil Ion i g, Jos. Bavdaš, Ciril Rijavec, tvrdka G. Kosak in K. B.; 4 K Nina Dobner; po 2 K: Andr. Cej, Matilda Zupančič Ludv. Geržina, Mislej I., Maks Ličen, V. Miotti, Fr. Kovač, Andr. Tence, J. Vrabec, Pepina Standaher, Peter Peternel, Leop. Žgur, Ana Gulj. Iv. Kastelic, N. N., Hinko Schmidt, Zdr. Zvitko, Iv. ObersneU geo-meter Premru; po 1 K: N. N., Sr. Železni«, Fr. Košuta, Anton Kukanja, Skaber, E. Kukanja, dr. Mischitz, Š. Zaklan. — K 160 je za »Božičnico«, 200 K za obrambni kamen moški podružnici CMD. Denar hrani blagajnik.
Šentjakobski Mohorjani so darovali za šentjakobski otroški vrtec 20 kron. Denar hrani podružnični blagajnik. — Odbor se najprisrčnejše zahvaljuje.
Fran Koren daruje K 5— za božičnico in K 10'— za moško podružnico CMD. Denar hrani uprava.. ____
ffa debelo samo m preprodajalce.
Nog&rice, sukanec, pip«, milo, gumijeve podpec-nike, razni gumbi, denarnice, mazilo za čevlje, električne BTetiljke, baterije, pisemski papir kopirni srinčniki, zaponke, prstani rdečega kri/.a, krema za brado, žlice, razaa rezila, robci, mrežice za brk«, pletenine, srajce, spodnje hlače, ogledala, ustnike, razne glavnike, zaponke „Patent Knopfe" in drago prodaja J4JCOS* TJ57I. ulica t. ilujolo Stev. 19	•	M
Mrccila GOMZU
na Opcsnah
kupuje in plača po najvišjih cenah
teleta in pitane prašiče.
Priporočljiva tvrdka.
Manufakturne trgovine.
SUCCESSORI (Nasledniki) PIETRO TAVOLATO Trst, Leseni trg (Piazza della Legna) štev. 1. — Bogata i t b*>ra manufaktumega blaga. — Cene zmerne.	194
Poziv za novoletna voščila. Prosimo vse naše cenjene inserente, čitatelje in sploh vse one osebe, ki želijo uvrstiti v našem listu novoletno voščilo za dan novega leta, naj se pravočasno javijo ustme-no ali pismeno podpisanemu, ker prekasne naročbe ne bomo sprejemali, ako ne bomo imeli prostora v listu.
lnseratni oddelek »EDINOSTI«.

;ii II
Trst - Via Stadion 10 - Trst
Odprt od 8'j2 mm naprej
Ceno: l. orste K Z. II. vrste K1.
Svoii k svojim!
Priporočam si. občinstvu svojo
trgovino zlatnine, srebrnine in ur
(Lastna delavnica) Popravila se dobro in hitro izvršujejo.
Kucajem zlato in srebro no najvišjih mA
S ovenska postrežba. MIHAEL ZITRIN. TRST, Corso 47.	TRST, Cor^o 47.
GAMBRINU
ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ul-ci delle Poste štev. 14t vhod v ulici Giortfio Galatti. zraven glavne pošte, Slovenska postrežba in slovenski jedilni U&ii.
1 i
L
vsaki večer ob 9 V,
2
m
£
Vstopnina K V
.isJi
Stroj za šiuanje In uezonje, pravi nerastu uzorci.
Seidel&lleumannifl ..Singer" Rast & Oassei
Bogata zaloga vseh potrebščin. Mehanična delavnica za vsako popravljanje.
— Tvrdka ustanovljena lata 1878. —
FRANCESCO iEDNAR
Trst, ulica CampaniSe št. 19.
HALI OGLASI.
IVUPUjem K -'80, bombaž K 6—, volnena pokrivala K 3 50, pleteni a c K 4—, rabljeno obleko K 2'-, belo, volno K 7 JO, sivo volno K 6'—. ulica Greppa 16. NaCaon. _^
Vsakovrstne žaklje
žakljev G. Stebel, nI. Torrente 36._
KIaZ vsakovrstnih hiš je na prodaj z zemljiScem vBl na lepi legi v tržaški okolici. Naslov pove Inser. odd. Edinosti.	_(')
Podružnica c. kr. priv.
