pasmam ▼ Leto LXVL, št. 48 Ljubljana, torek 28. febrnarja 1933 Cena Din L— SLOVENSKI rtr* o 010 2ft0 od 100 do 3O0 4 Dto 1-, već* tzaeraU petit nma l/itj Popust po dogovoru inseratm davek posebej. — »Slovenski Narod« relja mesečno ▼ Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vracaja UREDNIŠTVO IN UPRAVNI ftTVO LJUBLJANA. Knafljrva ulica it. 5 Telefon Št. 3122, 3128, 3124, 3125 tn 33J6 Podrntnlee: MARIBOR. Grajski trg 3t_ 8 — NOVO MESTO. Ljubljanska cesta telefon št. 26 — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1. telefon it. 05 podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon st. 190 — JESENICE. Ob kolodvoru 101 Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubi jam st. 10.351 Preprečena komunistična revolucija v Nemčiji Sinoči so komunisti zažgali nemški parlament - To naj bi bil začetek komunistične revolucije — Silno razburjenje v vsej Nemčiji Pred razpustom komunistične in socijalnodemokratske stranke? Berlin, 27. februarja. Zadnji dogodki pri rajo, da stoji Nemčija na pragu krvave meščanske vojne. Povsem naravno je, da izziva teror narodnih soc i ja listov, ki se poslužujejo sedaj, ko so na oblasti, še vse večjega nasilja, kakor prej, dokler so bili v opoziciji, reakcijo zlasti na levici. S prepovedjo socialno-demokratskih in komunističnih listov in politične agitacije v očigled skorajšnjih volitev se je napetost stopnjevala do vrhunca in je snoči prišla do izbruha na način, kakršnega še ne pozna politična zgodovina. Videč, da jim hočejo za vsako ceno onemogočiti dostop v državni zbor, so levičarski elementi snoči zažgali poslopje državnega zbo*-a, ki je ob uri, ko to poročamo, še vedno v plamenih. „Parlament gori" Snoči kmalu po 10. je opazil službujoči policijski stražnik, da se vali iz glavnega trakta državnozborske palače, gost dim. Alarmiral je takoj gasilce. Predno pa so gasilci prispeli, je bila glavna kupola že v plamenih in ogenj se je z veliko naglico širil na vse strani. Naglo so alarmirali vse gasilske čete v Berlinu, ki so prihitele z vsem svojim orodjem. Iz neštetih cevi so bruhali na goreče poslopje ogromne množine vode, vendar pa se je ogenj naglo širil, kar je takoj vzbudilo sum, da je poslopje polito z gorljivo snovjo. Srednji del poslopja je bil že v par minutah eno samo goreče morje. Ogenj je zajel tudi sejno dvorano, klubske prostore in dragoceno parlamentno knjižnico, ki spada med največje knjižnice v Evropi in v kateri so bili shranjeni dragoceni dokumenti iz nemške politične zgodovine. Goring vodi reševalno akcijo Policija je z močnim kordonom zaprte vse dohode k parlamentu. Vest o požaru v parlamentu se je z bliskovito naglico razširila po vsem mesto in proti polnoči je navalila pred parlament sto-tisočglava množica, ki so jo komaj zadržali. Na kraj nesreče je prvi prispel bivši predsednik državnega zbora in sedanji komisar za Prusko Goring, kmalu za njim pa tudi državni kancelar Hitler in podkanoelar Papen. Goring sam je takoj prevzel vodstvo reševalne akcije ter izdal tudi vse drage nkrepe, da se požar omeji, pred vsem pa, da se dože-ne vzrok požara in polove krivci. Senzacijonalna razkritja policije Se v času, ko je bila reševalna akcija v polnem razmaha, je policija, ki je takoj sumila, da je požar podtaknjen in da je to najbrže delo levičarskih elementov, izvršila hišno preiskavo v Kari Uebknechtovi palači, kjer je glavni sedež komunistične stranke, kakor tudi pri vseh vodilnih komunističnih funkcionarjih. Po komunikeju, ki ga je izdalo policijsko ravnateljstvo davi, je preiskava v polnem obsegu dokazala, da je požar v parlamentu delo komunistov. Policija je zaplenila mnogo korespondence med vodstvom komunistične stranke v Nemčiji in Moskvo ter našla tudi podrobne načrte za izvajanje komunističnega terorja, s katerim so hoteli izzvati meščansko vojno in potom nje komunistično revolucijo. Požig parlamenta naj bi bil signal za pri če tek te akcije. Računajoč s tem, da bo izzval požar v parlamentu, ki je bil spretno organiziran, splošno zmedo, so nameravali komunisti že danes pričeti z ropanjem trgovin. Obenem je bilo določeno, da se morajo še danes po vsej Nemčiji izvršiti napadi na javna poslopja in atentati na vodilne funkcionarje državnih oblasti in glavne reprezentante sedanjega režima. Vse to naj bi izzvalo meščansko vojno, v kateri bi komunisti z vsemi sredstvi uveljavili svoj vpliv. Našli so tudi podroben seznam vseh onih, na katere naj bi se izvršil atentat, kakor tudi seznam onih, ki naj bi jih bodoči komunistični režim takoj aretiral in postrelil. Na predlog teh ugotovitev je policija aretirala dva glavna voditelja te akcije, vsi ostali komunistični poslanci ter drugi vodilni funkcionarji v komunističnih organizacijah pa so bili začasno priprti. Ogenj je bil podtaknjen Šele danes dopoldne, ko so požar v glavnem že pogasili in tli ogenj le še v notranjosti, so mogli podrobno preiskati vse poslopje. Pri podrobnejši preiskavi so ugotovili, da je bilo stopnišče, nadalje sejna dvorana, hodniki, klubski prostori itd. politi s katranom. Požar so zanetili na ta način, da so po vsem poslopju namestili posebne baklje. Nastavili so jih zlasti pod sedeži poslancev v sejni dvorani, pod predsedniško mizo, ob zavesah in zastorih ter ob lesenih opažih. Požigalci, ki jih je moralo biti več, so zažgali nekatere baklje, zlasti pa s katranom prepojene preproge, tako da se je požar mahoma razširil po vsem poslopju in je bila vsaka uspešna reševalna akcija onemogočena. Kdo je požsgalec V poslopju so celo našli enega izmed požigalcev. Ko je policija preiskala one prostore, ki so ostali od požara neprizadeti, je našla v neki sobi skritega za omaro neznanega mlajšega moškega brez suknje. Odvedli so ga takoj na policijo, kjer je izjavil, da se piše van der Liibbe. Pri njem so našli holandski potni list. Priznal je, da je zanetil požar ter je izjavil, da je zažgal celo svojo suknjo, da bi imel ogenj več netiva. Izpovedal je, da se je že popoldne vtihotapil v poslopje in čakal prilike, da zažge. Na telefonično vprašanje berlinske policije je amsterdamska policija potrdila, da je van der Liibbe znan komunistični agitator, ki so ga imele policijske oblasti na Holandskem že dolgo v evidenci. Leta 1931. pa je vzel potni list za inozemstvo ter je najbrž odpotoval v Moskvo. Pri nadaljnjem zasliševanju je aretiranec priznal, da je prišel v Berlin z nalogo, da pomaga pri organizaciji komunistične revolucije ter da je sam prevzel nalogo zažgati parlament. Ukrepi proti levičarjem Glede na to, da je obtoženec priznal, da je bil v zvezi tudi s socialnimi demokrati, je izdala policija enake ukrepe tudi proti socialnim demokratom. Za dobo štirih tednov je policija prepovedala izhajanje vseh socialno demokratskih in komunističnih listov, brošur, lepakov in letakov, tako da je obema levičarskima strankama onemogočena vsaka volilna agitacija. Že sam dogodek, še bolj pa razkritje policije in ukrepi zoper levičarske elemente, so izzvali v vsej javnosti silno vznemirjenje. Narodno socialistični tisk zahteva najstrožje ukrepe, pred vsem pa razpust komunistične in socialno demokratske stranke. Odgoditev volitev ? Ker je ogenj docela uničil glavne prostore državnega zbora, pred vsem pa sejno dvorano, je nastalo vprašan je, ali se bo mogel državni zbor po izvolitvi sestati v ustavno določenem roku. Pojavljajo se celo glasovi, naj bi se volitve za nedoločen čas odgodile, da bi mogle na ta način oblasti podrobno izvesti preiskavo in izdati nadaljnje ukrepe za varstvo reda in miru v državi. Samo še razvaline Berlin, 28. februarja, A A. Wolfov urad poroča: Po celonočnem napornem gašenju je bil ogenj omejen na glavno ognjišče. Ohraniti bo mogoče samo manjši del zanadnega krila, ostali deH palače so pa uničeni. Obnova porušenih delov bo trajala več mesecev. Požar ie bil podtalni ien istočasno na 20 do 30 mestih. Do zda i so že našli dele steklenk, ki so o niih strokovnj?' * ugotovili, da je bil v njih bencin. Hitler poseti Mussolinija Poset se bo vršil kmalu po nemških volitvah — Sestan ku pripisujejo veliko politično važnost Pariz, 28. febr. AA. Današnja »Petit Parisien« priobčuj-e od svojega ženevskega dopisnika brzojavko te-ie senzacionalne vsebvne: Izvedel sem od visoke osebnosti, ki se ie pravkar vrnila tz Nemčije, da se pripravlja senzacijonalni sestanek med Rimom m Ferlinom. Po teh podatkih namerava Hitler po nemških volitvah, najbrž med 20. in 25. marcem uradno obiskati italijansko prestolnico in ae tam sestati z MussoJinijem zaradi važnih razgovorov. Med italijanskim in nemškim zunanjim ministrom se že vrše pogaiania o programu tega obiska, ki pa re naravno odvisen od Izida nedeljskih parlamentarnih volitev v Nemci!? in od dogodkov, k! bodo nastali v zvezi s temi volitvami. Vojna na Kitajskem Japonci brez ozira na sklepe Društva narodov nadaljujejo svojo ofenzivo Sangbaj, 28. iebr. g. Naipredovanje japonskega generala Hatorija, ta je v glavnem hotel omajati glavno kitajsko postojanko na liniji Lin'juan-šanghaikvan s.e je ustavilo na meji province Jehol na večjem gorskem prelazu. Edina pot v Jehol vodi ob vznožju orecei visokega pogorja, na katerem so zavzeli Kitajci zelo sigurne postojanke. Japonski vopstoovodja se je zato od2oč*l, da bo počakal tam/kaj ostale dele iaponsfce armade. ŠangnaJ, 38. febr. g. V teku enega tedna je danes drugič nastala v nedci tukajšnji tovarni za kavčuk strahovita eksplozij a. Po zadnjih ugotovitvah je zahtevala katastrofa 30 žrtev med tamošniimi delavci in delavkami. Šangbaj, 38. febr. g. V provinci šensi je nastala zaradi suše strašna lakota. Okroglo dvom miftjonom ljudi grozi smrt zarad glad«. VVashmgton, 38. febr. g. Državni depar-t&ment je. kakor se danes uradno razglaša, tudri v bodoče pripravljen sodelovati z Društvom narodov v vprašanju na Daij-iiera vzfooda. Obenem se naglasa, da Ame- rika ni bila naprošena za sodelovanje v mednarodnem konzul t a ti vnem odiboru, ki je bil ustanovljen zaradi nadalje razprave o sporu na DaHnjem vzhodu. V ostalem ie njena udeležba nemogoča vse do-siei dokler ne pristane na rajo Japonska. Amerika bo rada sodelovala v tem odboru, vendar ne generalno, ■ temveč bo o možnosti sodelovanja s*c!era!a šele od primera do primera. Anglija prepovedala izvoz orožja London, 28. febr. g. Angleški zunanji minister sir John Simon je sporočil v spodnji zi»rnici, da je vlada sklenila prepovedati vsak izvoz orožja na