r' NtjTečji slerensid S* ▼ Združenih držarah S Velja za tw leto • • Za pol leta «... Za New York celo leto Za inozemstvo celo leto NARODA Hm largest Sorcdu Da3y m EsftšTovenslafi idelavcevv Ameriki. kad lagal Holidays* 75,000 Readers, rtU&fON: CORTLANDT 2876. Entered as Second Claw Matter, September 21, 1903, a* the Post Office at Hew York, N. Y., under the Act of Congress of Mareh 3, 1870. TELETON: CORTLANDT 2876. NO. 273. — STEV. 273. NEW YORK, WENESDAY, NOVEMBER 19, 1824. — SREDA, 19. NOVEMBRA 1924. VOLX7ME XXXII. — LETNIK XXXH $ KONVENCIJE DELAVSKE FEDERACIJE Sam Gompers je počastil vstaše v vrstah American Federation of Labor. — Pristaša Davisa je stavil na čelo komiteja ter priporočil mir. — Sedaj izjavlja, da ni bil nikdo prisiljen glasovati za La Folletta. — Formalno je objavil, da se bo moral kmalu umakniti. — Zaenkrat se še ne more domnevati, kdo bo Gomper-sov naslednik. Poroča Jtohn J. Leary. VELIKANSKI POŽAR V V ATLANTIC CITY, N. J. Dva hotela, Bothwell in Senator sta pogorela do tal in škoda znaša poldrugi milijon dolarjev. Dva človeka ta umrla in sedaj iščejo v razvalinah trupla štirih nadaljnih. • POLOŽAJ V ITALIJI IN NA SPANSKEM Socijalistični italijanski poslanec Turati je izjavil, da se bliža režim Mussolinija svojemu koncu. — Pričakuje se, da bo se španska armada uprla ter strmoglavila vlado. — V zgodovini je bilo vedno težko spraviti v soglasje teror in pravico. — Vsiljevanje "domoljubne zveze'1. El Paso, Texas, 18. novembra. — Samuel Gompers, k; i«* (»tvoril ^tiri in štirideseto letno konvencijo American Federation of Labor, je obvestil delegate, dha ni več data"- t"af, ko ho nigral prenehati poslovati kot predsednik organizacije. Značilno je bilo prvo imenovanje Gompersa na konvenciji. Imenoval je John Sullivana iz New Yorka. na-«Vlnikom komiteja za pravila, nakar je bil Sullivan še imenovali načelnikom komiteja, ki je pozneje sprejel delegate mehiške delavske organizacije. Značilnost tega počaščen j a Sullitoana leži v dejstvu, ker je bil eden onih, katere so nameravali vreči iz organizacije raditega, ker je zapustil tabor La Folletta ter stopil v tabor Davisa v zaključnih dneh zadnje narodne kampanje. Ta akcija je definitiven dokaz, da hoče Gomipers pozabiti vse. kar je bilo, vkolikor pride vpoistev zadnja predsedniška kampanja in da je pripravljen počastiti elane, ki so javno nasprotovali akciji federacije v Atlantic Citv tekom preteklega poletja, ko se je odobrilo kandidaturo T .a Folletta in Wheelerja. Obvestilo Gompersa, da namerava v kratkem resig-nirati, je prečital konvenciji William Green, na posebno prošnjo Gompersa. Vsebovalo je tudi prošnjo za soglasje in mir v vrstah organiziranega delavstva ter svarilo pred nevarnostjo, da bi skušala federacija vsiljevati svojim čltmom ipolitična prepričanja. Nikdo ni še definitivno objavil svoje kandidature kot naslednik Gompersa, a trije možje, katere se največkrat omenja, so podpredsednik Matej Woll, podpredsednik TCichard, predsednik TTnitied Gairment Workers in podpredsednik Wiiliam Green, tajnik in zakladničar rnited. Mine Workers of America. Kandidatura Wolla, ki se še ni odločil, je skoro defini-fivno ugotovljena. Oni. ki se zavzemajo za RicliarcLai in Green a, vpoštevajo stališče John Lewisa, podpredsednika Uniteil Mine Workers, ki l>o prišel semkaj danes ali v sredo. Če bo odobril kandidaturo Gre en a, bo slednji najbrž snrejel ponudbo, in v tem slučaju bo Richard,izločen. Če bi pa Lewis vztrajaJk da ostane Green tam kjer je. bi postal Richard kandidat za to mesto. Lewis, ki je pred tremi leti nasprotoval Gompersu na konvenciji v Denver ju, je sam označen kot kandidat, a boljše informirani izjavljajo, da ne bo iskal tega mesta, neglede na prilike, da postane delavski tajnik v kabinetu predsednika Coolidge-a. Jamesa Dimeana iz Bostona ter Danielfci Tobina iz ^'ambridge-a. ^lass.. ki sta podpredsednik in zakladničar organizacije, se tudi omenja, a ne tako pogosto. Duncan bi rad sedel na predsedniški stoliček. Tobin je brezbrižen ter ga bolj veseli ostati na Čehi organizacije teamsterjev. Jacob Fisher, najboljši politik v svetu, je definitivno iz javil, da nima namena nastopiti kot kandidat za predsedniško mesto. Objava Gompersa je bila. uzorno vprizorjena. Naj-prvo je govoril na kratkg z glasom, kateremu) je manjkalo ognja in sile pfejšnih let. Nato, prvJkrat v več kot štiridesetih letih, tekom katerih je otvarjal konvencije, je potegnil iz žepa rokopis ter pozval Greena, naj ga pre- qqyBSJSWL SHALL OBTOŽEN čita. * _ Dokument se je pričel s kratko zgodovino federacije Chicago, 111 18 novembra. — ter njenim uspehom kot povsem prostovoljno združenje, Govemerjk Smallaiz Illrnolsa doi Atlantic City, N. J., 18. nov. — Dva človeka .sta ae smrtno