323
Iz deželnih zborov.
Deželni zbor Kranjski,
V 7. seji 3. oktobra, o kateri smo se le eno samo točko priobčili, namreč interpelacijo grofa Barbo-a in družnikov o spomenici bivšega administrativnega re-feranta Pajka glede pomanjkljivosti operatov za uravnavo zemljiškega davka, obravnavalo se je še to-le: Matej Lavrenčič in grof M ar g h er i sta dobila odpust po 8 dni, K ram ari č pa za ves ostali čas letošnjega zborovanja. — Finančnemu odseku ste se izročili 2 vlogi, namreč dopis c. k. deželnega šolskega sveta zavolj tega, da bi se za stavbo Ubeljske šole dovolilo 1000 gld. iz normalno-šolskega zaklada in pa prošnja društva akademikov v Ljubnu za podpornino. — Gospodarskemu odseku se je izročil dopis kupeijsko in obrtnijske zbornice  Kranjske  glede   železnice od
324
Ljubljane do Karlove a. — Pakiž 8 7 družniki interpelira deželni odbor , kaj se je zgodilo zavolj preložitve tur jaške ceste. — Dr. Costa s 14 družniki interpelira c. kr. vlado, kaj je ueinila zavolj odpisa davkov za bistriški okraj. — Kramarič sj 15 družniki interpelira c. k. vlado glede tega, če bode država prevzela tudi na Kranjskem stroške kordona vsled goveje kuge. C. kr. dvorni svetnik vitez Widmann odgovori na Kramaričevo interpelacijo brž, da je pred kratkem dotičoi dopis deželnega odbora gorko priporočil c. k. ministerstvu. — Potem se je potrdil računski sklep norišno-stavbenega zaklada za leto 1873 (dohodki 6791 gold. 2% kr., stroški 6791 gold. 2y2 kr., konečno premoženje 83.561 goid. 77 kr.) in proračun istega zaklada za leto 1875 (potrebščina 60 gold., zaklada 5461 gold. 47J/2 kr., presežek 5401 gld. 47 Vo kr., ki naj se ga plodonosno naloži.) — Dalje so se potrdili proračuni za leto 1875 porodnišnega zaklada (potrebščina 5005 gold. 64 kr., dohodki 285 gold. 60 kr., primanjkava 4720 gold. 4 kr.), noriš-nega zaklada (potrebščina 13591 gold. 84 kr., dohodki 2350 gld. 51 kr., primanjkava 11241 gld. 33 kr.) in najdenišnega zaklada (potrebščina 87896 gld. 44 kr., dohodki 2248 gold. 20 kr., primanjkava 85648 gold. 24 kr.). Primanjkave navedene se bodo pokrile iz deželnega zaklada. — Dalje je prišla obravnava na vrsto, koliko stroškov za realno Šolo naj prevzame Ljubljansko mesto in koliko dežela Kranjska; potrdila se je dotična pogodba med deželnim odborom in med mestno občino Ljubljansko: 1. da bosta od stroškov za vzdržavanje realkinega poslopja in za vratarjevo plačilo in za vse druge potrebščine (za učila, orodja, pohištvo, kurjavo, svečavo, plačila služabnikom, ravnateljske in kanceiijske izdatke) cele realke v njenih obeh oddelkih (v spodnji in zgornji realki) prevzela vsak polovico; 2. da se prihodnji dohodki realkinega zaklada med deželo Kranjsko in med Ljubljansko občino razdele na dva enaka dela; in 3. da se se danji realkini zaklad — varovaje njegov statutarični namen — razdeli tako, da namreč zaklad spodnje realke, ki znaša 21250 gold. v odveznicah, 51 gold. 21 kr. pa gotovine, ostane Ljubljanski občini; zaklad zgornje realke, ki znaša 2850 gld. v odveznicah in 53 kr. gotovine, naj se pa glede dosedanjega razmerja zgornje realke, razdeli v 3 dele, 2 dela naj dobi dežela Kranjska, 1 del pa Ljubljanska občina. Konečno naj deželni odbor za ta sklep zadobi potrditev c. kr. vlade. — Poročilo deželnega odbora o proračunu normalno-šolskega zaklada za leto 1875 in o računskem sklepu tega zaklada za leto 1873 se izroči finančnemu odseku. — Po tem je dr. Co3ta predlagal, da naj se v pretres de-želno-odbornega načrta nove občinske postave konstituira ves deželni zbor v komite, kar je obveljalo. — Zdaj je Obreza vtemeljeval svoj