Japonsko in Kitajsko. Zunanji minister ie izjavil dobesedno: Angleška vlada je sklenila, da od danes dalje in vse do dej, dokler tega vprašanja ne bo mogoče reševati pred mednarodnim forumom, ne bo izdala nobenega izvoznega dovoljenja za Japonsko aH Kitajsko za takšne vrste blaga, Id spadajo med prepoved izvoza orožja po sklepa Iz Januarja 1931. Italija pošilja na Madžarsko tudi strupene pline Nadaljnja razkritja pariškega tiska o oboroževalni akciji Italije — Mussolinijeva izjava Pariz, 28. februarja. AA. Današnji >Echo de Pariš« trdi iz tujega informacijskoga vira, da je po zanesljivih podatkih Italija t zadnjih 6 mesecih dobavila Madžarski preko Avstrije 195.000 ton strupenih plinov. V to težo je treba vračunati tudi težo steklenk za te pline, ki so podobne posodam za stisnjeni zrak. Zadnje količine so bile prepeljane na Madžarsko 17. decembra lanskega leta, to je 6 dni pred pošiljko hirtenberških strojnic m pušk. Strupene pline so prepeljali po železnici preko avstrijskih prog, in sicer po isti progi, po kateri so 6 dni na to poslali 50.000 pušk in strojnic iz Brescie. Pline so izdelali t milanskih tovarnah, kjer delajo ie zdaj noč in dan za italijansko vlado in njene zaveznike. Plinske steklenke so na Madžarskem razpodelili nekaj t Siegeni. nekaj v Szombathelv in drugod. Last opozarja na to, da je Mussolini v zvezi s temi aferami dal svojemu londonskemu poslaniku strogo navodilo, naj izjavi na mero-dajnem mestu med drugim tole: če me bodo še dalje vznemirjali s temi aferami, bom odkrito izjavil, da pošiljam orožje na Madžarsko, v Avstrijo in v druge države. proces Beograd. 28. februarja. Danes dopoldne se je pred državnim sodiščem nadaljevalo v senfcurskem procesu čitanje izpovedi prič v preiskavi. Dan€s je bilo prečitan h nad 50 izpovedi tako. da je ostalo za jutri se čitanje izpovedi kakih 30 med preiskavo zaslišanih prič. S tem bo jutri dokazno postopanje končano, na kar dobi besedo državni tožilec dr. Čadrov. Razveljavljena odlikovanja Beograd. 28 februarja. Pisarna kraljevih redov objavlja, da so razveljavljeni ukazi, s katerimi so bili odlikovan Janez Kalan, duhovni svetnik v Ljubljani z redom Jugo-sloveneke krone, IV. stopnje, Ivan A v 9enek, indastrijalec v Ljubljani z redom Jugoslovenske stopnje V. stopnje in Josip K a r d i d a r, vpokojeui profesor v Celju z redom Sv. Save V. stopnje. iz prometne službe Beogrmi, Jo. februarja. L. odlukom prometnega ministra so postavljeni odnosno premeščeni šef prometne službe v Ptuju Anton Petrovič k direkciji v Ljubljan*, Alojzij Vehovec tz direkcije za seta prometne shižbe v Ptuj, nadzorniki proge Janez Orna nem iz Rakeka v Zalog, Viktor Kralj xz Lesc na Rakek, Matej ivanuš iz Breznega v Lesce, Anton Pavčnlk iz Vu* zenice v Maribor, Gregor Pezdir iz Kamnika v Vuzenico, Janez Novšak iz Savskega Marofa v Skofjo Loko, Alojz Kranjc iz Škofje Loke k gradbenemu oddelku v Ljubljani, Ciril Dobovišek iz Trbovelj na Jesenice, Jože Cernovšek iz Slovenjgradca v Trbovlje, Franc Jelene iz Sevnice v No* vo mesto, Ivan Mužan iz DoL Lendave v Sevnico, Emerik Orotenik iz Brežic v Vuzenico, Anton Majer iz Ljutomera v Brežice, Jože Divjak z Jesenic v Slovenjgra* dec, Fran Šalamun iz Čakovca v Maribor, Mar t m Godec iz Celja v Čakovec, Anton Hodelj iz Litije v Novo mesto, Gabrijel Lavrenčič iz Rakeka na Zidani most, Anton Pšeničnik iz Maribora v Račje-Fram, Alojzij Rižnar iz Murske Sobote v Celje. Justifikacija v Beogradu Beograd, 38. eirbuarja. AA. Davi je bila na dvorišču uprave beograjskega mesta opravljena smrtna kazen nad Raj kom Randjelovićem iz Borova, ka je bil z obsodbo državnega sodišča za zaščito države z dne 14. februarja t. L obsojen na smrtno kazen, ker je bil član in je po nalogu tero* risticne organizacije »Zapadna pokrajina« v Sofiji položil 11. septembra lanskega leta dva tempirana peklenska stroja v vlak Beograd-Niš, da bi s tem napravil atentat na ljudi m javne prometne naprave. Ratifikacija pakta Male antante v Rum uniji Bukarešta, 28. februarja, g. Pogodba Mahe antante ne bo, kakor poroča >Adeve- rulc, predložena v ratifikacijo rumunafcemu parlamentu, temveč bo ratificirana s kraljevim podpisom. Pogodba zaradi tega ne bo predložena parlamentu, ker se rumunake prijateljske in zavezniške pogodbe v emisij rumunske ustave uveljavljajo s kraljevim dekretom. Kakor se zatrjuje, bo kralj že v prihodnjih dneh ratificiral pogodbo, tako da se bodo mogle v Pragi in Beogradu čimprej i«menjati ratifikacijstae listine. Grozen čm blazne matere Bern, 28. februarja. AA. Na neki kmetiji v občini Lowerz je neka 24 letna žena ubila svoje tri otroke, stare 3, 2 in 1 leto. Prva dva je zadavila v petek in soboto, zadnjemu je pa v nedeljo prerezala vrat. Morilko tn njenega moža so aretirali. Mislijo, da je morilka hladna Slovenci v Ameriki V Milvvaukee so bili obsojam zaradi ropov na večletno ječo trije slovenski facitje. Pavel Mosar, Ivan šnabel in Ivan Utrl. Njihovi starši so koroški Slovenci. Iz Michi-ganskega jezera so |>otegnili mrtvega 76-letnega Matijo Kastnerja. Kako je prišlo do nesreče, ni znano. Najbrž je starčku spodrsnilo in je zdrknil v vodo. Pokojni je bil rojen v Radmirju v Savinjski dolini, pozneje se je pa preBilil v Bočno, kjer ima Se ženo, dva sinova in hčerko. — V Chicagu ie bil obstreljera v roko 20-letni Tom Mora, ki je opazil, da drvi za n'ym avto in mislec, da so banditi, je svoj avto na vtso moč pognal. Za njim je pa drvel policijski avto, redarji so začeli streljati, a k sreči ga je zadela samo ena krogla. Zadeva se je na policiji pojasnila. V Davvesonu je v rudniku zasalo Ivana Milavca, ki je težkim poškodbam podlegel. Zapustil je ženo, pet sinov in hčerko. V Chicagu je umrl v javni prenočevalni-ci čudak Jakob Germani, ki je pa zapustil v bankah 7100 dolarjev. V Clevelandu ima sestrično. Poleg njega sta umrla v Chicagu 55-letna Marija Ptternel iz Kleč pri Ljubljani in Franc Milošič iz Slovenje vasi pri Ptuju. V Hanovru. Penna je umrl Josip Bregant iz vasi Viife, občina Blagovea. Star je bil 43 let. V star domovini ima 2 brata, 2 sestri in hčerko. Po nesreči si je zastrupil kri in mučil se je tri lela. V Knnsas City je umrl Avgust Babin, star r>4 let, doma iz celjske okolice. V Elv je pobrala pljučnica Ivana Pulesa. Star je bil 40 let, zapustil je ženo, 9 sinov in 2 hčerki. V Readingu je umrl družini Ivana Matečiča 8-letni 6inček. V Pittsbunru je jmrl Štefan Oblak, star 82 let. V Bon Airu je pobrala -mrt Ivana S všteta. V Kansas City pa Avgusta Bazi na, ki je bil doma iz okolice Celja. V Enumclawu je umrl Janez Gore, star 28 let. V Calume-tu je pobrala smrt eno najstarejših slovenskih naseljenk ženo Josipa Graheka, ki je živela v Ameriki nad 50 let. V North Tam-raku je umrla Ana Jankov č, stara 16 let. V Joliettu je umrl Anton Glavan, doma rz vasi Replje na Dolenjskem. V Gilbertj je preminul Ivan Gasparirn, star 55 let doma iz okolice Kamnika. Iz policijske kronike Z osebnim avtomobilom se je zaletel v brzojavni drog tovarnar Mihael Hribernik iz št. Vida, ko se je včeraj peljaJ proti mestu. Na Celovški cesti, malo naprej od gostilne Kmet, je pred avto nenadoma skočil neki moški in je Hribernik, da prepreči nesrečo, z vso silo zavrl. Pri tem je pa nagel sunek zanesel avto v brzojavni drog s tako silo, da se je drog podrl. Po čudnem naključju se brzojavni žice niso potrgale in tudi avto ni bil preveč poškodovan. V službenem vozu vlaka, ki odhaja iz Ljubljane ob 2.44 proti Zidanem mostu, so našli raztrgano obleko in perilo, in sicer pisane spodnje hlače, belo srajco, križast raztrgan šal, star kariran suknjič, rjave raztrgane rižaste hlače, zelenkasto jopico, vse to pa je bilo zavito v zelen papir. V zavitku je bila tudi numeracija AI/TL-105. Policija domneva, da se je v vozu preoblekel tat, ki je nekje ukradel novo obleko in perilo in pustil svojo obleko v vozu. Službeni voz je stal namreč dva dni na tiru pred carinarnico, kamor se je najbrž ponoći vtihotapil neznan moški in se preoblekel v novo, po vsej priliki ukradeno obleko. Policija naproša trgovine, ki pogrešajo obleko in perilo in imajo navedene numeracije, da ae javijo na policiji. LJUBLJANASKA BORZA. Devize: Amsterdam 2297.63 _ 2306.99, Berlin 135€.80 _ 1367.60. Bruselj 796.02 _ 801.96, Curfh 1106.35 — 1113.86, London 193.97 — 196.57, Newyork ček 5652.70 — 5660.96, Pariz 224.21 — 226.33. Praga 166.67 — 169.53, Trst 290.18 _ 292.56. Avstrijekr šiling v privatnem kliringm 9.20—9-36. INOZEMSKE BORZE. Ziirich, 28 februarja. Pariz 20.23, London 17.53, Newyork 512__, Bruselj 72.__ Milan 26.225, Madrid 42.60, Amcter'rm 207.30, Đortfn Drmaj 72.046 mm 56.40. •Stran X /ffLOTBNSKI NAROD«, dne 28. fHbrmarJa 1855 Pride! Monumentalno filmsko veeedek) vmtti časov! ZADNJI DNEVI POMPEJEV kot ton film! Naraščanje brezposelnosti pri nas je zaposlitev delavstva v zadnjih 10 letih pridobila, je kriza v dveh letih uničila Ljubljana, 28. februarja. »Slovenski Narod« je že ponovno mjoto-vtL, da objektivni statistični podatki mnogokrat več povedo, kot dolgovezne gospo, da rs k e razprave, katere so večkrat — včasih bolj, včasih, manj — inficirane s sfdb jek ti vtzm om svojih avtorjev. Težave, ki ae pri tem javljajo, obstojajo v zbiranju statistični bpodatkov po sistemu, ki mora pri najmanjših stroških kolikor mogoče veliko gospodarskih in socialnih problemov fhdanje števila zavarovanih deUvceo Gkrcž, nega. urada za 2£.v&rovajye delavcev v Ljubljani t930 t9M t932 1923 p/ F -Lsi r Število 10G OOO qi OOO 85 OOO iaooo 75-000 70.000 Uleset l i. b. rv v ti vb vn nt X. n xi TResec pojasniti in pokazati pot do prave rešitve. Kako draga stvar je statistika, naj pojasni dejstvo, da ima sam berlinski institut a preiskavo konjunkture 6000 uradnikov m celo vrsto najmodernejših, statističnih in računskih strojev na električni pogon. Za naše razmere je naravnost značilno, da se ravno socialne institucije pri nas bavi jo z zbiranjem in objavljanjem statističnih podatkov v tako velikem obsegu, da je skoraj neverjetno. ako pomislimo, kako skromna sredstva imajo v ta namen na rasspolago. V tem pogledu prednjačila Delavska zbornica v Zagrebu, ki objavlja že od leta 1928 dalje tako zvane indekse (v hrvatskem, nemškem in francoskem jeziku) o veletrgovini, mali trgovini, življenjskem standardu delavstva itd. ter OTJZD v Ljubljani, ki sistematično objavlja statistične podatke gospodarskega in socialnega pomena iz svojega poslovanja. Ob