ponesre eila in štiri pogrešajo vsled velikanskega požara, ki je uničil Both-well in Senaitor hotela ter dolgo časa ogrožal številne lepe privatne hiše ob obali. Požar je danes zjutraj tigasmi po napornem delu ognjegascev, ki so bili na delu celih deset ur. Domneva se, da je odpravljena vsaka nadatljna ne-♦rflrnosit, da bi se ogenj razširil. Od obeh hotelov ni ostalo nič drugega kot del zidov in Casino na slavnem Jeklenem pomolu je bil skoro po-polnoma uničen. Izgubo cenijo na poldrug milijou df larjev. Petsto gostov v obeh hoteJih, nekateri le površno obW.eni, je pri-bežalo na varno po koridorjih, polnih dima. Tako hitre so se plameni razširili, da je bilo do časa, ko je dospela požarna bramba zajetih več ljudi v zgornjih nadstropjih ter jih je bilo treba rešiti z lestvicami. Številne presenetljive rešitve se bile izvedene v" velikem mrazu, kajti ognjegasci so morali nositi na prosto ljudi, ki so se onesvestili v dimu. Pet ognjegascev so morali prevesti v bolnico, ker so trpeli vsled dima in manjših poškodb. James Benet, star osemdeset let, doma iz New Yorka, čuvaj v hotelu. je bil sam v svoji sobi, ko je izbruhnil požar. Skušal je pobegniti, a. izven sobe je že gorelo in padel je eno naidstropje ter "se pri tem talko močno poškodoval, da je eno uro pozneje umrl v bolnici. Kapitan og-njegaseev, MacMena-min, ki je spravil Beimetta lz gorečega hotela, se je vrnil k požaru ter se je baje zadušil v dimu, ker ga pogrešajo. Cela, požarna bramba Atlantic ritv-ja in nadaljni oddelki iz Phi-ladelphije in okolice so se borili proti požaru, ki se je pričel v gorenjem nadstropju hotela Both-well. Pihal je močan veter in plameni so se hitro razširili na hotel Senator ter ogrožali še številna nadaljna poslopja v bližini. Vzrok požara danes še ni bil določen, vendar pa se domneva, ga je zanetila tleča cigareta, katero je kak nepazen čovek vrgei brezskrbno proč. Milan, Italija, 18. novembra. — Poslanec Filippo Tura ti: i, voditelj neodvisnih socijalistcv, je imel včeraj na nekem socijalističnem sestanku govor, v katerem je rekel, da bo fašizem v najkrajšem času profpadel. Govornik je dostavil, da bo temu padem' sledila 4'prehodnav vlada. k4Vsled tega," je izjavil, '1ne smejo pričakovati so cijalisti, da bodo zavzeli vodilno mesto, pač pa bodo sodelovali z onimi, ki bodo poklicani, da stvori jo tako prehodno vlado. Povsem naravno vključuje ltto odpoved ZBORNICA NI SPREJELA SEIPELOVIH P0G0JEY CAILLAUXIN MALVY STA BILA OPROŠČENA Avstrijski parlament ni hotel spre- Poslanska zbornica je odglasovala, jeti pogojev dosedanjega ministrskega predsednika Seipela. —, Reorganiziran je Grab ski je ve g-a kabineta. naj se izpusti iz ječe dva bivša francoska državnika, ki sta bila obtožena zveze s sovražnikom. Pariz, Francija. 18. novembra. Francoski senat je sprejel danes veliko večino ailment ijsko reso- Dnnaj, Avstrija, 18. novembra Avstrijski parlament ni hotel spre j z . • • , i - - 1 ue i io grlede oprostitve bivšega m i jeti pogojev dosedanjega mmistr- J • K skega predsednika dr. lgnatza Seipela in vsled tega je Seipel izjavil, da ne bo stvoril novega ka- ni Ramek je bil v Sei pelo vem kabinetu notranji minister. Z odstopom dr. Seipela so mednarodni imperij al krt i doživeli hud poraiz. Seipel je bil slepo orodje v njihovih rokah ter se je brezpogojno Varšava, Pgljska, 18. nov G-raibskijev kabinet je bil reorga- renf e. niziran. Minister brez portfelja in — podpredsednik poljskega ministr-j &tva je postal Stanislav Trugutt. MOSKVA Njegova naloga 'bo utrditi stališče Grabskijeve vlade, posebno v zapadnih provincah, kjer imajo komunisti velik vpliv. DVA MEHIŠKA MORILCA SOJENA NA SMRT. 0B- V nadaljnem poteku izjave se glasi: 14 Noli ene trajne koristi ni mogoče črpati iz vsiljen j a Kadar skušamo vsiliti kaj, raztrgamo stvar, ki je združena nepremagljiva." To izjavo so smatrali delegatje kot prošnjo, naj se ne uporabi nikakili represalij proti voditeljem, ki so odpadli od T;a Folletta ter kot svarilu proti predlogu Building Trades departmenta, naj se-, suspendira bratovščino tesarjev, ker se ni pokorila postavam fedetflaicije. Delegati pa niso bili pripravljeni na izjavo, ki je sledila temu. Eksekutivni svet je izjavil v svojem poročilu, pred ločenemu včeraj: 4 4 Opozoriti moramo ter poudarM hočemo točko tako, da bo vzvišena nad vsak nesporazum, — pot v demokraciji v industriji ni pot, katero more hoditi delo samo. Demokracija v industriji vključuje soudeležbo in sodelovanje vseh koristnih elementov. "Doeira še vedno obstajajo velike skupine delodajalcev, zavzemajoče despotično stališče, ki zanikuje delu celo najbolj bistvene in osnovne pravice, se je vendar napredovalo v smeri proti demokraciji. "Čeprav obstajajo skupine delodajalcev, ki