predlog za postavo glede davščin za ljudske šole, ki se je v pretres izročil šolskemu odseku. — Dalje so se potr-~ dili proračuni zakladov Kranjskih ustanov za leto 1875; potrdil se je tudi proračun bolniš-nega zaklada za leto 1875 (potrebščina 79987 gold. 27 kr., dohodki 55531 gold. 93 kr., primanjkava 24455 gold. 34 kr., katera naj se doplača iz deželnega zaklada) in proračun zaklada posilne delalnice za leto 1875 (potrebščina 46690 gold. 17 kr., dohodki 34089 gold. 10 kr., primanjkava 12601 gold. 7 kr., ki naj se pokrije iz deželnega zaklada). Stanovina a d junkta Drenika v posilni delalnici se je od 126 goid. zboljšala na 180 gold. na leto; prošnja paznika Bajca za zboljšanje provizije se ni vslišala; paznikovi vdovi Jeri Je re ti ni se je provizije namesto 21 kr. dovolilo 25 kr. na  dan.    Dalje  je  deželni  zbor  dovolil,   da se
paznikom posilne delalnice enako drugim deželnim služabnikom službenine izplačajo za vsak mesec naprej in to začenši od 1. januarija leta 1875. — O proračunu gledališkega zaklada za leta 1875 se je vnela nekolika debata; finančni odsek je namreč predlagal 2400 gold. podpornine za slovensko gledališče, a pl. dr. Schrev je temu nasprotoval, Češ, da mu kdo verjame, je iz finančnih obzirov nasvetoval, da naj se dovoli le 1600 gold. podpornine. Kramarič in dr. Costa sta ga krepko zavrnila, zlasti je poslednji povdarjal v daljem govoru, da bode slovenski narod na slovenskih tleh vsaj toliko pravice imel, kolikor nemški, če je protivnikom toliko za finančno stališče, naj bi ga bili varovali, ko so zidali realko, edino le pri fazadi tega poslopja bilo bi se po nepristranskem mnenji nekega strokovnjaka prihranilo lahko 60.000 goid., tu pa se poganjajo za 800 gold. Dr. Bieiweis povdarja v kratkem, da so bile že viharne debate v tej zadevi, razloček je le ta, da je letos Mol-Ton, med tem ko je druga leta donil Dur-Ton. Kdo neki Vam bo verjel, da Vam je mar za finančno stališče? Tu gre le za narodno pravico. Dalje o tem govoriti bi bilo že predoigočasno, ker se ta stvar že kakih 6 ali 7 let ponavlja, toraj predlaga konec debate, kar je tudi obveljalo. Priznati se mora, da je potem Deschmann kot poročevalec še precej mirno govoril. Dovolilo se je potem po predlogu finančnega odseka 2400 gold. podpornine za slovensko gledališče. Potem se je proračun potrdil gledališkega zaklada zaleto 1875 (potrebščina 5689 gld., dohodki 2397 gld., primanjkave 3292 gold., ki naj se pokrije iz deželnega zaklada). Prošnja nekaterih posestnikov gledaliških lož glede za varovanj a gledališkega p osiopj a zoper požar se je izročila deželnemu odboru v obravnavo. — Konečno je deželni zbor naročil deželnemu odboru, c. k. vlado naprositi prav silno, da naj še za okrajno glavarstvo v Krškem, v Planini, v Radoljici in v Kamniku za vsakega postavi po enega c. kr. okrajnega zdravnika.
V 8. seji deželnega zbora Kranjskega, o kateri poročilo narn je moč še le prihodnjič prinesti, so stavili vsi nazoči narodni poslanci — izvzeinši dr. Razlaga — sledečo interpelacijo do vlade:
Interpelacija do c. k. deželne vlade.
Prva žalostna posledica francosko-nemške vojske se je pokazala za nas Avstrijske Slovane v padu Hohen-vvartovega ministerstva toliko, kolikor je namerjalo taisto nam Slovanom pravično biti, in v nastavi germanizatornega ministerstva Lasser-jevega, imenovanega ,,Auersperg", čegar pojedini člani so se že poprej v javnem delovanji po svojem sovraštvu do Slovan s t v a odlikovali. Pri nastopu tega ministerstva smo bili mi Slovani, kar se naše narodnosti tiče, na najhujše pripravljeni, in nismo se motili.