Avstrijskega kreditnega zavoda
za trgovino in obrt. TRST, Plaza Maria Terasa 2	DUNJU, VII. Zollergasse 2.
Od 20. novembra do 16. decembra 1916 sprejema podpisovanja za
Peto avstrijsko vojno posojilo
obstoječe iz
a)	40 letnega 51L9/6 amort. državn. posojila, davka prostega, po K 92.5070 j z odbitkom 0.50 bonifikacije, torej a K 92.-% netto.
b)	Davka prostih 5Va70 državnih zakladnic, vrnljivlli dne 1. junija 1922 po K 96.50 z odbitkom 0.50 bonifikacije, torej a K 96.-
% netto.
Podružnica tega zavoda sprejema podpisovanja in z ozlrom na eminentno domoljubni namen tega posojila daje vsa mogoča olajšanja in na željo razna pojasnila.
*
se za hišno delo žensko (ne mladoj usmi-
ISCE Ijenega srca za pl»8 lo. Dobi tndi stanovanje in hrano. Nasl v pove In- odd. Edinosti. ,Di
Podružnica
Anglo-Avstrijske banke v Trstu
Trsouina J. Joka
vežbenika.
-ulica Molino piccolo 19 sprejme tak fanta-
3026
Trst, Via Cassa dl risparmlo 15.
Dunaj, I. Strauchgasse 1
Rekord! Rekord!
pa važno, redilno živilo. Paket to tvanne da 2 3 krožnike dobre, tečne: gobove, grahove, jespre nove fižolove, krompiijeve in druge juhe. Karton z 120 paketi franko na dom * 32 proti po zetju. Trgovci dobe velik popust. — Naročila sprejema RI DOLF COTIČ, Vrhnika pri Ljubljani.
Cikorija
je na prodaj (veij- množina. — Via j ValdiriTo 29. M. Možetifc.	787
Zaklje
vsake vrste kupuje Jakob Margon Via, Soli tari o št. 21.	789
palnice in je opazila, kako je pobledel. \ svojem mirnem, dobro zavarovanem življenju ni nikdar prišla v stik s strastjo. Imela ni niti najmanjše slutnje o globoči-nah, ki jih je vzvalovila. Vedela Je samo, da ga neizrecno ljubi in da prav tako ne-izrecno trpi njen ponos. Bilo ji je v zadoščenje in kot nekako blagodejno mazilo za njeno ranjeno samozavest, da je mogla izrabljati svojo moč, da je tudi njemu povzročala bol in da ga tako kaznuje za trpljenje, ki ga ji je povzročil on.
—	O, pomislite, prihodnji teden ob tem času bom zopet v mirni Angliji, kjer nain
ni treba računati z negotovostjo!
— Res?	^
—	Da. Jack in jaz sva že vse dogovorila ; v sredo se odpeljem s severnim eks-presom, kakor hitro se vrnemo v Petno-grad.
—	In jutri je petek. Torej ostane samo še pet dni. Pomagati vam moram le marsikaj v naši necivilizirani dežeh, in kdo ve, če se potem vendarle ne odloČite, da ostanete Še tu.
sprejema podpisovanja ia
z odbitkom
obstoječe iz dveh vrst in sicer:
I.	40 letnega 57a70 amort. državnega posojila po K 92.507, 7a7o bonifikacije, torej k K 92— netto.
II.	Davka prostih 5l/,70 državnih zakladnic, vrnljivlh dne 1. junija 1922 po K 96*507o z odbitkom 7a% bonifikacije, torej h K 96 —70 netto.
Sprejemajo se podpisovanja z vsem mogočim olajšanjem in dajejo natančneje informacije v uradnih urah.
Union
Podružnica banke
Trst (Tergesteo)
Hi menjalnice iste banke (pritličje) sprejemalo
podpisovanja za
peto avstrijsko volno posojilo
in sicer na
I	državno posojilo po 57«70 davka prosto razdolžno v 40. letih
po ceni 92-507. manj 7.7» bonifikacije, a 92'—7o netto.
II	državne zakladnice po 57»7o davka proste plačljive dne 1. Junija 1922 po ceni 96 50 manj 7*7. bonifikacije a P6.—7« netto.
Pojasnila se daje ustmeno o uradnih prostorih.