še vedno nočejo priznati pravice delavcev, da se prosto organizirajo in da jih zastopajo možje, katere si sami izberejo, ze, da je kot državni zakladničar poneveril na škodo države dva milijona dolarjev. biiieta. Njegov naslednik je postal salc-burški advokat dr. Rudolf Ramek. Prevzel je kanclersko mesto ter iz- gotovega dela programa ter zavl|ečenje gotovih reform, bira člane, svojega ministrstva, katere so si socijalisti. že dolgo želeli1. Z drugimi besedami, treba bo slediti politiki kompromisnih eksperimentov.'' Poslanec Turati je koncem svojega govora še mada-lje izjavil, da morajo neodvisni socijalisti s počasnim in vztrajnim delom zopet pridobiti izgubljena tla ter zopert uveljaviti pro]x>rcijonalni sistem političnih volitev. . Končal je s pozdravom na vse "žrtve in mučenike" teli iov\?° idealov, predvsem pa Matte otti-jiaj, ki je s svojo žrtvijo položil temelj za bodočnost Italije, to je Italije, ki bo spravljena sama s seboj, z drugimi narodi in civilizacij Ki m, Italija, 18. novembra. — Poslanec Lanza di Trabia, je v pismu na fašistovski strankarski direk-torat objavili svoj izstop iz stranke ter izjavil, da ne more še nadalje odobravati fašistovskega programa "nestrpnosti in nasilja". To resignacijo smatrajo za važno, kajti Lanza di Trabia je eden glavnih pribočnikov prejšnjega ministrskega predsednika Orlanda. Odstop poslanca razlagajo tako, da se bo Orlando poslužil prve ipfriltike, da glasuje proti kabinetu in ta prilika se mu bo najbrž nudila v debati glede državnega proračuna. Pariz, Francija, 18. novembra. — 0e se bo španski kralj Alfonz odločil vrniti se k ustavni vladi, da stopi na mesto vojaškega direktorata pod Prirno de Rivera, bo našel le "enega samega politično solventnega državnika", ki bo pripravljen sprejeti silo iz njegovih rok, soglasno s Santiago Albo, prejšnjim ministrom za zunanje zadeve. Alba je pobegnil iz Španske malo pred državnim preobratom, katerega je vprizoril de Rivera. Dal je nadalje izraza svojemu domnevanju, da španska armada ne bo dopustila, da bi bila krompromitirana vsled grdega izjalovljenja častihlepnih vulgarcev, kot je general de Rivera, temveč, da se bo držala svoje tradicije o bratstvu z narodom. Govoreč o zadnjem'zatrt ju izbruhov v Barceloni in obsodbam sindikalistov, ki so skušali pobegniti preko meje, je rekel Alba: "V zgodovini je bilo vedno težko spraviti v soglasje teror in pravico. Inkvizicija je nudila jamstvo rešpekta do postave, ki je bil dosti večji kot je rešpekt skupine generalov srednje vrste, radi kiaifcetrih moramo zardeli sramu pred svetom." Glede maroške politike, katero zasleduje vojaški di-lektorat, je rekel: iOni, ki so nasprotovali moji politiki ter zahtevali, naj me ustrele kot izdajalca dežele in sovražnika armade, na čelu jim največji šarlatan, Rivera, se vračajo sedaj k moji politiki s cinizmom, ki je brez primere v španski z^odoviiti; Vračajo pa se le toliko, da zapojejo svoj lastni rekvijem, kajti izgubili so vsako priliko za miroljubno rešitev položaja. "Španska armada je izgubila po činih špartanskega junaštva več pozicij v Lau dolini v Maroku. Ko se je katastrofa razvijala, je vsiljeval diktator Španski propagando o "domoljubni zvezi", ki je bila bolj smešna kot propaganda kateregakoli politikov starega režima. iii?rtrske-ga predsed. Caillauxa bivšega notranjega ministra Louisa Malvy-ja. Taikoj začetkom vojne sta bila obto?ena, da ovirata francosko ar-madno vodstvo v njegovem delovanju in dol/ili f»o ju celo zvez s sovražnikom. Ker je CariUaui: dobil nazaj vse državljanske pravice, bo brez dvoma poskušal pri t i v parlament. Olemenceau je že Lzjavil. da l»o na.pel vse sile, da se kaj takega n? bo zgodilo. Najvišji vojni svet bo skušal Izvesti odloke ženevske konferenc., posebno pa tiste, ki se tičejo sklicanja nove razoroževalne konfe BO DOBILA POD-ULIČNO ŽELEZNICO. Mexico City, Mehika, 15. nov. Danes zjutraj sita bila obsojena na smrt Alejo Garoia in Francisco Ruiiz, ker sta usmrtila Mrs. Rosalie Evans, katera je bila rojena v Ameriki. Obravnava je trajala dolgo ea-sa, in porotniki so se vso noč posvetovali. OBJAVLJEN JE DOHODNINSKIH DAVKOV JIM NE DIŠI. Washington, D. C., 17. nov. — Trgovske zbornice dežele, ki zastopajo interese velekapitala. zalite vajo. naj se razveljavi doloeho, s katero se je dovolilo objavljenje svot. katere plačujejo bogatini v obliki dohodninskega davka. (S kapitalističnega stališča je ta zahteva povsem uanljiva). London, Anglija, 17 novembra. V London je dospel poseben odbor moskovske mestne občine, ki se bo za-čel pogajati z londonskimi firmami glede zgraditve podulič-Tiega :{wervoznaga sistema v Moskvi. Gradnja železnice bo veljala 30 milijonov dolarjev. Nadalje bo o;1-bor nakupil več slo omuibusov in