svoji ustanovitvi, t, j. v začetku 1923, je imel OUZT> nekaj nad 65 000 zavarovan, cev. Povoljne gospodarske razmere so dvigali število zavarovanih delavcev tako, da je imel OTJZD sredi leta 1930, t. j. tik pred krizo, že precej nad 100.000 članov z okroglo 750 milijoni Din zavarovane letne mezde, kar odgovarja ca 1 milijardi faktič-nega letnega zaslužka. Junija 1930 je na. stopilo sukcesivno poslabševanje zaposlenosti, ki se je poostrilo zlasti proti koncu 1931. V oktobru 1932 je padlo članstvo OTJZD že na nivo leta 1923 in se na tej višini nekako stabiliziralo. Vse, kar je zaposlitev delavstva v zadnjem deceniju pridobila, je gospodarska kriza v dobrih dveh letih uničila Letna zavarovana mezda je padla pri tem na pol milijarde dinarjev. Pri vseh teh katastrofalnih posledicah gospodarske krize je edina tolažba ta, da smo že prekoračil: najnižjo točko in da nam bodočnost ne more prinesti nobenega pomembnejšega poslabšanja več. temveč samo nadaljevanje sedanjega stanja, v katerem smo. ako ne celo zboljšanja razmer. Pretiran optimizem seveda ni umesten. (Po tudi ta edina tolažba najbrž ne stoji na posebno trdnih nogah. Op. ured.1) Spominu slavnih ruskih zgodovinarjev Snoči je Ruska Matica proslavila spomin S, F. Platonova In A. Kizevettra Ljubljana, 28. februarja. Na /.unaj skoraj neopaženo, zato pa tem lepše b timno je počastila Ruska iMatica spomin slavnih ruskih zgodovinarjev S. F. Platonova in A. Kizevetterja. ki sta umrla to zimo. RM je priredila snoči predavanje o Platonu in Kizevetterju v prostorih Franco. instituta v Nar. domu. Udeležba ni bila baš številna: njveč Je bilo ruskih inteligentov ter intelcktuiaJcev, Slovence si pa lahko poštel ne prstih ene roke. Težko je verjeti da z rusko kulturo ne simpatizira več nnših inteligentov. Predavanje je pa tudi zaslužijo posebno pozornost po temeljiti zasnovanosti in prepričujoči stvarnosti — da so zlasti mnogo zamudili akademiki, ki bi se morali bolj zanimati za rusko kulturo. Prireditev je orvoril predsednik R. M. univ. nrof. dr. E. Snektorski z uvodnim so vorom. V blBr^ozvone?i ruščini je očrtal lika velikih zgodovinarjev. S psihološko jasnovidnostjo, ki je značilna za Ruse. je ka-raJcteriziral delo obeh znanstvenikov, pred-oč*il nem je živo trafiko njunega življenja: tragedija teh mož je kot primer i/med neštetih. Prisotni so počastili spomn umrlih mož stoje. G. dr. N. Preobraženski je bš: n n ter izčrpnem prredavanju vešče obdelal pomembno delo obeh učenjakov, s toplim dustvom je opisal njuno kri ž evo pot, trpljenje, tragiteo mož, ki sta sluzla samo znanosti in ki sta umrnrla v izgnanstvu v prilikah, nevrednih Človeka dostojnega življenja. Označil je tudi njun odnos do por evolucijske Rus'je ter pokazal, da sta morala trpeti preganjanje samo zaradi svojega stvarnega znanstvenega dela. Predavatelj je poslušal nekoč kot gojenec moskovske univerze predavanje prof. lvizevotterja, ki se je odlikoval z izrednim govorniškim talentom. Predlanskim je prof. Kizevetter obiskal Ljubljano; ob tej priliki ga je dr. Preobraženski seznanil z našim znanstven m življenjem. Prof. Kizevetter je bil zelo priljubljen predavatelj. Njegove govorniške vrline so celo briljirale nad njegovim znanstvenmi delom. Posebno je zaslovel z razpravo o ruski mestni občini v 18. stoletju, bil je prvi. ki je napisal živo zgodovino ruskega mesta. Napisal je že mnogo obsežnih znanstvenih knjig, ki so utrdile njegov svetovni sloves. Rodil se je 1. 1866 v Petrogradu. Leta 1895 je stopil na moskovsko univerzo kot docent, kjer se je kmalu začel udejstvovati kot profesor ruske zgodovine. Leti 1922 so g« izgnali iz Rusije kot mnogo drugih. Trockij je utemehjil izgon ruskih intelektualcev: »Iztgnali smo jih, ker nimamo povoda, da bi jih postreljali. a ne moremo bfti z njimi zadovoljni«. Prof. Kizevetter se je ustavil v Pragi-Prvotno je predaval na ruski pravni fakulteti, pomeje ne n« češki univerza. Bi! je tiidi vodja ogromnega arhiva ruske emigracije, iz katerega je črpal vit« za tužno zgodovino ruskih emigrantov. Napisal je (v Pragi) nešteto magftm in členkov. Sode- loval je pri Češkem almanahu. Važna je zlasti razprava, izišla v omenjenem almanahu <> pacicu Rusije, ki ga je zakrivila lata rita. Ruse so smatrali ter uporabljali zavezniki samo za »topovsko hrano«, niso se pa ozirali ena to, ali je ruska meja dovolj zavarovana. Rusko vojaštvo so prevažali ter premetavali s fronte na fronto kot živino. In rusko vojaštvo je obvarovalo Pariz pred vehementnim napadom Nemcev Prof. Golovizc piše v istem almanahu, da so Rusi izgubili v vojni 6.000.000 ljudi. 1.700.040 jih je umrlo na frontah, ostali so pa pohabljenci, nezmožni vsakega dela ter zapisani počastil smrti. Neprestano preganjanje je omajalo zdravje prof. Kizevetterja. Umrl je naglo; zvečer je potožil hčerki, da trpi zaradi nervoznosti, poslovil se je od nje in zjutraj so ga našli mrtvega. Dočim je bil Kizevetter opozicionalec. član soc. demokratske stranke, je bil prof. S. F. Platonov odločen monarhist Bil je eden največjih zgodovinarjev zadnjih desetletij. Pri boljševikih je prišel v nemilost zaradi dela, v katerem se peča s padcem moskovske države v srednjem veku. Očitali so mu monarhistieno propagando itd. — vse brez podlage. Platonov je prvi podal celotno sliko rojstva ruskega imperija ter odkril Rusijo Evropi, t^epo znanstveno karijero je začel leta 1888 na pe-trogra)ski univerzi, njegova življenjska pot S'1 ji' pa končala tragično v pregnanstvu v Samari. Najprej so ga proglasili za >liženca<, za brezpravno bitje, ki ne dobi ne živil, ne stanovanja. Po 20mesečni ječi so ga — TOletnega starca izgnali leta 1931 v Samaro, kjer ni mogel dobiti primernega stanovanja in kjer je trpel silno pomanjkanje. S hčerjo, ki je v Parizu, je dopisoval, a ni potožil niti z besedico nad svojo žalostno usodo. Tako torej ruski pesnik Voložen po pravici imenuje Rusijo za žalostno deto-morilko, ki je pomorila svoje najboljše sinove. Monarhist Platonov ni mogel pisati doma o novi Rusiji, Kizevetter »e je pa bavil s tem. Razlaga, da je prišlo do tako silne revolucije zato, ker je bil ruski socialni razvoj enostranski. Inteligenca se je dvignila, dočim je ljudstvo ostalo na stoletja stari socialni razvojni stopnji. Ljudstvo so zaradi tega lahko pridobili najhujši opozi-cionalci, ki &o najbolj agresivno napadali državo; ljudstvo jim je verjelo. Najhujša je bila Ljeninova stranka, ki je povsem potegnila ljudstvo za seboj v ostro opozicijo. Tako je bil pripravljen teren za revolucijo, ki je zahtevala toliko žrtev, najboljših sinov Rusije, kakršna sta bila Kizevetter in Platonov. • PosiUšalci so se razhajali pod globokim iojmom lepega predavanja, kakršnih ne slišimo pogosto v Ljubljani. Pri želodčnih teikocah, izgubljenem teku, zagattenju, napetosti, zgagi, vepehava-nju, tesnobi, bolečinah v čelu, nagnjenju k bljuvanju pospeši 1—2 čaša naravne >Fran« .Tosefovec vode, temeljito iztrebljenje prebavi. Zborovanje ljubljanskih mesarjev Zahteva po opustitvi maksimiranja cen in po prosti konkurenci Ljubljana, 28. februarja. V nederjo je imela ljubljanska Zadruga mesarjev ki prekajevalcev v zbornici ZTOI svoj občni zsbor. kd je trajal od 9. ure zjutraj pa <|o 13.30 in ga je spretno vodil predsednik, g. Lojze Brecel jnik. Po pozdravu članov in gostov je obširno razpravljal o novih pravilih ter naslikal ko-riabBo delovanje zadruge v minulem letu. Zastopnik ZTOI g. Milko Krape* je pospravil aborovalce ter v svojem temeljitem govoru raspravlja! o solidarnosti med sta. novi m o pobijanju sudmarstva. v enakem smislu je pa govoril tutn načelnik Okrožnega odbora g. Filip Pristou.. Iz obširnega tajniškega poročila posnemamo, da 90 imele ovadbe zaradi sušni aratva pri oblasteh le delen uspeo, a zadruga je pogosto intervenirala tudi v davč_ nih zadevah ter protestirala proti obdavčevanju z velikimi stroški moderniziranih obratov. Blagajnik g. Fran Selaai je podrobno poročal o prav ugodnem gmotnem stanju zadruge, nato je bil pa na predlog preglednika g. Jakoba Jesiha atosolutorij soglasno sprejet. Pri volitvah z listki, je bila izvoljena nova uprava, ki se je takoj po Občnem zboru naslednje konstituirala: predsednik Breceljmk Aloje, podpredsednik Zaje Fr.. tajnik žan Ivo. blagajnik Selan Fran; odborniki: TJroas Miroslav. Dolinšeik Pavle, Perme Ivan, Skerjanc Anton; za namestnike pa: Kumar Matija. Ham Albin in Jadranska straža v Trbovljah Trbovlje, 2t>. januarja. V potek se je v Trbovljah vršil ustanovni obeni zbor Jadranske straže v dvorani Sokol-skega doma. Zborovanja se je udeležilo mnogo občinstva, zastopani so bili vsi sloji. Zborovanje ie otvoril predsednik pripravljalnega odbora inž. Loskot, ki je omenjal pomen ki delovanje JS, povdarjajoč, da je velika udeležba na občnem zboru dokaz, da je ustanovi rev te organizacije v Trbovljah potrebna. V imenu centralnega oblastnega odbora iz Ljubljane je pozdravil zborovalee g. Mar. janović, ki je poudarjal, da je JS kulturna organizacija našega naroda. Njena naloga je vzbujati ljubezen med narodom do domovine, zlasti pa do morja in našega Primorja, ki ga je treba kluturno in gospodarsko dvigniti. Zgodovina nam kaže. da je bil Jadran v preteklih stoletjih last raznih narodov, zdaj je pa naš za večne Čase. Zavedati pa se moramo važnosti in koristi morja. Treba je. da dobi Jadran dobre zveze z zaledjem. Našo Dalmacijo n Primorje, ki ju je Avstrija zanemarjala, je treba čjvati in braniti, kulturno in gospodarsko dvigniti. Govornik je končno sporočT pozdrave centralnega odbora iz Ljubljane. Pevsko društvo Zvon je na galeriji zajelo himno »Buči, buči morje Adrijansko«, ki jo je občinstvo sprejelo z velikim navdušenjem. Pri volitvah je bil za predsednika izvoljen rudniški ravnatelj g. Loskot, za podpredsednika učitelj Sušnik, za tajnika Ivo Pleekovič, za blagajnika šoteki ravnaMj Bučar, dalje 12 odbornikov, za predsednika nadzornega odbora inž. Hamrla in Štirje Člani ter predsednik inž. Loskot in tajnik Sušnik za predstavnika v oblastno skupščino. Nj. Vel. kralju Aleksandru je bila odposlana vdanostna brzojavka. Pri slučajnostih je bila določena tako nizka članarina, da jo bo zmogel vsakdo, H krajevni organizaciji je takoj pristopilo okrog 200 članov. Sprejem v naše državljanstvo V naše državljanstvo so bili sprejeti po-sestnica v Lescah Katarina Andrejčič, železniški delavec v Zagorju Robert Arndt, urar v Gornjem Lakošu Matija Ambrus, učiteljica