Opis šolske občine Blagovica v zemljepisnem, prirodopisnem in zgodovinskem oziru v korist metodiki domovinoslovnega pouka. Sestavil Fran Marolt. II. Zgodovinski opis šole. Šolsko poslopje, t. j parc. št. 2. davčne občine Blagovica obsega površino 171 ____] sežnjev in obstoji iz šolske sobe, kleti, v prvem nadstropji pa učiteljevega stanovanja, obstoječega iz dveh sob, kuhinje, jedilne shrambe in podstrešja. Šola stoji v sredi šol. občine, na desnej strani cerkve. Na sprednjej strani vzidana je znamka visočine. Predno je bila postavna šola osnovana, stanoval je tu orglavec. Ker je bila tu podružnica uže pred 1787. letom in ker so bili tu stalni dušni pastirji, smelo bi se z gotovostjo reči, da je bilo to sedanje šolsko poslopje uže v 18. stoletji bivališče cerkvenikovo. Ta preskrboval je menda poleg »mežnarstva" in druzega posla tudi pouk ~za silo". Stari Ijudje pomnijo, da so za šolo vneti Ca menda ne preveč!) orglavci uže 1. 1810. poučevali deco v pisanji, branji in -rajtanji'1 po dve uri na dan skozi šest mesecev na leto.*) Iz poznejše dobe omeniti so orglavci, kakor Bernard Zupan in neki Janez Verzola, rodom Ljubljančan, kateri so tu poučevali Bza silo". Leta 1848. pa je šola — mežnarija ~ z nasproti stoječim Bizeljevim mlinom pogorela do tal. Tako priča župnijska kronika. To je bilo važno za šolo! Do tedaj namreč Bmežnarija" ni bila nadstropna; bila je majhna, neznatna. Ker si je ljudstvo želelo še jednega duhovna, zidalo se je na pogorišči novo poslopje z namenom, da bode tu notri in sicer v prvem nadstropji stanoval novi duhoven, pritlično pa orglavec. Zadnji, proti severu obrnjeni konec (sedaj župnikov hlev!) so dozidali, sprednjega pa zvikšali v eno nadstropje. Pripravljeno bilo je vse! Stanovanje v prvem nadstropji iraelo se je pripravno urediti in skončati koj, ko novi duhovni pomočnik dojde. Pritlično, v sedanjej šolskej sobi pa je stanoval uže orglavec. Imel je dve sobi na razpolago! A želja radi duhovnega pomočnika se Blagovičanom ni utelesila. Ostalo je pri starem — bil je le en duhoven. Prvo nadstropje in stene sprednjega konca ostalo je neometano do leta 1857. Število otrok pa se je inenda vedno množilo, kajti vlada pričela se je z občino pogajati radi ustanove šole. Pogajanja ta so dozorela! Prišlo je do osnovanja šolel Leta 1857. se je cerkvenikovo stanovanje prezidalo v šolsko sobo, v prvem nadstropji pa se je uredilo stanovanje za novo-došlega učitelja. Učitelj je bil ob enem orglavec in kar k terau stanu spada! Tako so dobili Blagovičanje 1. 1857. mesto zaželjenega druzega duhovna prvo postavno šolo in s to — učitelja! Konzistorij poslal je z dekretom v žepu leta 1858. učitelja Andreja Legata, kateri je šolo prvega novembra omenjenega leta otvoril.**) Ta mož je bil rojen v Lešah na Gorenjskem 1. 1837. Meseca oktobra 1. 1861., po triletnem tukajšnjem službovanji bil je v Viem na Notranjsko prestavljen. *) Schumi: Archiv 1882/3, zv. I., pag. 200. **) nŠolska kronika" Blagovice. Za njim prišel je učitelj Matija Japelj iz Vrema, rojen v Studenem 1. 1833. Poučeval je tu od 1862. —1864. leta. Koncem šol. leta 1864. pa je bil kot učitelj prestavljen v Košano, iz Košane pa je došel sem učitelj Janez Gajger, roj. v Železnikih I. 1827.; služboval je tu od 1. 1864. - 1867. Konceiu 1866. leta bil je v Sorico prestavljen, a na njegovo mesto došel je iz Sorice učitelj Henrik Vizjak, roj. v Kranji 1. 1843. Služboval je tu od 1. 1866.— 1867. Koncem leta 1867. bil je preiueščen v Cerklje, od tam pa je došel učitelj Valentin Pin. Rodil se je v Pečah med Moravčami 1. 1844. Učitelj postal je 1. 1865. ter bil po dveletnem tukajšnjem službovanji (1867. — 1869.) koncem meseca marca premeščen v Cerklje. Službuje sedaj kot nadučitelj v Knežaku. Vsled dekreta z dne 6. aprila 1869. 