Prvi korak zoper nas Slovence je to ministerstvo s tem storilo, da nam je prvosednika na čelo dežele postavilo, o katerem so vsi vladni privrženiki in principi-jaini sovražniki Slovanov pismeno in ustno pripovedovali, da ima vse zmožnosti in tudi vso potrebno voljo, Slovenstvo izkoreniti. V to svrho: to je našo slovensko narodnost poteptati, je nastopila sedanja vlada dva pota. Prvi je bil najsigurnejši, ki pelje k iztrebljenju vsake narodnosti, namreč: potujčevanje šole. Zato je vlada precej poprejšnjega, zmernega, sicer vladi jako udanega, Slovencem pa vendar kolikor toliko pravičnega nadzornika ljudskih šol odstranila, in je na njegovo mesto posadila moža brez vseh zadostnih znanstvenih izpitov in brez vsega vednostnega izobraženja, ki je njega dni (1860., 1861., 1862. in 1863.) spadal v Ljubljani  med   najbolj ognjene   narodno slovenske   pri-
325
staše in se je potem, zapustivši nekoristno slovensko zastavo, odlikoval v nam sovražnem taboru po vseh društvih ravno z enakim postopanjem zoper našo narodnost. To njegovo delovanje zoper naše zahteve ni pri tej vladi na kamenita tla padlo. Kakor smo omenili, postal je nadzornik ali bolje rekoč, germaniza-torni „strah" ljudskih učiteljev na Kranjskem.
Ustanovila se je potem pod zaštitom vlade zeloglasna „Laibacher Schulzeitung" v ta namen, da v tem listu nekdaj pošteni slovenski narodni učitelji, ali zdaj po vladinem pritisku moralno pokvarjeni prisiljeno zoper slovansko maj ko zabavljajo in se na ta način vladi prilizujejo. Taisti cilj in konec ima ob enem ustanovljeni ,,kraiuischer Lehrer-verein". Prekim očesom gleda „učiteljski strah" tiste značajne ljudske učitelje, ki imajo še toliko poguma, se temu društvu odtezati in se samo s pedagogiko pe čati. Vse nadzorovanje tega nadzornika meri na to, v koliko naši ljudski učitelji slovenski deci nemščino v glavo ubijajo, ne pa, koliko se otroci v obče na podlagi materinščine za življenje koristnega nauče.
Učiteljska pripravnica bi imela, ker slovenske učitelje za slovenske ljudske šole odgaja, slovenska biti; in bila je res spočetka že več ko na pol slovenska. Ali pod tem nadzornikom se je z vladno pomočjo spet vsa pripravnica germanizirala.
Da bi vlada v omenjene svrhe šolstvo popolno v svoje roke dobila, ni se sramovala kar meni nič tebi nič „sans gene" ustavo prelomiti in si s tem večino v deželnem šolskem svetu pridobiti. Vse nase pritožbe zoper ta nečuveni vladni ustavolom so bile žalibog brez vspeha! Ravno tako je vlada z Goriškim deželnim šolskim svetom ravnala, ker tudi tam Slovenci prebivajo. Ker ima zdaj vlada po nepostavnem potu pridobljeno večino v deželnem šolskem svetu, ravna z našimi šolami, kakor se jej zdi, da bi se ponemče-vanje najbolj pospeševalo.
Akoravno je še naredba bivšega ministra Jirečka od 8. oktobra 1871. leta št. 10456 v polni veljavi, je kljubu temu vlada slovensko realno gimnazijo v Kranji v nemško spremenila, je na Ljubljanski realki slovenske paraleike odpravila in še ni dozdaj na realni gimnaziji v Novem mestu niti v enem predmetu razen veronauka slovenskega jezika kakor učnega jezika vpeljala. Na Ljubljanski realki v sredini Slovenije, je italijanski jezik za vsakega učenca obligaten, med tem, ko je učenje slovenščine vsakemu učencu na prosto voljo dano! Da se pa zasmehovanju in teptanju slovenščine na Ljubljanski realki krona na glavo postavi, učijo se slovenščine v vseh razredih niže realke slovenski učenci z nemškim učnim jezikom!
Slovenski sposobni prosilci večidel ne dobijo mesta na naših srednjih šolah, med tem, ko se nam Nemci in drugi inostranci dan za dnevom s krajnih maj Cis- in Translajtanije vrivajo za profesorje in ravnatelje.