v Kropi Ana Aiman, gospodinja v Ljubljani Jožefa Adamle, ključavničar v Mariboru Franjo Bach, narednik vojaške godbe v Mariboru Karlo Brader, delavec v Medvodah Alojzij Beraldi, usnjar v ..amniku Viktor Brejc, učitelje* v Ljubljani Dušana Bertok, bančni uradnik v Gotovljah Jakob Baraga, tovarniški delavec v Celju Viktor Bizjak, zasebnica v Mariboru Ana Boži, gostilničar v Ljubljani Ivan Bauer, študent v Ljubljani Alojzij Brus. špediterka v Ptuju Antonija Brau-har, posestnik v Senovem Jožef Blaževič, železničar na Jesenicah Prane Bizjak, knjigovodja pri Sv. Emi srez šmarski Ivan Birnstigel, zdravnik v Ljubljani dr. Prane Brandsteter, ogijar iz Knežjelipe Jožef Barbič, urar iz Maribora Franjo Bureš, bančni uradnik iz Krčevine Ljudevit Bertič delavec v Celju Alojz Binder, ključavničar v Mariboru Henrik Berlot, inženjer v Trbovljah Oskar Birola. mizar v Ljubljani Rudolf Bizjak, bivši trgovski pomočnik v Sp. Hočah Josip Budhinja, natakarica v Jesenicah Ana Babin, delavec na Jesenicah G-iigorije Butenko, kmetovalec v Oslici Rudolf Bevk, posestnik v Senovem Alojzij Bajt, delavec na Jesenicah Elevte-rij Buzeti, nadvrtnar v Mariboru Matija Boravka, inženjer v Ptuju Ivan Brevs, delavec v Kočevju Adalbert Vendramin, učitelj v črni Albin Vončim. privatni uradnik v Logu Marijan Vižin, mizar v Ljubljani Jakob Vadnjal, učitelj v Kotredežu Bogomir Vodopivec, zidar v Ljubljani Josip Vižin tin, zasebna uradnica v Mariboru Pavla Vilhar, delavka v Mariboru Marija Vun-Cek, trgovec v Košakih Ivan Volter, tekstilni delavec v Mariboru »Ivan Valič, čevljar v Ljubljani Avgust Vičič, ključavničar v Bregu Emerik Weigel, podjetnica v Ž mart nem ob Paki Jožefa Wiesler, posestnik v Št. Jurju ob Južni železnici Ivan Vončina, vlakovodja v pok. v Ptuju Emerik Weigel, poslovodja v Sompolju Ljude vit Vižintin, agent v ^ju>ljani Anton Gergolet, sedlar v Gornjem Logatcu Josip Godina, posestnik v Ihanu Prane Gnezda, kontr aktualni nameščenec v Pri trgu Vinko l>odničar Fran, a v nadaornd odbor: Jesib Jakob, Toni Josip, Javo mik Jože, za njih namestnike: Anžič Fran, Ham Jože in Zaje Anton; končno pa v častni odbor: Hode Fran, Krujič Matevž, Anžič Franc st-, Črnivec Fran in Keber Jože. Po temeljiti debati je bil soglasno spre, jet proračun v znesku Din 24.159.12 izdatkov ki dohodkov. O socijaJnem zavarovanju je poročal g. zan Ivo in predlagal poseben fond ter pristop k Zvezi mesarjev, kar je bilo soglasno sprejeto. Po prepričevalnem govoru g. Miroslava Urbasa »o zborovalci soglasno sklenili poslati ministru za trgovino, obrt in industrijo brao-javno iajavo za skupne zbornice, kar je bilo sprejeto s splošnim odobravanjerrL Kakor drugi predlogi so bila tudi nova pravila sprejeta soglasno. Po poročilu g. Iva 2ana o nedeljskem počitku je bilo sprejeto z ogromno večino, da se nedeljski po. čitek podaljša do konca aprila. Končoo sta bili na predlog g. Frana Zajca sprejeti drve resolucij . Resolucija na finančno ministrstvo izraža, naj se skupni davek na klavno živino ukine in na njo pobira obči davek na poslovni promet. Za davčne zaostanke naj 3e v utemeljenih in ujpraviče. nih primerah dovoljujejo na posebne prošnje primerne olajšave. Resolucija na bansko upravo se pa izjavlja za opustitev maksimiranja cen in za prosto konkurenco. Glažar, elektrotehnik v Dragi Maks Gi-drih, delavec na Viču Avgust Grča, zidar na Jezici Ivan Gorjup, delavec v Kranjski gori Gregor Golovkin, čevljar v Litiji Milan Gtrnedelj, trgovec v Turjaku Matija Dolšin, skladiščnik v Ljubljani Karel Danen, mehanik v Domžalah Milan Dekle-va, gostilničar v Ljubljani Ferdinand Draš, posestnik pri Sv. Florijanu pri Rogatcu Franc Dolšak, čevljar v Mariboru Alojz Dugar, urar v Mariboru Albert Ekarus, ključavničar v Mariboru Kari zigon. ool-ničarka v Ljubljani Andrijana železnik, posestnik v Selnici ob Dravi Ajbin ivo-kelj, ključavničar v Mariboru Ignac Zivac, delavec v Šoštanju Milan 2nidaršič, trgovski pomočnik v Ljubljani Aleksander žgur, ključavničar v Mariboru i van Žele, kovač v Mariboru Viktor Zrimšek, kon-traktualni učitelj v Boštanju Emil Zorn, kleparski pomočnik v Zgornji Šiški Avgust žnidarčič, mlinar v Selu Franc Žarka, ie lezničar v Mariboru Mihael Zele, mehanik v Mariboru Rudolf ZotiŠ, gospodinja v žireh Pavla Zazula, dnevničar v Šmarju pri Jelšah Stanislav Zupane, trgovec v Mengšu Ivan Zelen, učiteljica v Šmartnem Stanislava Zaman, delavec v Oslici Anton Jareb, železniški delavec v Studencih Franc JeronČič, rudar v Hotedršici Ivan Jurjavčič, hišni posestnik v Mariboru Anton Jakin, študent v Sevnici Albert Jung-ling, delavka v Ljubljani Terezija škrat, posestnik v Kotredežu Jan šlubaT, delavec v Ljubljani Franc škrab, ključavničar v Ljubljani Marijan Štruckelj, delavec v Ljubljani Franc Stok, šivilja v Ljubljani Štefanija škerk, delavec v Mozirju Anton Šorli. trgovski poslovodja v Pobrežju Anton Stok, zasebnica v Pobrežju Ana Šlum-ski, delavec v Dobravi Avguštin šibelji, posestnik v St. Jurju ob južni železnici Franc Spacapan, privatni nameščenec v Novem mestu Viktor Sonc, privatni nameščenec v Zagorju Boris šokin. mlinar v Kresnicah Josip škerlj in služkinja v Ptuju Agata šmit. Narodno gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Torek, 28. februarja: »Voda«. Izven, znižane cene. Sreda, 1. marca: »Zadoščenje«, > Gos pa Catnleena«. Red B. Četrtek. 2. marca: ^Slava in njeni mese-tarji«. Red A. Opozarjamo na nocojšnjo uprizoritev komedije Voda v ljubljanski ir i Začetek točno ob 20. uri. Cene tafjaiM dramske. Repriza Maeterlinckove drame: Zadoščenje in Jeatsove: Gospe Cathleene r.o v sredo dne 1 marca za red B OPERA Začetek ob 20. uri. Torek, 28. februarja: >Pri belem konjičku«. Izven, znižane cene. Sreda, 1. marca: »Blejski zvon«, opereta. Red Sreda. Četrtek 2. marca: Baletni večer. Red C. Repriza Šantlove operete B'eJ*4d zvon bo v sredo dne 1. marca v premierski zasedbi za stalni abonma sreda. Pretep in nesreče Ljubljana, 28. februarja. V nedeLjo so imeli v Smrjanah pri Pi-iavi gorici o-hcet. Razpoloženje med gosti je biio naravnost sijajno. Pri takih prilikah^ se seveda popije dosti vina in kakor je na kmetih že navada, so se fanti« začeli med seboj zfcadati. Beseda je dala besedo, vino ie še bolj razgrelo kri in na mah se je vnel pre*pir, Lz teea pa pretep. Zablistali so se noži, prav posebno ognjevit pa je bil Jože Bukovec, Iti ie navalil kar na tri fante. Prav hude in nevarne rane je prizadejal 22 letnemu Albinu Jamni-k«. sinu posestni:ka iz Vrha pri Pijavi gorici, njegovemu 22 letnemu bratu Antonu in 24 letnemu posestni k ove rmu sinu Janezu Primou. Z zevajočinii ranam; na glavi, po ž'votu in rokah, so vse tri prepeljali v ljubljansko bolnico. Zdravniki so pri pregledu ugotovil;, da so poškodbe zelo resne. Zadeva se bo končala pred sodiščem. Mirko Bukovec, 5 let star, sin posest* mika v Veliki Loki, je doma padel v gramozno jamo tako nesrečno, da si je zlomi! levo nogo. Prepeljali so ga v bo4nico. 29-letni delavec Anton Krevs je v Straž šcu padel na cesti in si zlomil desno roko. Enaka nezgoda ie doletela 1882 rojenega delavca Franca Janežiča iz Sulte, občina Dobrava, ki ve na ztedeneli Tržaški cesti pade! tako nesrečno, da si je zlomil desno roko. DeJavec Anton Drobnič. star 21 let. je pri na4dadanju vagonov na kolodvoru v Grosupljah padel z vagona in se poškodoval na desni nog.. Vsi trije so morali iskati pomoči v lijubljanski bolnici. Matevža Gubica. 1883. rojenega deiav- ' ca brez stalnega bivališča, je neka neznanec na cesti pri Hrastjoi napadel m ga z nožem sunil v hrbet Koledar. Dane«: Torek, 28. februarja katoličani: Puet. Sodka. pravoslavni 15. februarja. Današnje prireditve. Kino Matica: Gospa »i ne želi otrok. Kino Ideal: Kritarka Bniden. Kino Dvor: Ljubezen in šampanjec. Ljubljanski Sokol velika maSkarada v Narodnem domu. »Velika maškaradac v Sokokkem dom i v Šiški. XVII. Mesarski ples na Taboru Sokol II. pustni ples v Kazini. Društvo >Tabor« pustna prireditev o*> 20. v Delavski zbornici. SK Ilirija pustna zabava ob 20. v kavarni Evropi. Društvo >Sofa« družabni sestanek ob 20. pri »Levu«. Valčkov večer Sokola na Vicu ob 20. v Sokolskem domu. I) *■ ž urne lekarne. Danes: Kuralt, Oosposveteka cesta 10. in Sušnik, Marijin trg 5. %3]&pvd sita Mi Nocoj gremo na ples, na maikerado, pod maske prave skrijemo obraze, sramu v zasmeh preskočimo vse /are, 5 krvjo se mlado planemo v naslado. Življenje s smrtjo druži se nerado: dokler ie svežih rož so polne vaze, se svet kaj dati je voljan na fraze, s pečar no staro lahko še za mlado. ■ A kaj ko maskerada bo končana, ko maske strga žuljava nam roKa tn vrata na »težaj odpre Uroka? Eh kaj! saj me?k Se polna je dvorana/ Čemu že zdaj bi bali se odloka, dokler parket pod nami ie ne poka? + »Slovenčevemu« domačemu zdravniku ne gre v glavo, da so »ata Norod« res že v njegovih letih, pa so vendar še tako čili in zdravi, da njegovih zdravniških nasve* tov prav nič ne rabijo. Pa tudi če bi jih rabili, bi jim nič ne hasnili, ker sam pri~ znava, da se dobi v njih le »časih zrnec pouka in razvedrila*. Skromnost je lepa čednost. Na en ozhitni bal kan-riga perpravlaio ILIRIAJ^I u kavarni EUROPI dre vi fe vefeli zeta Lnblara kir bodi sbkripazhi preži na desno roko par urateh nei obLfkuvanzi notftopio fknsi ta love urate. Godzi na bodo imeli klarinet inu trom-peta, temuzh an shkant, an meh, ana velika fvetla fakrivlena faLfa inu an klubir. pa bodo ufeglih f temi perpravami zhediw shtirne ven fprauiali. Toneiz bo fa meihin denar predaiov shlantne jedile, take zhudnu fajn kruhe ko bodo gurkize, Cvite ribize, fir inu kuhanu plezhe gor poloshene. Bodo tudi mike jeiza, ztrudnu dobre jetre fa iefti inu pot>-hnu drusih shmabtnofti. PredaieJi fe bodo tudi ferzhiki inu mazhkize ki ude na , shkant godeio fa obifkuvauze. Nei bo/ti mashkere inu sheme not4>erftopio. Na&htimala fe bo ena velika vojfka inu bodo bombize inu kazne po luftu ferzhaie. Ufe bo vefeio inu fadovolno tudi favolo dobriga vina od Toneiza fa meihine de-narie, toku, de ufe na bu koshtaJu veth inu 3 usemi luentnoftmi kuker ena s binarna petiza. I LIRI A klob fa stiogotoerz, sfrtemaine itvu drizheine. Sokol Ljubljana-Šiška bi smučanje Kakor pri drugih društvih, se tudi pri šišenskih Sokolih opaža vedno večje zanimanje za ta narodni sport. V vrstah So-jLoiov-smučarjeT imamo nekaj pravih smučarskih talentov, ki so tekmovali ie na raznih tekmah. V tem oziru se odlikujejo ■posebno moški oddelki. Vsa hvala za napredek pa gre brez dvoma našemu agilne-nra smučarskemu odseku z br. Burjo Devom na čela. Lanski smučarski odsek *e sicer tudi priredil tekme, toda takih tekem kot smo jih doživeli v nedHjo, v Silki se ni bilo. Z vremenskimi in snežnimi razmerami smo imeli izredno srečo. Organizacija je bila brezhibna in tudi tekmovanje samo se je vršilo v najlepšem redu. Proga, ki j« bila dolga 6 km, je bila speljana od koseške opekarne (blizu gostilne >0arman«) po gozdu in travnikih, odkoder je krasen razgled na vas Brdo, od tu pa mimo Rožnika in Mostca. nakar je zarila nazaj k opekarni, člani, ki so morali progo prevoziti dvakrat, so tekmovali torej na 12 km, naraščaj pa na 6 km dolgi progi. Tekmovalo je 14 Članov in 6 naraščajnikov. Doseženi rezultati so bili »ledeči: Člani: 1.) Rotar Silvan 73.25, 2.) Burja Davo 74.17, 3.) Bramlstatter Jakob 75.34. Najboljši čas 69.56 je dosegel Starman Lade. ki pa Je tekmoval izven konkurence. Naraščaj: 1.) Marinko Maks 37.0«, 2.) Bergant Janez 35.03, 3.) Kosmina Dušan 40.26, 4.) Hervati Konrad. Tekmovanje, ki je poteklo nad vse pričakovanje dobro. Je bilo zaključeno ob pol 12.. nakar so se smučarji veselih are tn z željo, da bi smučarski odsek priredil več takih tekem, vrnili domov. Stev. A$ »SL0VEN8II NAROD«, dne 28. februarja 1983 Strun 1 DANES PREMIERA VELEZABAVNE, PIKANTNE VESELOIGRE SMEHA IN SARMA LIANE HA ID GEORG ALEKSANDER OTTO WALLBURG HANS MOSEK 5i §eCi otiofk Bomba smeha! Dve uri zabave in krohota! Kot dopolnilo najboljša šaloigra »POROČITI SE JE TREBA«, v kateri briljira Szbke Szakall ELITNI KINO Telefon 2124 MATICA V-:: Dnevne vesti — Zanimanje za na§ novi roman »Dve •iroti« je v»a.k dan večje in marsikomu je žal, da ni čital zadetka. One, ki so zletele »amudili, opozarjamo, da lahko dobe brezplačno vse številke, odkar izhaja no\i ro. man, če se do 2. marca naroče na »Slove«, »ki X»rOdOgenic. I>r. Kune j je bil tudi e**en prvih zdravnikov, ki je pristopil k maVlTx>rsfoe-mu K>gTjju«. čeprav je bil že v precejšnji starost/ in je mora1 zaradi tega vplačati znatno pristopnino. Zadnji čas pa se nmo. že baš iz zdravniških krogov prijaj ve k -Ognju«. Zanimivo je še to, da je pokojni dr. Kune j v svoji oporoki kljub temu določi! precejšciji znesek tudi v cerkvene namene — Zvišanje uvozne carine na luksuzni papir. MJnietaskj svet je siklenil, da se uvozne carine na luksuzni papir ter pozlačene in posrebrene kartone zvišajo, in sL cer maksimalne od 100 na 180, minimalne pa od 80 na 150 Din v zlatu od 100 kg. — Zagrebški »Merkur« dobi komisarja? Že včeraj smo poročali, da je bil občni zbor zagrebškega »Merkurja« v nedeljo zelo buren, da je trajal ves dan, pa ni prišel do dnevnega reda. Na zborovanju je nastal razkol med dvema taboroma, med ta_ ko zvanimi modrim! in beLimi, beli so zborovanje demonstrativno zapustili, uprava je odstopila in ker ni bilo kvoruma, je bil občni zbor razpuščen Vse kaže, da bo moral prevzeti sMerkurjeve*. posle komisar. — Muslimani iz Turčije sc vračajo, V Bosansko Krajino je prispelo iz Turčije več bivših bosanskih emigrantov, ki so se bili izselila za čas?, avstrijske okupacije Bosne. Prišli so. da urede vprašanje svojih posestev v Bosni, ki pridejo pod agrarno reformo. V Bosno se namerava baje vrniti iz Turčije več družin, ki žive že nad 35 let v Turčiji. — Pomlad a* Splitu. Nad mesec dni so imeli v Splitu deževno in hladno vreme, včeraj je pa naenkrat nastopila pomlad. Ljudle so se i sprehajali že brez sukenj, a na grebenih Mosora in Blokova leži še debel sneg — Orla vas. Naše D-ruštvo kmetskih fantov in deklet in Sokolska četa sta igrala 12. t m. v Mozirju Tiranovo igro »Razbojnik Guzaj«. Dvorana je bila popolnoma zasedena in smo med giedalei opazili veji. no mozirske inteligence. Igra je občinstvu zelo ugajala. V prijetno dolžnost si štejemo, da se mozirskim bratom Sokolom naj-pa-rsrenejše zahvalimo za njihov trud in požrtvovalnost, ker so nam pripomogli, da je prireditev tako častno uspela. Nismo se mogli načuditi vzorni disciplini tn redu, ki vlada med tamošnjim članstvom; presenetila nas je njihova neprisiljena naklonjenost, ki so nam jo ves čas izkazovali. Vsem vrMm bratom Sokolom še enkrat prisrčna hvala! — Prepoved zahajanja v krčme. Okrožno sodišče v Novem mestu je prepovedalo zahajati v krčme Gregoriču Francu, rudarju iz Krmelja. Prepoved velja od 1. januarja 19.°»3 do 8. januarja 1934. — Koča pod Bogatinom odprta. Podružnica SPD ^Bohinj« v Srednji vasi v Bohinju sporoča, da je koča pod Bogatinom nadalje odprta in oskrbovana. Pot do koče je dobra. Koča je preskrbljena z vsem: v koč-i je na razpolago izvežoan smučar. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo in zmerno mrzlo. Včeraj je bilo po vseh krajih naše države deloma oblačno, pn nas je začelo proti jutru snežiti in je snežilo vse dopoldne. Najvišja temperatura je znašala v Skoplju 9, v Beo. gradu S v Sarajevu 5, v Zagrebu 4, v Ljubljam 2.6. v Mariboru 2.4. Davi je kazal barometer v Ljubljani 769.2, temperatura je znašala —0.3. — Trikrat prodana žena. V nekaterih kraj.h naše države še vedno drži navada, da fantje kupujejo žene. V vasi Rankovci bh-lvl Krive Palanke se ie omožila pred dvema letoma lepa Stojauka z Andonom Milovano-vičem. Fant jo je dobro plačal, toda ves čas sta se v zakon j prepirala in žena je večkrat zbežala od moža. Te dni je zopet zbežala od njega k stricu, ki je takoj prodal nekemu kmetu iz bližnje vasi za 2000 Din. Lepo Stojainko je pa opazil neki ka-vamar iz Kumanovega, prišel k njenemu stricu in mu plačal za njo 2000 Din in 3 napoleondore, pa jo je vzel s seboj za svo- jega sina. MilovaiioviČ je zahteval, naj 66 žena vrne k njemu n ker se ni hotela, je zadtvo prijavil policiji, ki vodi sedaj preiskavo. — SamOmOr istrske begunke. V Varaždinu si je končala včeraj življenje 421etna Viktorija Pekišič iz Krnice v Istri. V sm:t jo je pognala tešika melanholija. Zapustila je moža in 12]etr.ega sinčića. — Mrli?- oživel. Železničarju v Varaždinu Čopu je postalo v nedeljo zvečer naenkrat slabo. Popadli bo ga hud; krči. preble-del je in se onesvestil. Domači so mislili, da je umrl, umili 80 ga in oblekli ter ga začeli objokovati. Ko mu je pa dal zdravu k injekcijo, da se prepriča, če je res mrl«1 v, je naenkrat oživel in domači so bili zelo veseli. žena vratarja, umobolnica Studenec pri Ljubljani; Lončar Ivan, 71 let, lekarniški laborant, Stari trg 11/11; Strus Marija, roj. Vrhovnik, 72 let, iena služitelja Josipa, Cegnarjeva oL 4/11; Stameer Joseta, 4 leta, nezak. hči služkinje. Cesta dveh cesarjev 149; Zadnik Jožef, 76 let, obe. ubožec, V dovdanska c. 9. V Ljubljanski bolnici umrli: Majdi r Anton, 3 leta, sin čevljar, pomočn.. Mengeš 111; Jesenko Anton, 57 let, delavec, Primskovo 70; Jugovio Lidija, 27 let, računovodkinja, Vegova uL 8; Kopitar Jera, 84 let, zasebni ca, Primskovo 98; Zaje Anton, 2 leti, sin posestnika, Zg. Za-dobrova 1; Glinšek Gabrijela, 10 mesecev, hči služitelja, Dolenjska c. 23; Steblaj Marija, 43 let. zasebni ca, Golo 18, obe. Zelim-lje; Marinšek Marija. 40 let, žena p stnono-šs, Radomlje 11; Ovčak Janez. 32 let, delavec. Marno 19, obč. Vodice. —lj Godalni kvartet dri. konzervatorija, v Ljubljani iz šole prof. Slaisa koncertira v petek, dne 3. t. m., ob 20. uri v Filhar. mordčni dvorani. Izvajal bo Beethovnov godalni kvartet op. 18, št. 4, dalje Miloje-vičevo sonato za violino in klavir in končno Debussvjev godalni kvartet op. st. 10. Oganj kvarteta so: Pfeifer Leon. Stanič Fran. šušte ršič Vinko in Bajde Oton. Mi-lojevičevo sonato izvajata Pfeifer (violina) in Gallatia (klavir). Godalni kvartet je izvrstno vigran ter je imel na vseh svo_ jih dosedanjih koncertnih nastopih izredno lepe uspehe. Vstopnice za petkov koncert se dobe v predprodaji v Matični knjigarni. Poln želodec, neredna vrenja v debelem črevesu, odebelelosti jeter, zastajanje žolča, bodljaje, tesnobo v prsih, močno srčno utripanje odpravi naravna »Franz Josefova« grenčiea in zmanjša naval krvi na možgane, oči, pljuča in srce. Zdravniška mnenja navajajo uprav presenetljive rezultate, ki so jih dosegli pri ljudeh, ki morajo mnosro sedeti, s »Franz Josefovo« vodo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. DANES OS 20. URI VALČKOV VEČER SOKOLA NA VIČU Iz Liublfane —Ij Z blatom srao preskrbljeni nekoliko preko mere. Vemo, da delavci še vedno kidajo marljivo sneg na mnogih ce^.u.i ter je blato zaradi tega nekolike opravičljivo. Vendar pa ima kidanje snega namen, da ne zastane promet na cestah in hodnikih; žal pa ta namen ni povsem do_ sežen. Na nekaterih prometnih cestah (primer Kanovdka) sneg ni oii dobro pobran s cestišč ter se zd-vj počasi spreminja v brozgo, ki jo brizgajo avtomobili po hišah in ljudeh. Mnogi peščeni hodniki so kar poplavljeni — toda ne le na periferiji mesta. Sv. Petra nasip le skoraj neprehoden zarad: iuž, v Zvezdi« ni mnogo bolje strahovito blato je pa tudi na hodniku ob Glasbeni Matici. Tega ne omenjamo zaradi kakšnih posebnih muh. nego zato. ker smatramo, da se ta nedostatka iahko odpravijo in ker jih. žal, tako pogosto spregledajo. —Ij Sneži zopet >po dolgem Časuc Sneg je imel tudi dva dni dopjsta SolnSno vreme z burjo se ni držalo. Ponoči je trči! mrzel zrak z južnim in začele \e počasi, ležernu snežiti, kot da bo snežilo še mesec dm. Kolikor je vzelo snega solnee te dni. toliko bo nedvomno zopet zapadlo drugega, kar ni dobra tolažba za vse Pa tudi smučar j .> bo lo najbrž prej ali slej siti teno-ga. Zdai že manslkatfrega bole vse kosti Ce bo še nekaj časa ležal, smučarji ne bodo mogli niti več hoditi spomladi. Nekateri ee bodo odvadili, drugi pa ne bodo mouli. Pešc; pa ne bodo mogli hoditi že zdaj, Če ne bo kmalu nehalo snežiti Kidanje snega se zdaj skoraj ne pozna. Kolikor pospravijo snega podnevi, toliko ga zopet zapade ponoči. In brozga je čedalje »lepša*. —Ij Zahvala prireditvenega odbora Ta-tjaninega veter* Prireditveni odbor Taija-niuega večera zveze ruskih akademikov Aleksandrove an verze si šteje v prijetno Čast izreči najiskrt nejšo zahvalo vsem. ki so pripomogli, da je doseglo letošnja prireditev Tatjanineea večera tako lep uspeh. —Ij Stro**maycrieva proslava f Šiški, Občinstvo ponovno opozarjamo, da priredi sokoLsko društvo Ljubljana 5iška v petek ob 20. v veliki dvorani Sokolskoga doma v Šiški telovadno prosvetno akademijo v proslavo ustanovne^ čiana šišenskega Sokola škofa Strossmaverja. Proslava bo dostojna in veličastna, vredna spomina velikega pokojnika. —lj Napisi na obrtnih obratovalnicah. Z oz i roni o a pojasnilo Zbornice za trgovino, obrt in industrijo obvešča Združenje trgovcev v Ljubljani, da ie mestno načel-stvo rok za izvršitev § 138 obrtnega zako na podaljšalo do 31 maja. Vsa ostala pojasnila daje uprava Združenja. Predsedstvo uprave. —lj Cmrli so v Ljubljani od 17. do 23. t. m. Jančar Jožefa, 79 let, hiš. pocestnica, Pred škofijo 11; EmerŠiČ Filip, 82 let. žel. euvaj v p., Japljeva ul. 2; Zaje Jožefa, roj. Pečar. 