1. bil je imenovan učiteljem tukaj Fran Cerar. Rojen je 1. 1845. v Blagovici, v službi za 1864. 1. v Ljubljani (na tedanji c. kr. normalki) in v Kočevji, od 1869.— 1882. leta pa v svojem rojstem kraji. Zadnja leta nadlegovala ga je huda bolezen. Dobil je večkrat odpust. Med tera ste ga suplirali učiteljica Katarina Drol, roj. 1863. 1. v Podberdu od 1881. —1882. in učiteljica Julija Piš, roj. v Ljubljani 1861. 1., suplirala od 1882. —1883. Učitelj Fran Cerar bil je 1. 1882. upokojen. Dne 30. septembra 1883. došel je od c. kr. dež. šol. sveta iinenovani učitelj Makso Ivanetič iz Hotederšice sem. Rojen je 1. 1856. v Radoljici, službuje pa za 1. 1874. sem. Koncem mesesa januvarja 1886. odšel je v Bosno na katoliško šolo v Županjac, v okraj Travnik, a meseca avgusta 1887. dobil je službo v Dragi v Kočevskem okraji. Vsled dekreta z dne 1. februvarja 1886. 1., št, 54, prišel je začasni učitelj Fran Marolt iz Mengeša sem. Šola bila je, kakor vse tedanje stare šole, pred nastopom učitelja Fran Cerarja z učili in drugimi učnimi pripomočki jako slabo oskrbljena. Ko pa je on začel tii poučevati, napravilo se je mnogo! On je oral ledino na tukajšnjej šoli! Tedaj bila je Blagoviška šola z učili najbolje preskrbljena. V teku let se je mnogo pogubilo in pokvarilo, pokvarilo osobito radi tega, ker je šolska soba jako vlažna. Šolska knjižnica je ena najbogatejih na enorazrednicah okraja! Šteje 250 knjig in sicer učiteljska knjižnica 120, kraetijska knjižnjica 32 in otroška knjižnica 98 knjig.*) Temelj tej kojižnici vložil je učitelj Fran Cerar z doneskora 43 knjig 1. 1877. Pozneje darovali so več knjig: L. 1878. dr. Josip Pestotnik, rodom Blagovičan, 26 knjig, 1. 1878. Josip Travnar, učitelj, Blagovičan, tudi 26 knjig, dr. Fran vitez Močnik 41 knjig in Blagovičan Fran Šumi, poznati izdajatelj -Archiva" 227 knjig. Leta 1878. štela je šolska (a ne »farna**, kakor trdi Šumi**) knjižnica 363 knjig. Ko pa je prišlo do revizije šol. knjižnice, ste se skoraj dve tretjini izbacnile! Pozneje darovali so še več knjig šol. knjižnici: župnik Ljudevit Škufca 30, tako da šteje sedaj 222 knjig. Pravega šolskega vrta (imovina šole) tu ni bilo in ga raenda i ne bode! Vzrok temu je v legi šole in sveta! Postavno naj bi bil šolski vrt blizo šole. Tu pa ga ni sveta, kateri bi se bil v šolski vrt preobrazil, ker spredaj ležeči Bizeljev travnik preplavi vedno Zlatenšiča, kadar je le nekoliko večja, druzega prostora pa v obližji ni! Učitelj Fran Cerar (sedaj tukajšnji posestnik) pečal se je mnogo s poukom v sadjareji. Ker ima lastni obširni posest, odstopil je 200 m2 sveta na travniku pod Ml. Jel- *) nZapisnik" šol. knjižnjice Blagovice. **) Schumi: Archiv, 1882/3, zv. I., pag. 200. nikoin ležečim v napravo šolskega vrta. Krajni šolski svet pa je prosil za podporo pri c. kr. deželnem šol. svetu. Po poročilu c. kr. okr. šol. sveta Kamniškega*) dobila je Blagoviška šola podpore v znesku 74 gld. in sicer: za najemščino šolskega vrta 40 gld., za napravo kmetijskega orodja 24 gld. in za napravo kmetijske knjižnice 10 gld. To vsoto naklonil je c. kr. dež. šol. svet dne 25. nov. 1877. 1. tukašnjej šoli izvanredno! Pozneje, ko je bil učitelj Fian Cerar upokojen, radi najemščine šolskega vrta pa se mu slabi nameni bili podtikali, vzel je zemljišče nazaj. Tako ga ni šolskega vrta in ga ne bo, ker tu v obližji pripravnega sveta ni dobiti, akopram je sadjarstvo tu gojiti jedna najlepših in uajhvaležnejših nalog učitelja. Sedaj ima šola po posredovanji sedanjega učitelja zopet le začasni sadni vrt; tu vadijo se učenci vsaj dejansko cepiti. (Dalje prih.)