Tako je vlada zavrgla prošnjo prof. Franca Erjavca, ki slovi pri strokovnjakih in med celem slovenskim narodom kakor izvrsten naravoslovec in pedagog, ki je že premnogo lepega v svoji stroki v slovenskem in hrvatskem jeziku napisal, akoravno je bil od Kranjskega deželnega šolskega sveta „primo loco" predložen. Imenovala je mesto njega za profesorja na Ljubljanski realki mladega, slovenščine nezmožnega, čisto neskušenega Nemca, nekega Voss a, med tem, ko že g. Fr. Erjavec 15. leto v svoji stroki podučuje.
To so v kratkem navedeni koraki, po katerih je vedela vlada vse srednje in ljudske šole v svojo pest dobiti z edinim namenom, vse ponemčiti. — Drugi pot, katerega je ta vlada nastopila v pospeševanje svojega cilja, t. j. za ponemčevanje našega naroda,
je: odstranjenje vseh domačih, še slovensko čutečih uradnikov iz administracije. Naši uradniki v upravi so po ustavni eri zadnjih 13 let že tako zbegani, da se skoro nobeden ni upal v javnem življenji za svoj narod potezati se. Ali mnogo med njimi je bilo vsaj še toliko poštenih, da niso svoje narodnosti zatajevali in v javnosti zasmehovali. Ali že tako neu-tralno držanje naših domačih uradnikov je bilo sedanji vladi trn v peti.
Naenkrat je bilo brati po različnih ustavovernih listih, da ne more vlada na Kranjskem s sedanjim narodnim" uradniškim aparatom naprej , da so v tem obziru temeljite spremembe neobhodno potrebne itd. v tem smislu. Kmalu se je govorilo v Ljubljani, da je pri vladi veliko število, govorilo se je celo , da okolo 200 domačih uradnikov, proškribiranh, ki se imajo iz domačije izgnati in v skrajna mesta Cislajtanije prestaviti samo zaradi tega, ker imajo to nesrečo, da jih je slovenska majka rodila. Akoravno so se ti glasi večkrat ponavljali, vendar ni nihče verjel, da bi kdaj katera vlada pri obstoječem §. 19. osnovnih postav utegnila tako predrzna biti se poskusiti s tako novošegno „sicil j an s ko vespero" med našimi slovenskimi administrativnimi uradniki.
Ali prevarili smo se v svojem dobrem mnenji o sedanji vladi, — kajti žalibog, ti čudni glasovi so se obistinili. Kakor strela iz jasnega neba je padla vlada to spomlad med pohlevne in v političnem oziru popolno nedolžne poštne in telegrafskeuradnike. Samo in izključ-ljivo zaradi tega brez vsacega druzega vzroka je nekoliko teh revežev v Avstrijsko Sibirijo (v Bukovino) premestila , ker so imeli edino to napako , da so rojeni Slovenci in toliko pošteni, da se niso hoteli z narodnim renegatstvom vladi prilizovati. Daje to res, oči-viden je dokaz, da je eden teh premeščenih uradnikov smel doma ostati, ker se je dal kakor ud iz vseh narodnih društev izbrisati in v kazino in v konstitucijonalno društvo vpisati. Drugi ekla-tantni dokaz, da se je bila res taka lista proškribiranih slovenskih uradnikov napravila, je ta, da je bil tudi poštni uradnik g. Avgust Moos premeščen, akoravno je bil že štiri mesece poprej — umrl.
Povpraševali so premeščeni siromaki v Ljubljani in na Dunaji pri ministerstvu, zakaj jih je ta kazen zadela, naj se jim vendar vzrok pove? Ali do današnjega dne niso nobenega vzroka izvedeli, povsod so jim odgovorili z ničevo frazo: „rz službenih obzirov" (,,aus Dienstesriicksichten"), in romati so morali se solznimi očmi iz domovine v Bukovino, Tirole itd.
Akoravno imajo poštni uradniki neprenehoma s slovenskim občinstvom opraviti, je vendar vlada namesto odpravljenih Slovencev trde slovenščine nezmožne Nemce postavila.
Vlada naj le malo pomisli, kakošen vtis je ta vladen čin na celo deželo napravil, da se Slovenci iz svoje domovine brez vzrokov samo zavoljo tega preganjajo, ker so slučajno rojeni Slovenci. Naj vlada nadalje pomisli, kako s takim početjem vse uradništvo v političnem oziru de-moralizuje in korumpira.