88 let. zasebnica. Karlovška c. 10/pr.; Svetec Nikolaj, 43 let, pol jek j dninar, Vi-dovdanska c 9; Pfeifer Franja, roj. Petri, 68 let, vdova finančh. inšpektorja. Rimska c. 12; Knourek Marija, 55 let, zasebnica, Vidovdanska c. 9; Kamer Karolina. 81 let, zaeebniea, Vidovdaneka c. 9; Pleš Alojzij, 74 let, železničar v p., Zeleznikarjeva nL 10; Setničar Blaž. 43 let, usnjarski mojster. Sv. Petra e. 78; Hribar Kristina, 32 let, 28. II* Pustni torek PUSTNI PLES v RAZINI (velika in mala dvorana) Ronny-Jazz Sokol II —lj Socialno, jro-' poda rs kj teeaj ZKU v Ljubljani Danes zvečer odpade redno pre-davaaije v s^cijalino^osipcjdarakem tečaju zaradi ž^ije občinstva, ki se upravičeno želi na pustni torek nekoliko tudi zabavati, in se vrši vsled tega šele v četrtek 2. februarja ob 19. uri predavanje g. univ. prof. dr. Bilirrvcviča o kartelih in tnvstih. _lj Krajevna organizacija JRKD Sn. >tšk» ima v četrtek 2. marca ob pol 20. redni občni zbor na Bellevueju. Posebna vabila ?ie ne bodo razpošiljala. Odbor. _li Krajevna tircanizacija .IRKI) za šentpetrski okraj ima u"ne 8. marca ob 20. uri v tro^titni g. Leopolda ZjpanČiča na Jealiocvi ces-ti svoj letni občni zbor. Slani in BomišlJettUd so vabljeni, tla *e občnega zbora udeleže. Odbor. —Ij Društvo >Soča« naznanja, da se vrši po kratkem odmoru /opet običajno sobotno predavanje dne 4. marca t. 1. v salonu pri »Levu: ob pol 9. uri zvečer. Ta večer bo potopisna predavanje našega odličnega planinca in pisatelia 5. dr. C. Obla ka pod naslovom »Preko Dalmacije in trne gore * Južno Srbijo«. Predavanje bo spremljano i mnogimi krasnimi skeptičnimi slikami. Nato sledi prosta zabava s petjem. Vabljeni vsi in vsem vstop Svoboden. 13l-n —lj Starši' Dr. Frania Mis bo predaval v četrtek dne *-. marca ob 8 zvečer na državni učiteljski šoli v risalnici o vzgojni higijeni. Ker ;e predavanje aktualno m vsi-, ki imajo otroke v šolah, vabi društvo »$o-la in dom< vse ^vo|e Člane in one, ki «e Sele včlanit:, da se predavanja udeleže. —lj rmetnostnozjrodovinsko društvo v L;uUljani priredi vrsto predavanj iz tunel nocdnozaodovinske stroke ob petkih zveč r ob osmih v verandni dvorani iiotela Union. Prvo predavanje bo v petek 8. marca Pre daval bo mscjr Viktor Steska; Ljubljansk kipar Franeesro Robba in njegova dela v Celovcu. V/=topn'ce so po 3 Din. rezerviran: sedeči po 5 Din. Povabljeni so vsi prijatelji umetnosti. Restavracija ,$LC$N!( Jutri v zgodnjih urah gfulaa In zvečer pojedina slanikov. (Haringachmaus). — Se priporoča SAŠA ROTH, restavrater. —lj Trboveljski ?laYčki bodo v nedeljo ob 11. na svojem koncertu v Un'onu peli Grcoševičeve, Mirkove, Adamičeve, Kogojeve in Bravničarjeve na (efektne jš«1 kompozicije, razen teh pa tudi dečjSoča« vabi Mane in prijatelje k današnjemu družabnemu sestanku k »Leva« ob 8. uri zvečer, kjer prebijemo zadnji dan pusta v lepi, domači in neprisiljeni zabavi brez hrupa, plesa in troškov. V prekrasno okinčani dvoran; bodo na sporedu govori, petje, kupleti i. t. d. Pridite vsi, ki hočete biti danes dobre volje. Vstop vsem prost. 130-n —lj Valčkov verer Sokola na Vi*u bo drevi ob 20. v Sokolskem domu, na kar opozarjamo cenjeno občinstvo, ki je ob enem bratsko in vljudno vabljeno. Za prvovrstno pijačo in jedila je vsestransko preskrbljeno. Sodeluje domači sokolski orkester. Torej drevi vni na Vičl Vstopnina Din 5. 133-n —lj Razprodaja konfekcijskega in modnega bi ara P- Magdif. Frančiškanska ul. 10. Samo kratek čas. 132-n —lj Kulturne in gospodarske razmere na Holandskem in nagi izseljenci. To je naslov zanimivega predavanja, ki ga prire- di Narodni iaseljeniSki odbor v sredo 3. marca ob poi 20. uri v dvorani Delavske zbornice. Predava strokovnjak v teh vprašanjih g. dr. Vladimir Pavlakovlc, bivši konzularni tajnik in ravnatelj N zožena k o-jugoskrvenake trgovske zbornice. Predavanje nas bo seznanilo z gospodarskimi in kulturnimi razmerami v Nizozemski s posebnim ozirom na naše i»eljence. Predavanje, ki bo za vsakogar zanimivo, je vstopnine prosto. —lj Samaritanke in samaritani krajevnega odbora Rdetoga krita v Ljubljani. V *redo L L m. ob 19. un »ostanek vseh pri akademiji Rdečega križa sodelujočih sama-ritank in samaritanov v dvorani Mastnega doma šentjakobski oder). —lj Ljubljanske naročnike, kl m i naročnino i« delj ewe so vendar sila, ki jo mora upoštevati ves svet! Lahko bi celo rekli v slogu današnjega dne, da seme tvori-jo svet. Ce bi hoteli označiti prazni'k norcev nekoliko določneje, bi mora!: priznati, da ni brez zgodovinske, socijalne m kulturne podlage. Praznik Šem je naravnost nujen; če bi ga ne imeli, bi ga morali izumiti. Zlasti zadnja leta. Le prrz:tajmo, da se pokažemo vsi v najlepši .mči bas na pustni torek, priznajmo, da se nam zdi praznovanje praznika šem tako samo po sebi umđiivo. kot da ie ii\■i:e:i;*kega pomena! Pust nam leži vsen; tako pri srcu. da se nam njegovo praznovanje ne zdi nič nespametnega iti nepotrebnega, nego nasprotno. Z ganljivo sentimentalnostjo se opominjamo maskerad, z vzvišeno resnobo se pripravljamo na nde. etično jih opravičujemo in estetiko smo vpregi: v s'užbo šem in maske rad. Z vsem: kulturnimi sredstvi se trudi-mo, da povzdignemo čim boli najznamenitejši praznik, umetniški značaj skušamo dati pustnim prireditvam, umetnost in umetniki morajo sluz ti organizacijam ta'ko pomembnih prireditev mr-šnjički se široko odpirajo in glave tesno zapirajo, vse samo za to, da bomo proslavi1*! praznik šem čim »dostoj-nejše«. Vsi smo pripravljeni sodelovati, nihče ne šteje žrtev, vodijo nas plemenit nagibi ter navdušujejo nas nepopisno mogočne pustne in predpusrne akcije. Nikomur ni treba razlagati, kakšnega ogrom-n-ega pomena, ie sodelovanje vseh pri tako veličastni in potrebni akciji, vsi spon- Iz Celja —c Iz celjskega občinskega »veta. Banska uprava dravske banovine je ime_ novala za člane celjskega občinskega sveta gg. notarja Franca Burgerja, drogi-sta Josipa Kramarja, gradbenega inšpektorja inž Ivana Mareka. fotografa Josipa Pelikana in piolturista Josipa Riscnnerja. Novi člani občinskega sveta, ki je sedaj izpopolnjen ua 38. so nasledniki na lastno probio razrešenih občinskih od/bornikov gg. gimnazijskega ravnatelja Martina Mastnaka v Mariboru ve^etrgovca Rudolfa Stermfc-kega in gimnazijskega ravnatelja v pokoju Antena Zupaaia ter pred daljšem časom razrešenega bivšega podžu/pana dr. Antona Ogrizka in umrlega dr. Kristijana Wolfa. —e Predavanje o prvi r/>m<>CM pri obolenju živine priredč krajevna organizacija JRKD za CeljcoJkolico v fie-trtak 2 marca ob 19. v gostilni g. Vedenika na Ostrož-nem. Predaval bo sresfci veterinar g. Mak-sim Sribar iz Ceija. —c Umrla je v nedeljo 26. t. m. v Za-vodsni pri Olju v starosti 82 let zasebnica ga. Ivana Kninova. vdova po ravnatelju oljarne v Zidanem mostu in tašča poštnega ravnatelja v p. g. Antona Mimika v Celju. Istega dne sta uamrla v celjski bolniH 121etna zidarjeva hčerka Elizabeta Stra_ škova s Ponikve ob juž. žel. in 311etni Luka Drofenik z Gradišča pri šimarju. Dro. fenika je pred tremi tedni neka moški napade! s kolom tn ga tfžko poškodoval po »•lavi. Po hudem trpljenju je sedaj v celjski bolnici podlegel poškocThl. —e Sokole*« pu»tn« zabava, ki se je vršila v soboto 25. t. m. zvečer v Narod, nem domu. je bila dobro obiskana in zelo animirana Mask je bilo malo, kar je pač pripisovati krizi. I*rijetno razpoloženje je srtopnjeval izvrstni Sonny-boy jazz ia Ljufcijane —o Izguba. V soboto 25. t. m. ot» 16. je nekdo izgubil v Prešernovi uOici vrečico z manjšo vsoto kovanega denarja. Najditelj naj k> odda na predstotništvu mestne policaje Iz škofie Loke — Iz sokolskega delovanja. Župa Kran; je imenovala društveno upravo loškega Sokola, ki ga vodi dosedanji starosta or. Franc Dolenc st. Nova uprava se je sestala v četrtek k prvi redni seji, na kateri se je porazdelilo in začrtalo delo za 12 oiae-kov. V nedeljo 12. marca priredi društvo pestro telovadno akademijo, ki bodo sodelovali pri nji pevci in de ki amaterji, poleg vseh telovadnih oddelkov. Župni prosvetni dan bo 19. marca v Kranju siofja *>oka bo sodelovala s pevskim zborom (30 članov) in orkestrom, _ Oster ovinek ob Thalerjev i hiši t Nunski ulici je prava nadlega za /se voe-nike. Avtobusi imajo na zasneženem ovinku težave, da bog pomagaj. Vsak din in to celo po večkrat zdrsnejo vozila na rob ceste ter se mučijo vozači na vse načine, da spravijo vozove zopet na trdna tla. Bolj kot kedajkoli se čuti te dneve porrcba po novem mostu, ki bo te večne nepri ike docela odpravil. — Modrasa v »tetami smo slednli *.u.1i pri nas. Možaku černeju iz Kopačnice menda nikakor ni Slo t glavo, d§ moa«ae. ne gredo reč v kupčijo, kakor svoje dni In tako je nesrečni modras potoval iz gostilne v lekarno, odtod v Solo, a nikjer niso bili voljni sklepati kupčije aa stepenega plazilca. _ sala ali reenica? Loika elektrarna je dobila prejšnji teden dopisnico nas «1-nje vsebine: >Ob priliki famozne«a slučaja z dne 6. -III. želi mnogo uspeha Simpli simus«. Ker je bil omenjenega dne iani izr tano rRiddmo vse svoje srle. da bo velik namen čim lažje dosežen, vsi se zavedamo, saj moramo storiti. čemu bi se torej Se vpraševati, zakaj je treba vsega tega, zakaj se zdi praznovanje praznika norcev ljudem tako važno ter zakaj nas ie vse ta«ko silno prevzelo ter zajelo pustno razpoloženje! Vse je samo po seb; umljivo. Čemu je tneba zaradi tega še izgubljati besed! Omeniti je bilo le treba to. da vam predočimo veličino pustnega dtie, da naglasimo, kako potrebni so takSni dnevi, ko ljudje lahko svobodnejše ponore, ko se jim ni treba brzdati wi se ne skrivati za kr nkami dostojanstva ter ko lahko pokažejo prave o-braze v pustnih maskah. Srce bi nas moralo boleti m sramovati bi se morali, če bi ne znali poveličati dovolj »tn en itn ena oVne s presunljivo patetiko, z nakisano sent nrental-nostjo ter z vso prigodmostio. Danes