motornih trukov. PETSTO ŽRTEV POTRESA. • Batavia, Java, 17. novembra. V sredo se je pojavil tukaj močan potres, ki je zahteval 510 človeških žrtev. Več vasi je bilo razdejanih. FRANCOZI SO VRNILI NEM-- CEM ŽELEZNICE. Essen, Nemeirja, 17. novembra. Opolnoči so francoske oblasti izročile Nemcem upravo nad železnicami v bivšem zasedenem ozemlju. Danes zjutraj se je veliko nemških uradnikov vrnilo na svoja prejšnja mesta je vendar zaznamovati napredek v smeri proti resnieni indlustrijalni demokraeiji." Poročilo uradnikov federacije, predloženo tekom popoldneva, je. kazalo izgubo članstva, ki se je pričela leta 3921 ter šla naprej do leta 1924. Poročilo izvrševalnega sveta zahteva med drugim: Intenzivno kampanjo za amendmenlti k zvezni ustavi; s katerim bo omogočena zakonodaja za varstvo otrok v industrijah. Amendment k Clayton protitrustni postavi, ki bo prepovedoval injunkcije v delavskih sporih. Od mednarodnih unij zahteva, naj določijo kako obliko zavarovanja članov. Zahteva nadalje sprejem Kellev-jeve predloge za povečanje plač poštnih uslužbencev ter imenovanje strokovnega unijonista na čelo Poklicnega Vzgojneg^ sveta. - Tisoč delegatov konvencije mehiške delavske federacije, ki je bila otvorjena v ponedeljek v Juarezu, je prišlo preko mednarodnega mostjm yeeitarj popoftcfene, in delegati so se udeležili skupne seje z Amerikanei. Seja je bila v glavnem posvečena izrazom častitk. VELIKANSKA PRODUKCIJA OVRATNIKOV. Washington, D. C., 16. nov. — Lerta 1923 se je izdelalo v Združenih državah, nad 187 milijonov moških ovrotrtikov. Na vsakega moškega v Združenih državah jih je torej prišlo po pet. Ovratniki .predstavij atfo vrednost 30 milijonov dolarjev. NAROČNIKOM V NAZNANJE. Pretečeni teden smo razposlali vsem naročnikom 4'Grlas Naroda" stenske koledarje. Če ga slučajno kateri na dobil, prosimo, da nas o tem ob Vest i. Upravništvo. DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALUI IN ZASEDENEM OZEMLJU. Danes so naše cene Bledeče: JUGOSLAVIJA: 1000 Din. — $15.40 2000 Din. —$30.60 6000 Din. — $76.00 Pri nakazilih, ki znašajo manj kot kol en tisoč dinarjev računamo posebej 15 centov za poštnino in drupe stro&ke. Razpošilja na zadnje pošt« in izplačuje Toitni čekovni urad". ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE: 200 lir..........$ 9.90 500 lir..........$23.75 300 lir.......... $14.55 1000 Ur..........$46.50 Pri naročilih, ki znašajo manj kot 206 lir računamo posebej po 15 centov ta poštnino in druge stroške. Razpošilja na zadnje pošte in Izplačuje Ljubljanska kreditna banka v Trstu. «a ipasHJatre, ki presegajo PETTISOČ DINABJTV all pa DVATIS . LIB dovoljujemo po mogočnosti le poseben dopust. frednost Dinarjem In Liram sedaj «1 stalna, SMnja se veBmt In amfs skovano; iz tega razloga nam nI mogele podati aatanine eeoe nmtr. ačnnamo po ceni tistega dne, ko nam pride psslsni denar ▼ reke. *OSlLJATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO NAJKRAJŠEM ČASU TEB RAČUNAMO ZA STROŠKE $1. »lede izplačil t amer. dol&rjih glgjtt pofttbta oglu t Hm lfeti Denar nam je poslati najbolje po New York Bank Draft Order all po Banta Adralica v Trstu j p prenobnla poslovanje za nedoločen čas. Na5a denarna nakazila izplačuje in razpošilja t zasedenem ozemlju Kanca di Credito di Luhlana v Trstu, to je podružnica Ljubljanske kreditne banke. Razume se, da mi odgovarjamo popolnoma za vsako nam poverjeno pofiiljatev dokler se ne izr>la£n naslovniku, ln da se bo denar trudi v bodoče točno in v redu izplačeval kakor dosedaj. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortland* Street, Hew York, N. Y TelepfaotM: Oortlandt 4087. .»-c GLAS NARODA, 19. NOV. 1924. PRANK IARHR, Pi «lf m •n« Publlahad Publishing JA CWflftlM) LCOII aiNiv« P tac« Of llMllMW M CcrUan*! tiM Corporation ani Ad.0» Za pot lata — .. Ka »M lata .................— »8.t0 Za Inoremrfva aa Ka totrl tat* tut'za pol lata —.. ženo, slabo pa zopet vse na vrhunec prišlo. Mislim, da smo tuje-zemci Večinoma dobro volili, ampak nas je premalo. Tukaj rojenih je več. V državi Oregon so ja- t>. WTM %mm H .