Niti pod Metternichom niti pod Bachom se niso Slovenci tako brezobzirno iz svoje domovine zavoljo svoje narodnosti preganjali, kakor pod sedanjo tako imenovano ,,liberalno" vlado. Iz vsega navedenega vladnega postopanja se vidi, da jej je liberalizem le vnanji svit, s katerim nevedno občinstvo moti; pravi in edini njen namen je pa preganjanje in tlačenje Slo-vanstva, oziroma Slovenstva!
Hohemvartovo ministerstvo je pri svojem nastopu v prijavljenem   programu reklo,   da   mu je prva svrha
326
§. 19 osnovnih državnih postav ne le po črki, temuč tudi v pravem pomenu praktično izpeljati- To mini-sterstvo pa vse žile napenja, da bi se ta §. za vse ne-nemške narode v Avstriji na posmeh in na ruglo postavil.
Ker pa kljubu vsem tem navedenim, dan za dnevom se ponavljajočim faktom vlada vedno in konse-kventno taji, da misli Slovence ponemčiti, stavljajo podpisani do slavne c. k. vlade ta-le vprašanja:
L
a)  Iz katerih vzrokov se je bivša že na pol slovenska učiteljska pripravnica v Ljubljani zopet popolno ponemčila?
b)  Iz katerih vzrokov se je bivša slovenska realna gimnazija v Kranji zopet ponemčila?
c)   Iz katerih vzrokov se še ni na realni gimnaziji v Novem mestu na nobenem razdelku slovenski jezik kakor učni jezik vpeljal?
d)  Iz katerih vzrokov so se na Ljubljanski realki že obstoječe slovenske paralelke odpravile?
e)   Zakaj je na Ljubljanski realki učenje slovenskega jezika vsakemu učencu na prosto voljo dano, med tem ko je italijanski jezik za vsakega učenca, brez razločka narodnosti obligaten?
f) Zakaj se na vseh nizih razredih Ljubljanske realke zoper vsa pedagogična načela slovenskim učencem slovenski jezik z neonskim učnim jezikom razlaga?
g) Zakaj se po raznovrstnih postranskih potih, posebno pa vsled pritiska na učitelje po nadzorniku ljudskih sol, nemščina v ljudske šole sili, mesto da bi se samo na to gledalo, da se otroci kaj koristnega na podlagi materinščine nauče?
II.
a) Iz katerih vzrokov se je letos na spomlad nekoliko slovenskih poštnih in telegrafoih uradnikov brez vidnega vzroka nanagloma v skrajne pokrajine Avstrije premestilo?
Stajarski.
Deželni odbor priporoča deželnemu zboru ustanovitev živinozdravniške šole na stroške dežele ter tudi to , da bi dovolil okoli 100.000 gold. za zidanje njeno. Zbor je zavrgel vladno predlogo o vravnanji zdravniških služeb po občinah.
v-
CesJci,
Predsednik je prebral 7. t. m. pismo 77 Ceskih poslancev, v katerem ti ponavljajo vzroke, zakaj jih ni v deželni zbor, in se zelo pritožujejo zoper deželni volilni red. U8tavoverci kriče vmes: „Oho!" Predsednik pravi, da se mu to ne zdi opravičenje nenazočnosti, in predlaga, da zbor sklene, da so na pismu podpisani poslanci popolnoma izstopili in se imajo voliti drugi. Predlog se enoglasno sprejme. Mladočehov ni bilo pri seji. —
Tirolski.
Večina je energično protestirala zoper izjavo laških poslancev, da ne morejo priti v zbor, dokler minister-stvo ne odloči, kaj je s posebnim deželnim zborom njihovim. Protest se obrača posebno zoper to, da laški poslanci ne pripoznajo tirolskega deželnega zbora za postavnega.
Dalmatinski.
Zbor 6. t. m.  ni mogel zborovati zavoljo — ben-dime ali trgatve. Mnogo poslancev je namreč vzelo odpust,   več jih pa tako ni prišlo, ker so po vinogradih. Bilo jih je prišlo skup 21, kar jih pa ni dosti za sklepanje, tedaj so tudi ti zopet šli.
b) Iz katerih vzrokov je vlada  mesto njih pri poŠti trde, slovenščini nezmožne Nemce nastavila? V Ljubljani 6. oktobra 1874.
Dr. V. Zarnik.    Kozle r.    Obreza.    Kar.   Rude ž.
Horak.    Kramar.    Jugovic.    Tavčar.    T o man.
Lavrenčič.   Dr. Costa.   M urnik.   Dr. Poki u kar^
Pakiž.    Kotnik.    Dr. Bleiweis.