prinašajo listi do srca segajoče feljtone, dane« si voščijo vse seme najboljše zdravje — v posebnem delinju — danes se pripravljajo vsi na veličastno proslavo naj-pomembimijšeca dne v letu. danes si štejejo vsi v dolžnost, da otimaše vse nabasane nogavice — skratka, danes se ie vse pošemilo in vsi so zaradi tega nepopisno srečni. Vidite, človeku ni treba ničesar posebnega, da postane lahko srečen dovoli je, če ga pustimo po milu voLji ponoreti, če mu dovolimo gotovati na pustni torek. Kako nepopisno srečni smo vsi danes, nam dokazuje že to, da smo pozabili na vse Drob'eme, ki jib je sicer t oliko, da Jih ne vemo več razločevati med seboj. Kaj naj potem takem rečemo drugega, kot da je treznost najhujša š.iba človeštva m da si lahko štejemo' v posebno čast, ker se ie pr: nas tako bojimo?! vršen vlom v elektrarno, sklepajo, da je uo-pisnico poslal eden vlomilcev, ki se iz preiskave naravnost norčuje. Iz Novega mesta — Društvo >Sora< je irmlo v nedeljo svoj občni zbor v salonu hotela >Kokličc. Za predsednika je bil izvoljeu ravnatelj meščanske Sole g. Anton Mervič, ki je ▼ nadenourneni izbranem govoru proslavljal vladiko Strossmaverja kot Jugoslovana. — Sokolski gledališki oder pr pravija v režiji učitelja g. Alojza Ivanetic* Dobovi-škovo burko »Radikalna kura« s spreuilje-vanjem sokolskega orkestra. Predstava bo meseca marca. Za april se nam obeta velika prireditev podružn ©t Glasbene matice pod vodstvom oporne pevke gdc. Zore Uo-pasove. Zrežiral bo opero g. Jože Paučič. — Zidanica je pogorela spet na Trški gori. Pred nekaj večeri je to bilo. Ob pol osmih zvečer so ljudje opazili ogenj gori med hrami in zidanicami. Ker je »talno naseljenih >po gori« bolj malo, ni bilo pomoči takoj blizu, vendar je došla kaj kmalu. Gorenji del zidanice je pogorel, vino v spodnjem prostoru je k sreči ostalo. Kako je ogenj nastal, se ne ve. Skoda je precejšnja. Zidanica je last novomeškega gostilničarja Grobovška. Z Jesenic — Nesklepona seja mostnega zastopa. Za minulo nedeljo ob 15. uri je bila šteli, cana seja meetaie uprave, ki pa ni bila sklepčna, ker je manjkalo mnogo obč. odbornikov. To je v dobrem mesecu že drugi primer, da obč. seje ntioo bile akJepcue, ako ravno je bil za obe seji dfcnervmi red izredalo važen. — Pogajanj* delavstva za novo kolek, tivno pogodbo, 2e tretji mesec se v presledkih vrse pogajanja med preekstavniki KID in delavstvom sa novo dels/vsko kolektivno pogodbo, ki naj bi bila za delavstvo ugodnejša od dosedanje, ker so se prilike zaradi naraščanja draginje za deda/v-strvo tekom mesecev znatno poslabšale. Pol gajanja, ki so se v ponedeljek se vršila, se udeležujejo zastoptnŠU vseh treh delavskih strokovnih organizacij, Delavsko zbornico pa zastopa g. Ivan Kopač iz Ljubljane. Delavstvo je trdmo urverjeno, da bo pri pogajanjih doseglo svoj cilj. — Mladinske smuske tekme priredi v nedeljo 5. marca agilni SK >Bratstvo< na Jesenicah. Tekmuje se v treh skupinah, ocenjuje pa ae posebej tek in skoki. Prijave je poslati na SK >Bratstvo« vsaj do 3. marca. Točen razpis bo objavljen te dni. — Dovoz drv. Zadnje čase kmetje iz okolice kar v skuipdnah dovažajo drva na Jesenice. Največ prodajalcev drv je od Sv. Križa, Gori j in Mojstrane. Cena lepih bukovih drv se giblje med 70 do 80 Din za kub. meter. — V*e kar Je prav. Sktrpina, brodeča 10 do 12 mladeničev je v ponedeljek v opoldanskih urah vpila In rjovela po Jesenicah. V železniškem podvozu pa so rjuli kot bi pobesneli, tako da so ljudje drli od vseh strani proti predoru gledat, kaj se godi. Med razgrajači je bilo le nekaj domačinov, ostali so prišli pred meseci na Jesenice od drugod in zelo radi iščejo javnih podpor, a pri predavanjih in drugih kulturnih prireditvah jih ne vidiš nikoli. Jeseničani želimo m*r na javnih potih, pa naj bo to podnevi ali ponoči m to od domačih fantov, kakor tudi od onih, ki so pridli od koderkoli. Jesenska ljubezen — Dejala mi je, da me smatra za Inteligentnega in značajnega moža, — Hm, svetujem ti, da si premisliš vzeti v tvojih letih ženo, ki te skuša varati že pred poroko. Stran 4« /SLOVENSKI NAROD«, dne 28. februarja 1933 A. D (Dre Ro m ao — Uboga moja Mariou, — je šepetala Diana. — ubogi, dragi angeJ ... Kako bridka usoda čaka naju obe! — Ce bi vaš oče vedel, da dete živi, b: bi4 zmožen obiti ara Pri teh besedah je Diana ponosna ki samozavestna vstala. — Ne .. tega nikoto ne bo zvedel! — >e v^fcJflknila, — on, ne kdo drugi! Ker mi oče tako ukazuje, postanem grofica de Linieres in moja hčerka bo živela daleč od vsake nevarnosti .. Tako mora biti!... In ti mi boš pomagala. Marion! — In to je prava beseda o pravem času! — je odgovorila Breto«nka. — In če bo pozrieje bog dal. — je nadaljevala Diana. — da se bova s hčerko še enkrat videli in objeli, ne bom imela nobene druge želje. Umrem srečna in mri me vesti. V. Grof de Linieres je odložil svoi odhod, srečen pri misli, da se izpremeni njegovo po-H'tično potovanje v prelepo ženitovanjsko potovanje. Markiz je pospešili priprave m pomnožil vabila. Končno, čez ocem d'ni, je bik> vse pripravljeno; ženinna pogodba je bila podpisana prefšnjj dan, a cerkvena poroka naj bi bila oh treh v kapelici, kjer je bito treba samo že prržgarti luči. Med tednom, ki je bil baŠ minil, ni pokazala Diana proti očetovi volji niti najmanjšega od«pora. >Kti besedice nista orhnila o sežganem pis/rrru, nM.\ o tem, kaj mu je hotela sporočiti. Markiz ni hotel ničesar vedeti in od trenu tika, ko se >e hči utolonila njegovi vo^l ni zahteval ničesar več. Diana se je s svoje strani skrbno izogibala vsakega narrtigavanja na prizor v svoji sobi: ukioniJa se je nezComiHJivi volji, žrtvovala se je popolnoma; toda svojo hčere res hitro rjdnda predalek pisalne mize; vzeia je iz mega *ri ali Štiri zavitke z!ara n stopila k Marion. rekoč: — Evo. tn so vsi moji prihranki. — Jaz vendar ne potrebujem va ših prihrankov. Saj imam pri vas vse, kar potrebujem. — je dejala Bretonska nekoliko užaljeno. — Saj to ni zate ... to je ... to je ... za »jo! In priporrinila je z globokim vzdihom: — Drevi zapustim to hišo, ne bom več prosta, neprespano me bodo opazovali. Ce bi mala zapuščemka kaj potrebovala, ji boš lahko vsaj ti dala. Vzemi, ti pravim, in manj nesrečna odidem. — Pa mi dajte to! — se je udala Marion in sprejela zavitke zlata, ki jih je takoj spravila v žep svojega predpasnika. Kmalu ie bila nevesta oblečena. Markiz je nago odrprl vrata. — Si pripravljena? — je vprašal — Izvoli razpolagati z menoj, oče, — je odgovorila D;ana. — Sprejmi mojo roko. čakama^a dru?;rrca ea nreh-ano male Luize. so biki seveda dobrodošli, saj je brlo treba leto in dan trdo delati za vsakdanji kruh. — In tako se vrtnarjeva žena od c&neva, ko je bila prevzela skrb za zaupanega ji otroka, nikoli ni izneverila svoji obljubi. Enkrat v mesecu in sicer vedno določenega dne, je hodil vruiar v Pariz, da bi prinesel Marion vesti o otrolou. Z Marion sta bila domenjena: zažvižgal je vedmo na poseben način. Bretonka je dobro poznala to znamenje in tudi ona je vsak mesec nestrpno pričakovala svojega bratranca. Saj je bila prenesla del ljubenzi do Diane na njegovega otnročičika. In taiko, ko ji je Diana ponudila zavitke zlata, jih je brez pomisleka sprejeta. To bo zelo dobrodošlo bratranče-vi ženi, ki je bila Firomašna in ne preveč trdnega zdiravja, poleg tega je pa morala trdo delati. Dobra Brctonka je bila prepričana. da prinese ta skrbno prištedeoi denar ubogi dr u ž in i ci blagostanje na dolgo. m že je delala načrte. — Z delom tega denarja bo lahko bratranec dokupil k svojemu zelniku nekaj zemlje. In baš tedaj se je oddajalo sosednje zemljišče za datjsšo dobo v najem. Marion uretM vse ji pripravi svojemu bratrancu prnetno presenečenje. —Potem, — ie pripomnila sama pri sebi, — pa nakupim bratrančevi hčerki obleke in penila; ubogo dete tako hrepeni po pentljah in urakovih, ki jih vidi na otrokih premožnejših staršev. Položaj inteligence v Rusiji Se nedavno je bil dokaj ugoden, zadnje čase se je pa znatno poslabšal Češkoslovaški inženjer, ki deluje že več let v sovjetski Rusiji, piše iz Moskve o položaju inteligence pod sovjetskim režimom. V oe pred.j u zanimanja vsega omikanega sveta, pravi, stoji zdaj Rusija zaradi enega svojih agšrtacijskih gesel, da namreč tam ni brezposelnosti. Marsikdo, ki zaman išče službe in dela v stari Evropi in novi Ameriki, se je že vprašal, kaj ko bi se izselil v Ru^iio. Kar se tiče inteligence, je položaj takle: Še nekaj let po revoluciji so gledali v sovjetski Rusiji na inteligenco kot na balast, kot na nepotrebno razkošje kapitalističnega £ive.a. Pozneje se je to na-ziranje izpremenilo še na slr.bše. Inteligenco so pavšalno doižili protirevoluci-je in pritiskali ob stono z zniževanjem plač, pa tudi živil je dobivala le toliko, kolikor jih je pač ostalo delavskim slojem. Zapostavljanje inteligence je doseglo višek tudi v odredbi, da smejo dobivati imteligenti samo polovico ročnim delavcem odmerjene hrane po nizkih cenah. Iz tistih časov mi je znana anekdota. Pred državno prodajalno stoji dolga vrsta ljudd. Spredaj stoji delavec in mimo pride uradnik, ki bi rad vedel, kaj se tu prodaja. Vpraša delavca, ki se pa razjezi in ga hoče odpraviti z nedostojnim izrazom, češ, tu se prodaja »en d...« Uradnik je bi'1 pa tako zatopljen v svoje misli, da ni dobro slišal odgovora, pa je pripomnil: »E, vam je še dobro, vsaj tega dobite dvakrat toliko, kakor mi.