„ «T. •ubaerlptlon Yoarty l».M A«vertlooment on Ao»"eem«n* -«laa Nar«4i" Izhaja vsaki dan Irvzemtl nadall In kHpiai, ftraa podplaa la oaebnoatl ao no prtobiujejo. Doaar naj ao klafonU po-|Ul*ti p« Monoy Ordor. Pri apremombl kraje narofolkOT. proalmo. da, aa tudi prajlnil MrnllK« nama nI, da hitreje najfleaao naalomlkm. " Q L A 8 NARODA" atmi Poro up H ef Manhattan. Nai YPHU ML T, Talophono: Cortlandt tST\ _ komarju je skorajj gotovo te ali one vere cedkev. K angleški eer-kvi sv. August i na tudi Slovencev dosti pripada. Cerkev je premajhna, zato so pričeli novo graditi, škof je prišel 12. oktobra nekoli- ko čez inozemee. Najrajši bi na> ko blagoslovit, čeravno še ni do- kar žive požrli. Najhujša je pa K", gotovljena. Cerkev bo velika, zato K. K. organizacija. Štiri ali pet bo tudi dotiti denarja potreba. Za let nazaj, ne vem prav natanko, denar ali kolekto so pa tudi že raz-j so prvič pisali v tukajšnjem ča*o-delili posebne moderne koverte z pisu, da bi nobeno drugo časopisje dvema predalčkoma. Takih kover-jne smelo izliaja-ti kakor samo v antic je še meni nekdo poslal kar gleškem jeziku, pa jim je vse sku-skup dve baksd, da*»i jih še nisem paj propadlo. Potem si si spet ne-in ne bom jaK rabil. kaj izmislili zaradi privatnih šol. DIKTATORJI V STISKAH i . -- Skrajno razveseljivo novice prihajajo iz Italije in ^pan-kc. Xanxla nheli dsta se naveličala trinoštva diktatorjev. Musa je izgubila skoro vse svoje kolonije ter obubožala. Šele svetovna vojna je pomagala Španski na noge. ker je ostala nevtralna ter ustanovila nove industrije, ki so bile preje nepoznane v deželi žarkookili senjorit. Neposredni vzrok padanja ugleda sedanjega španskega diktatorja je ponesrečena kampanja v Maroku, ki je stala Španske že dosedaj toliko krvi ter spravila deželo v velikanske dolgove. Umakniti se iz Maroka bi pomenjalo priznati poraz. Tega pa noče španska vlada, ker bi izgubila še ono trohico ugleda, katerega uživa med narodom. Nadaljevati s kampanjo pomen ja upropastiti deželo. Ni čuda. da se K iveri tresejo lilače. Hlačke pa se tresejo tudi kralju, kajti kadar bo prn sel obračun, bo prišel tudi konec njegove slave. Število kraljev brez joba se lx> pomnožilo in obenem tudi pomnožilo število kraljevskih gostov, ki posečajo kavarne in kabarete v Montmartu ter sanjalo o pretekli veličini in slavi. D opisi. Barberton, O. j dopisa iz naše naselbine. Kaj je te-l enjeni mi urednik, prosim, da mu vzrok, da se naš barbertonski priobčite"ta moj dopis, ali naj ga ' pisec nič ne oglasi, dasi se včasih čitatelji imenujejo že kakor se jim ( rad pobaha, kako smo napredni. Kazdeva. Iz Barbortona je jako malo do-piscfv v Glas Naroda. Da pa ne bodo čitatelji in naročniki mislili, da mogoče v Barberton ni iin- Bogme, istina je, da smo zelo aktivni, kar pa nič ne šteje. Zatorej sem se jaz namenil nekoliko poročat v Grlas Naroda iz našega barbertonskega gnezda. benega naročnika ali črtartelja Gla- Novic in drugega zanimivega je sa Naroda, povem, da je ta list v naši naselbini jako priljubljen In Tazširjen, zato tudi ima naročnikov dosti. Naša naselbina je javnost? jako znana. To leto je bilo tudi dosti dopisov iz naše naselbine, če ne ravno v listu Glas Na-rodad pa v drugih katoliških listih, največ pa v Prosveti. Sedaj pa tudi v teh. listih ni nobenega, dopisa. Janšem tudi naročnik Prosvete in GlaJs*Svobode (nisem pa Edinosti). Y Prosveti že nisem dolgo čital cerkve v naselbina. Na vsakem tukaj v naši naselbini dosti. Ivar se dela tiče. se ne moremo nič kaj pohvaliti. Kot drugod, tako je tudi pri nas slabo z delom. Zatoraj ne svetujem nobenemu sem hoditi. Ce pa katerega veseli obiskati našo naselbino, naj le pride pogledat. Tukaj smo Slovenci različnega (mišljenja. Eni se zavzemajo za cerkve, drugi so proti, tretji smo pa nopristrapski. Vsak po svoje Boga molimo, zato imamo različne Tukajšnji Slovaki gradijo katoliško šolo, katero je tudi š*kof 26. oktobra blagoslovil. Škofa so sprejela in mu čast izkazala vsa tukajšnja nlovaška in in hrvaška društva.. Društvo sv. Martina, št v. 44 »1ŠKJ. se ni udeležilo, da.sii je bilo vabljeno. To društvo je nepri-stransko ter se ne vtiče ne v verske ne v politične stvari. Kdor obišče našo naselbio. se bo že sam prepričal, koliko smo napredni. Dopisnik v Prosveti je prav posebno iin najbolj bombardiral slovenski katoliški .shod. ki so ga priredili tukajšnji katoličani. Ime nnvali je shod za križkraž komedijo iu opisal tukajšnjo Uršo. kako je zlate cekine pobirala za Mer-eina itd. Ni moj namen, da bi preveč pisca kritiziral, čeprav je dobro malo kritike v tem oziru. Shoda pa tudi ne bom zagovarjal, ker me-ne ni toliko brigalo, kako so para-dirali kot našega ]>is<*a. Omeniiti moram, da je bil tudi soeijalistični shod. oziroma piknik in prišel je govornik iz Ohieage. eden pa iz Cleveland a. Čudno se mi vidi. kako da je bil o tem tako tih v listu, dasi se je prej ustil in priporočal, kaj bo in za kakšen napredek bosta govorila govornika. Našega pisca ni bilo. da bi malo raztohnačil in opisal, vsaj sedaj, ko so bile predsedniške volitve kako naj voli tlelavec itd. S tem bi vsaj pokazal javnosti, da rna tudi kak pameten in pouči j iv dopis spisati. Od našega dospinika ni še noben kaj poučljivega čital. Nekateri se hvalijo in tolčejo po prsih, pokazali pa še miso trohice napredka za splošen blagor in korist. V mnogih slučajih pa blatijo svoje lastne ljudi s tem. da jih nalivajo