« Položaj inteligence v Rusiji se je pa bistveno izpremenil, ko se je pokazala velika potreba po tehnikih, Naenkrat je postal inženjer v Rusiji nekakšno nadnaravno bdtje. Vse inženjerje so glede hrane uvrstiti med privilegirana stanova, delavce in vojake. Tujim strokovnjakom, ki jim pravijo Rusi »speci«, je bilo v pogodbah zajamčeno, koliko živil bodo dobivali po nizki ceni. Mesečna piača ruskega inženjerja je znašala leta 1931-32 do 1000 rubljev in ker je dobival poleg tega hrano zelo poceni, je imel udobno življenje, če ne računamo zelo slabega stanovanja. Za stanovanje, obleko in hrano je potreboval z rodbino vred okrog 500 rubljev mesečno, tako da mu je zadostovala za življenje polovica plače. Da je bil položaj inženjerja nekaj izjemnega, nam priča tudi razlika med njegovo in delavčevo plačo. Delavec je zaslužil povprečno 240 rubljev mesečino. Še ugodnejši je bil položaj inozemskih mženjerjev, ki so imeli posebne pogodbe. Pri teh niti plača 5000 rubljev ni bila meja, saj sem sam poznal ameriške inženjerje, ki so imeli še boljše plače. Najbolje so bili plačani konstruk-terji, strojni mženjerji, pa tudi gradbeni inženjer ji in kemiki so živeli privilegirano. Edšno s stanovanjem ni bil nihče zadovolien, kolikor je šlo za Moskvo. Položaj 'mženjerjev je bil tem usrodnejši, ker so dobivali del plače v tuii valuti, večinoma v dolarjih, ki so iih lahko pošiljali, kamor so hoteli. V tuii valuti so dobivali navadno dve netini nlače Mno-*r[ cap ijrn^li v p^orHbj d'Mrv^no ri° d-^be pac^Krte sobe. Imeli so svoie klube, iz-ha^e so s^mo n^m np-nerp^ne reviie in Usti v treh ^e^iTdh. nemščini, angleščini in rVaneo&SinL V Maenit^e^r^ku rn KuTrneeku <*o s^anov?»li v lepih vilah brezplačno. Sovietski režim je skrbel tu že vnaprej tud? *za učinkovito propagando, ko se ti ljudje vrnejo domov. Šele zadnje čase prihajajo do veljave tudi drugi poklici inteligence. Od učiteljev in profesorjev bodo zahtevali višjo kvalifikacijo, potem se bo pa zbolišal tudi njihov položaj. 2al pa ti poklici ne bodo več deležni nobenih sadov one konjunkture, ki je bila osrečila tehnike. Vse, kar sem tu opisal, je namreč bilo. Morda se še kdaj vrnejo take razmere, toda zaenkrat je položaj inteligence v Rusiji vse prej kot zadovoljiv. V splošnem se inteligentu, zlasti inozemskemu, ni težko tu uveljaviti, zlasti če se ne vmešava v politiko. Toda Rusiji preti na spomlad ne samo pomanjkanje, temveč celo lakota. V kolikor se obnavljajo pogedbe, se znižujejo plače in tudi o tuji valuti ni več govora. Mnogo delavcev in inženjerjev so že odpustili, ker je tempo industrijalizacije znatno popustil. Zato zdaj ni priporočljivo, da bi hodila inteligenca iz drugih držav v Rusijo, ker nima nobenih izgledov, da bi dobila delo. Kreugerjeve ljubice V švedski družbi je završalo. Zakonski možje so postali naenkrat ljubosumni in skrbno pregledujejo nakite ! svojih žena, ker so se jim naenkrat zazdeli sumljivi, namreč kar se tiče izvora. Preiskovalni odbor, ki mu je poverjena težka naloga ugotoviti vse sleparije in mahinacije pokojnega vžigaiične-ga kralja Kreugerja, je namreč med drugim ugotovil, da je bil Kreuger zapravil v zadnjih 14 letih svojega burnega življenja celih 24 milijonov funtov šterlingov za svoje ljubice, med ka- terimi je bilo poleg prostitutk tudi več dam iz najboljših stockbolrnskih krogov. Preiskovalni odbor je našel točen seznam vseh Kreugerjevih ljubic, kajti za nje se je Kreuger mnogo bolj zanimal, kakor za svoje trgovske posle in je tudi seznam vodil mnogo bolj vestno. Kreuger je pa beležil poleg imen v seznam tudi darila, ki jih je dajal svojim ljubicam. Sploh je seznam Kreugerjevih ljubic nekaj posebnega. Tu je zabeleženo vse. kar je bogatega razuzdanca zanimalo, pri vsaki njegovi ljubici je točno navedena njena teža. naštete so pa tudi vse njene dobre in s-labe lastnosti v ljubezni. O vsaki ljubici je Kreuger vestno zabeležil, kako zna ljubiti. Tehtnica, ki je Kreuger z njo tehtal svoje ljubice, je bila na javni dražbi prodana zelo drago. Seanam Kreugerjevih ljubic ima sedaj v rokah stockholmska policaja. Ce bi ga objavila, bi prišlo seveda na dan mnogo škandadov, saj nosijo mnogi ugieemi gospodje rožičke, pa ne vedo za nje. Nekatera Kreugerjeva darila so bila vredna več milijonov. Zakonski možje se zdaj živo zanimajo, od kod izvirajo dragocena darila njihovih žena. Nemški virtuoz in ameriška pevka Čudni preokreti nastajajo v življenju ameriške operne pevke Marion Tal-leveve. Pred šestimi leti je nastopna kot zvezda v največjem opernem gledališču sveta v newyorški Metropolitan operi. Kot 191etno dekle je pela v cerkvi v Kansas City. In tam se je začel zanimati za njo vijolinsiki virtuoz, ki ji je izposloval angažma v Metropolitan operi. Nekaj nastopov je zadostovalo, da so jo angažirali pod sijajnimi pogoji, kajti uprava opere si je obetala od nje največje uspehe. Kot GKlda v Rigolertu je že s prvim nastopom očarala občinstvo. Zato je bila javnost zelo presenečena, ko se je po treh letih naenkrat izneverila gledališču, čeprav je bila sijajno plačana. Uprava opere sri je zaman prizadevala pregovoriti jo, da bi si premislila. Kriva je bila ljubezen, pevka se je bila poročila, pa v zakonu ni bila srečna. Zahtevala je ločitev zakona. Češ, da njen mož, nemški klavirski virtuoz Mihael Rauscheisen, ne trpi doma njene matere in sestre, ona pa brez njiju ne more živeti. Tožba pa ni imela mnogo izgledov na uspeh, ker ni zakona, ki bi mogel prisiliti moža, da bi moral sprejeti taščo in svakinjo k sebi in ju preživljati Toda mož je bil pred poroko pred dvema pričama podpisal izjavo, da bosta imeli tašča in svakinja pri njem do smrti hrano in stanovanje. Ko je pevka predložila sodišču njegovo izjavo, je bdi zakon ločen. Virtuoz se je vrnil v Evropo, njegova ločena žena pa v Kansas C5ity, kjer hoče živeti strogo ločena od sveta. Iz parlamenta. Poslanec X. v ognju proračunskega govora: Teh predlogov leži pri vladi kakor gnoja, a to so sami zdravi predlogi Telet. 2485 Izvršuje enobarvne In večbarvne črtne klišeje, enobarvne in večbarvne autotlplje, kombinirane klišeje za navaden In ftnejtt papir, klišeje po pero risi h «Jtkab tn risbah, rokopisin In fotografija* ca razglednice, reklamne slike, vinjete Ljubljana, Sv. Petra nasip št 23. Žrebanje v drž. razr. loterij Dne 24. februarja so biH izžrebani naslednji dobitki : 2.000 Din št.: 87 074. 1.000 Din St.: 4.466, 10-876, 22.721, 22.757, 23.441, 35.524, 37.033, 62.209, 65-305, 65-324, 65.332, 65.379, 73-303, 73.364, 84.434, 84.491. Dne 25. februarja so biH izžrebani naslednji dobitki : 20.000 Din št.: 49.258, 89.671. 10.000 Din št.: 9.935, 25.560, 45.899, 47.188, 64.326, 80.273. 8.000 Din st.: 2.575, 11.869, 18.698 20.236, 21.385, 21.512, 28.831, 29.861, 32.749, 38.186, 47.802, 54.779, 65.890, 79.285, 82.809, 89.200, 98.770. 6.000 Din št.: 20.990, 24.677, 38.741, 47.248, 53.063, 53.705, 56.444, 95.183. 5.000 Din št.: 2.309, 8.204, 11.933, 20-256, 25.051, 25.725, 53.813, 54-166, 54.288, 65.881, 66.692, 75.764, 78.564, 86.950, 91.535. 2.000 Din št.: 10.895, 35.592, 58.330. 1.000 Din št: 4.431. 4.436. 4-446, 4.484, 4-495, 5.991, 22.776, 23.463, 35.521, 35.541 35.559, 35.591, 37.001, 45.773, 45.788, 51.553, 51.581, 51.586, 58.310, 58.319, 58.353, 58.370, 62.228. 62.234, 65.326. 65.395, 73.358, 84.408, 84.477, 88.256, 6aracu telefonskega sprejemanja ne jamčimo za točnost številk. Žrebanje ae ck vršilo vsak dan do 27 t m Komur bo srećka izžrebana ss majhen dobitek, mu y oomo na zeljo zamenjal) z« še netzžrebano srećko, tako da bo moge) igranje nada ijevati na visoke dobitke Zamenjavali bomo le toliko časa dokler bo kai neizzrcbani srečk raspolosljlvih Manjše dobitke bomo objavljal! naknadno. Zadrti*** hranilnica r.%.% o.i%,LhibHa»a.Sv; Petra c; 19 Vsaka beseda M> par- Plača so lahko tuđi 9 znamkah, ta odgovor znamko I - Na vprašanja brez znamko ne -ttw-» nHprn*nr1nmn hJatmrmW otfto* IMn — - NtPHMKMNl GOSTILNO oddam v najem zakoncema, — Potrebno 10.000 Din. — Vasle, Zabukovca pri Žalcu. 1290 IZPOSOJAMO plošče, gramofone radi o-a pa rate. »6LAGGIU, Aleksandrova c 4 (prehod »Viktoria« palače* SLUŽBE REZBARJA ki bi prevzel delo na dom ali rezbarskega pomočnika, ki je vajen rezbati male figurice, sprejme Drago Višnar, Jesenice. 1292 PEKOVSKEGA VAJENCA sprejme Pavlin, Dobrava-Vint-gar. 1289 1000 m TRAČNIC širine 60 cm s pragovi ali bre^, ter 20 vagonet s platformo potrebujemo. — Ponudbe na Bata, Vukovar. 1271 KUPIM STELA4E za špecerijsko trgovino. Obris s ceno poslati firmi Cerar, Lukovica. 1296 11 KOM. TRAVERZ 7 m dolgih, profil 24—28. ali železniške šine kupi Bogataj, Gorenja vas št. 24 nad Skofjo Loko. 1288 FOTOAPARAT 9X12, >Vilar« prodam ali zamenjam za film 6x9 iste optike. Bregant, Zasip-Bled. 1287 POLENOVKA nova partija dospela. Velike in male ribe. Na zalogi vedno tudi namočena, — Dostavljamo po želji na dom ali s pošto. — Se priporoča delikatesa F. K. Ro-vačič, Miklošičeva cesta (palača Pokojninskega zavoda). 1297 Kaj je novega? VELIKA MASK AR ADA bo danes v vseh prostorih gostilne »FRANKOPAN SKI DVOR« — (Reininghaus). Ples, šaljiva pošta, prosta zabava. Preskrbljeno je tudi za vse potrebno za dober želodček ter za Žejna grla, — Maske dobrodošle. — Vstop prost. — Odprto do 2, ure zjutraj. 1293 VENO ČEZ ULICO! 1 Din 1 1 1 1 1 6. - 7. - 8. - 9. -10.- 4.- Haloško belo Metliško belo Cviček Rizling Muškat silvanec Jabolčnik 2ganje: Tropin ovec pristni 50% 1 Slivovka pristna 48% 1 Rum fini čajni 1 ter razne vrste žganja in likerjev po primerno nizkih cenah nudi ter se priporoča — S. J. JE RAJ, Ljubljana, Sv. Petra cesta 38. 1256 Din 20.- > 24-- > 24.- OBLEKE in SUKNJE Kupite oajborje pri A Presker Ljubljana* Sv Petra cesta 14 IŠČEM FRANCA MAJROBLA pekovskega pomočnika, naj se takoj javi. Kdor izve za naslov, dobi 200 Din nagrade. — Ber-linger Maks, Sv. Jurij ob Sčav-nici. 1291 ŠAMPANJEC desertna in namizna vina za domače zabave, fine narezke, pecivo in druge špecialitete naročajo vsi v delikatesi — F. K. Kovačič, Miklošičeva cesta. STROJEPISNI POUK Večerni tečaj za začetnike ln izvež Dance Vpisovanje vsak dan Učne ure od 6. ure dalje. Šolnina nizka. — Chnsiolov učni zavod, Ljubljana, Domobranska c 15. 58? VINO od 3 Utre naprej prodajam: Ljutomerski mosler Din 6.-Ljutomerski silvanec > 9.-Cvlček > 7.- Viško črno > 8.- JELOCNIK, Rožna dolina. — Telefon 24-11. 1247 Bralni krožek „Kolektor" (Pogačnik Albin) v Stražišču pri Kranju izposoja tu- in Inozemske ilustr. časopise povsod po nizkih cenah! Zahtevajte prospekt! 129.. Javna zahvala. G t obok a hvaležnost mi veleva se tem polom zahvaliti gospodu dr. Mirku Černiču, specijalistu kirurgije in pri mari ju javne bolnice v Ljub* tjani, ki mi je rešil življenje s svojim velikim znanjem m s spretno operacijo, ki jo je v najkritičnejšem stadiju moje težke bolezni s popoU nim uspehom izvršil Tolikemu zna* nju. sposobnosti in spretnosti se pač more vsak še tako težko bolan človek brez nadaljnjega zaupati in mirno pričakovati ozdravljenja. Pri tej priliki mt je dolžnost za* hvaliti se tudi vodstvu Šlajmerjeve-ga doma za vso vzorno oskrbo, ki sem jo bil deležen v časjj moje težke bolezni, zlasti pa usmiljenkam za požrtvovalno nego in prijazno po* strežbo. V Ljubljani, 28. februarja 1933. AS DRE J BERCE upravnik »Jutra* Urejuje; Josip aojjaaejn, £a »Narodno ttsaasoo«: Fran Jesersea. — £a upravo m insemini aei usta: Oton unnatoi. — Va v Ljubljani.