v. neumno im nezavedno maso, namesto da bi ljudstvo izobrazili. Taki ljudje vpijejo, da so na-prednjaici, ampak ne za narod. Narod bi radi vodili v naselbini, v mnogih slučajih pa ne znajo brzda sami sebe. John Bal a nt. Avtlla, Pa. Tukaj smo pogrešali rojaka Tony Prijatelja štiri tedne. On je nenadoma izginil in je tudi precej zmedeno govoril, predno je odšel. Pričakovali smo tudi. da si je naredil konec življenju, kar se je tudi zgodilo. Dne 12. novembra pa je konečno našel neki človek, ki je bil na lovu. obešenega, .nedaleč od tukaj. Pokojni je bil star .'Jo let. doma iz vasi Zabukovje. fara Št. Rupert na Dolenjskem. V starem kraju zapušča mater in eno sestro. Bil je član S. N. P. .T. Imel je tudi malo linšo in nekaj denarja prihranjenega, kar znači. da ga ni beda gnala v smrt. Med rojaki je bil zelo priljubljen, samo to napako je imel. da je preveč kršil 18. amendment. To napaka imamo pa večinoma vsi. Z delom gre slabo tukaj. Štiri premogorovi že dalj časa počivajo. dva pa še obratujeta. Eden obratuje s polno paro, drugi je pa že tudi začel pomalem obratovati. Frank Hribar. Oregon City, Ore. Kot večletni naročnik vašega lista 11 Glas Naroda", prosim, da mi odstopite malo prostora. Dolgo sem že čakal poročila iz tukajšnje slovenske " naselbine, pa se nobeni ne oglasi, zato sTm se jaz namenil malo opisati -tukajšnje razmere. Zaradi dela je tukaj bolj slabo, pa sedaj mislim, da bo boljše, ker so volitve dobro izpadle, pa ne za nas delavce, ampak za Izkoriščevalce m oderuhe. Le vzemimo naprdmer, koliko pisanja m govorjenja je bilo pred volitvami pa vse ni nič pomagalo. Kar je bilo dobrega, je bilo zavr- Zopet ni bilo nič. čeravno so imeli K. K. K. governerja na svoji strani. ln sedaj, ko smo imeli volitve, so si zopet nekaj novega izmislili, in sicer samo tukaj v Ore iron državi, namreč, da bo moral v-ak inozemee znati angleško pisat in čitat, drugače ne bo smel volit!. Vidi se. kako hočejo imeti svoje postave, pa mislim, da jim bo tudi to vse'pogorelo, ker vsaki predlog, ki ga ta organizacija predlaga. je zoper ustavo Združnih držav. No. pa naj bo že kakor hoče. Jaz nikoli nisem pričakoval tako dobrega uspeha tukaj v Oregon državi za La Foll«4ta. namreč, da ba drugi za Coolidge-oan. kakor je tudi v Califoruiji in Waslfmsr-tonu. Ce pomislimo, da bi on imel milijone na razpolago, kakor jih je imela Coolidge-ova stranka, bi lahko P™*ej natančno odgovoril, bil prav za gotovo izvoljen. Le nejza*tran *loveir*ke cerkev v Brook-obupajmo. V štirih letih se veliko l1-™11 ^ Pa v(vlika težava. Nočem se prenaredi I zameriti patru Koveiti v Chicago. Kar je pa vas. kateri"'še niste ima tako-i cerkveno k letvi no na državljani, se pa potrudite, da bo- j " * ju. kakorhitro kdo dregne v ste zanaprej nam pomagali do | sršenovo gnezdo. Iz cerkve me je >iage, katero .potrebujemo po- P™'krat i^bčil in d^etkrat pro- sebno pa mi delavci. Tukaj v novi klel- Pa semi da že?ni domovini smo Amerikaucem tako in kletvine ne veljajo dosti, ker bolj trn v peti, da nas bolj po- sledeče vse- Dragi Peter:— N-ekateri ljudje pravijo, da Ti vse veš in vse znaš, a jaz jim nc verjamem. Pa te bom vseeno nekaj vprašal. Če veš, mi odgovori v svoji koloni. Kaj je pravzaprav s slovensko cerkvijo v Brooklvnu ? Ali bo kaj ali neČe bi bile vse tiste besede, kar jih je bdk> že izgovorjenih zar;uli nje, izpremeaijene v t»I>eko. bi bila že danes dvajset štukov visoka. Jaz sem dal deset dolarjev, zato da sem se iznebil kolektorja, ki je bi danzadnem na vratih. Oil tistega časa ga pa ni več. ln tudi cerkve še ni. Kaj je torej z denarjem ? jZa tistih deset dolarjev mi ni toliko, toda drugi ljudje me vprašujejo. Id so dali desetkrat ali dvajsetkrat več kot jaz. S pozdravom P. B., Brooklyn, N. Y. ★ Dragi P. B.:— Vprašanje je sila zavito in težavno. Na marsikatero stvar bi ti 'm strani gledajo in zaničujejo. Sicer je težko katerega nagovarjati, Duluth, Minn. Vrhovni zOravnlk: Dr. JOS. V. GRAHEK, 80S American State Bank Bid*. 10« Grant Btre«t at Sixth Ave, Pittsburgh, Pa. Nadzorni odbor: ' ANTON EBASNTK. Room 206 Bakewell Bids, cor. Diamond and Grant Streets, Pittsburgh, Pa. MOHOR MLADIČ. 1334 W. 18 Street, Chicago. IU. FRANK SKRABEC, 4822 Washington Street. Denvar. Colo, Pnrotnl odbor; LEONARD SLABODNTK, Box 480, Ely, Minn. GREGOR J. PORENTA. S10 Stevenson BIdg.. PuyaUap. Waak. FRANK XORTCH, «217 St. Clair Avenue. Cleveland. O. Jednotlno uradno glasilo: "Glas Naroda". Vse stvari tikajo?© se oraorlh sadev kafcor tudi denarne pollljatv« naj se poSilJnjo na glavnega tajnika. Vse ifritoSbe na) se pofilla na predsednika porotnega odbora. FroSnje za Bprejem novih članov In holnllkn spričevala naj se požilja na vrhovnega »dravnlka. Jugoslovanska KatoHSka Jeflnota se priporoča vsem Jugoslovanom sa obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se zglaBl tajniku bližnjega društva JPK.T. Za ustanovitev novih društev se pa obrnit« na gl. tajnika. Novo druStvo se lahko vstanovi z 8 člani ali članicami. Novice iz Slovenije. Smrtna nesreča v Borovnici. | Fran/, (iamza, ki je prodajal ko-1'ri podiranju barake s t roja rja lo, ki ga je ukradel pr<*d neko Debelaka v Bn.rovn.iei je padlo 1 go>tibm nied V«»juiki< in in Ce_ briuno njeirovi ^"pmgi na glav >.lijem. — j mrl v i. j bilo v mestu Celju aretiranih 10 Debelak je ravno zgradil novo o*.t»b: 1 radi javnega fiasdlst va, 2 bišj ii". ileja- ni-o kr.'rke^j prest i:. Cerkveni veljaki v Brooklvnn imajo vsakovrstne potrebe. Treba jf tega in onega, -posebno sedaj na zimo. In ko je sila največja, je božja pomoč najbližja.. Tako so si mislili ter šli kolektat za jjerkev. Z denarjem, ki so ga nabrali za sveče, so si kupili premoga, da jili ne bo zeblo, ko bodo pozno v noč pokali gomilce, tavžentrože in ajdovo moko v vlažnem brooklyn-| skem štoru. Tudi grozdje je treba malo prej plačati, ipredno se ga wholesale prodaja. In plačati je treba tednik, ki skrbi za izobrazbo do\vn-■townskih Slovencev. Treba je plačevati mašine, kajti same škrbine ne nesejo dovolj. Plačati je treba rent. na pe*tih kraj>ih, plačati je treba poštnino ea denuncijantsko korespondenco. Plačati je treba vse, do centa, da ne potrka rube-ženna vrat, ki bo kljub temu prej-alislej potrkala. In treba je plačati tudi zvezdo, ki je sijajnejsa, zago-netnejša in dkrivnostnejša kot Mars, gosp. pomož. urednika Našega Dima, kateri je že pri Danici pokazal, kaj zna. To so pa stroški, strela božja, in ni čuda, da nimajo Slovenci cerkve v Brooklyn u. O dragi rojak, le daj še, le še daruj za brooklynsko cerkev, kajti denar, ki ga daš, ni pcoč vržem. Uporabljen je do zadnjega centa, koristno uporabljen in še prt>-malo ga je, samo brooklynska cerkev ni imela in ne bo rmela od njega niti centa. Niti za earfare ji ne bo ostalo, ee bo hotela kdaj mufati iz Brooklyna v kako drugo nasel- ro lom » j- bil en . ve— ersatr.ja Najstarejši tviovčan — Slovenec. N i jvrarejši Celovčan, l?: l»-f stari Frane Zore je s svojo (»> let staro ženo Mirijo pr.-.^nt.vai te rJ ai j?late i -ovoko. Zer< Slov/u'.*, je h ta 1854, 1 postili vo/.nik !::• K ran is zil bihišega avsstH.jskega1, Franca »l^vžefa na ženitnem j>< to_ van ju pro t r»-tu. Zore jc upri-knjivse-,' n.fslrie obči ve e.»' dolgi bolesani Rnanan Treo, arhitekt iiu s-tavlwaiik. Davi Xemee po mišljenju, je vemdar vzljubil nas jezik in narod in se popolnoma u živel v nove razmere. Osebno je bil komedijant en čliovek in ljubezniv družabnik ter je užival kot tak splošen ugled. Njegova soproga je iz znane ljubljanske rodbine ch\ Papeževe. Policijska kronika v Celju. V hotelu Union v Celju je bil aretiram 34-letni Karol Sehreiber iz Rume, po poklicu brivec 1 >rez posla, ki se pa izdaja tudi za krojača. Obdolžen je, da ,ie nekemu tamkajšnjemu potniku ukradel kovčeg z raznimi predmeti in svilen dežnik v vredtnosti nad 1000 Din- Oosumljenea fiio oddali v zapore celjskega okrožnega sodišča. — Dne 29. oktobra je bil v La- rada poneverbe. .'1 rad y\pi3ii(»sti, .'i radi potepuštva. odn. beračenja in 1 radi prekoračenja o našli meseca januarja t. 1. že ko raj pi.poinioma doraščen •"love.ški p^loil. ^uni je pad<4 takoj na 19l<'tm> Marijo T'rh. bivšo na_ takarie«^ v tej gofct&ii in tedaj bi vajočo v Spodnji Hudi nji. Po a-retac-iji je obfloiženska priznala, da je zan-osdla v. nekim gostom. Ker pa j«' bila brez sred>tev je i/, bojazni pred pretečim ji siro-ma^tv« m orožniiškega na-redmrka Sofija Cibron i/. Prevalj. Žena je že dalj časa bolehala na živcih. Našli so njen plašč, klobuk in dežui/ik na mostu, njunega trii]>la pa š<* dowedaj ne. Zopet požar v kranjski okolici. V nedeiljo dopoldne je upepelil ]iožar pasestniku Hribarju na Z g. Boli pri Kranju stanovanjsko hišo. Skoda je precejšnja, doc i m je bil zavarovani' le za malenkostno vsoto- Požari v krainjskd okolici so zelo p^tgosti, kaši- je dokaz, da skem ml orožnikov aretiran prebivalstvo ni dosti previdno. na ulica zgrudil na tla in zavedel se je šele čez par ur v bolnici. Nič Bi vedel, kaj se je ž njim zgodilo. Nato so ga prinesli domov in konstantirati dve rani. Nekdo ga je pač (napadel in pri tem težko rami, da je takoij omedel, ne ve se pa nič, kdo bi bdi to storil. ,temi svo^aai ,besedami vero Prof. Coceaneig Je b« tojbik fa.'1^^ ___ juatovske organizacije v Trstu in j Koverta bo prisegel, da sem jo. je kot tak mnogo deloval za Jaz imam, hvala Bogu čisto vest. s**aako. — ■ ■■ . i bi no, kjer cerkveni možje res tisto mislijo, kar govore. Sedaj te pa lepo pozdravljam, dragi P. B.! Dobro poglej prihodnjo "Edinost". Tam boš. videl črno na belem natiskano, da sem s Priporočljivo je, da nam pošljete VASE PRIHRANKE za obrestonosno naložitev. cc Naša banka plačuje na vloške na Special Interest Account 4% OBRESTI NA LETO a sigurnost je v vseh ozirih zajamčena. yy Naj bo Vaše sedanje hranjenje Vaša zaslom-ba za vse slučaje v bodočnosti; radi tega vložite Vaše prihranke v solidno in sigurno doma^čo banko. VSE DRUGE BANČNE POSLE IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. GLAS NARODA, 19. NOV- 1924. I. 8. Machar: Nova generacija. Ljubim ravnim«. Zemeljsko plan | 0!>a -ta za^im-jala. Xato pa v širjavo in daljavo in nad njo široko razpeto nebo. Tam mi je najlažje. Gore imam rad le kot dekoracijo dele k j«' na robu obzorja. Prav ni pa in i ne pride na misel, da bi lezel nanje. V tem ozira su-irhi.sa.rn z nekim dobro rejenim in vAn paeifitttičnini patrom, ki je pravil: "liojr je ustvaril gore. da jih elovek gleda, ne pa da leze na sla naglo obmolknila. Iz svežnja mlade .služkinje je pokukala velika. črna glava s prestrašenimi, zelenimi očmi. pogledala divje naokrog in predno se je dekle nade jalo, se mu je izmuznil velik,kakor oglje črn maček in šinil čez naslo-njač pri klopi. Dekle ga je ujelo za zadnjo nogo, maček pa mu je zadri kremplje v jopico na rami in se z vso silo skušal odtrgati od nje. Vsi ljudje, kar jih je bilo v ku peju. so vrtali in gledali. Dnnaj čani pa so bili takoj pri roki s scd bami in nadeti. — Maček je navajen hoditi le po zemlji, če pa pride kam drugam. kjer se trese, zdivja. — je razlagal nekdo. — Mačka spraviš najlažje kletko za jajce ali pa v kurnik, jeni enil drugi. — Eli. pustite ga malo. naj be e mi ga je dala zanjo. Služim v Prater->tras«.e. — — Potem pa nimate daleč do muzike v Pratru. — je menil bo-der Ihmajčan. — — Nad Praitrom pa svetijo zvezdice in tako mehka traviea je tam — pripomni drugi. Maček obnova starega Športa. - x\ < Vlak se je ustavil. Maček se je ^fnih raz„ovm.ih Kasneje pa po-pomiril. zlezel dekletu dobrovolj-i sfanejo na^bolj zakrkiijene maTo- i meščanke. — Medtem je stopalo mimo no v naročje in si z vidnim z ado- > voljstvoan dal gladiti hrbet. — Zav ijte ga dobro, čim se vlak nje. Taika ljubka, krasna ravnina Je okro>g mesta Talina: nedeljo za nedt-ljo s<* laliko sprehajam po njej . . . Toda hotel sem pri povedati nekaj drugega, zato moram začeti /nova. Vstopil sem pod večer v Tulinn na vlak. Razen dveh mest je bil kupej nabito poln. Eno sem zasedel jaz. na drugo pa je smuknila .služkinja, mlada punica. v obraz kri in mleko. o<"-i kakor črna rozine. t'*]o pa okroglo in stisnjeno kakor huzar-ki rit mojster. Dekle je imelo sveženj, ki ga pazno položilo v naročje in pa držalo z obema rokama. Sedela sva drug pole« drugega. Nama nasproti mlad par-r-ek. Ona kakšnih osemnajst, on malo čez dvajset let. Ona. oči vidno študentka, je imela kratke lase. postrani eepieo. smel po«rled. šei-palnik na nosu. On. tmli očividnn iz stanu učenjakov, eleganten dečku / monoklom na očesu, tenko palico s srebrnim držajem, zelo žol To rokavico v eni roki. svalčieo v z<-beli in z dekadentsko ]>otezo ok-rocr listen. Oba sta naju ošvrknila - prezirljivimi pogledi in govorila dalje: — Eh, mene to ne moti. — Je menila študentka, — naj posluša. Misli na možitev se pa ne odrečem. Nasprotno. Hočem v polni meri izživet svoje življenje. Toda človek I premakne, vam zopet zdivja! anora imeti obzire. Rodbina, druž-l je svetoval l>odri Dunajčan. lia. Tradiciji je treba ml plačati da-j — Da se vrneva k predmetu, ji vrk. Zato se omožim zgodaj. (nim I spregovoril po daljšem premoru dopolnim dvajseto leto. Kajti kar I študent, povejte mi. čemu pravza-storim sedaj. pada na moj račun. I prav čakate tako dolgo na moži-kar pa storim potem, pade na ra-jtov? Ali ni vendarle nekaj filistr-čun moža. Mož je v zakonu špan-lstva v tem? ska stena. In jaz vem. da si tekom I — Ne. Homo sum eit nihil hu-prvih dveh tednov zakona vzgo-J mani a me alienum puto — Človek m svojo špansko jateno tako. da I sem in nič človeškega mi ni tuje. l om ž njo vse naslednje življenje I je citirala študentka natančno, zadovoljna. — I Rekla sem že: tradicije, rodbins- — Kako to mislite? — se je za-1 ski obziri. Toda niti to ni pravil t.'mal študent. I no. Kakšni obziri? Tako-le. Porečem mil: Moji Vlak se je zopet premaknil. Ma-drair:. arlej. ti si živel. Jaz pa ho- leek je res zdivjal. Dekle se je bo-čem živeti. Hočem pa živeti ravno j rilo s svojim svežnjem. In zopet tako kot ti. Svoboda, enakost. Poj-1 nasveti, opaizke, dovtlpi potnikov, di. če imaš veselje, kamorkoli ho-1 —R^s je to — je dejal štu-češ. delaj karkoli hočeš, meni nisi | dent. — Svobodnemu človeku sr» dolžan dajati odgovora, jaz ti ga tudi ne l>om dajala. Enaka sva si popolnoma enaka. Sovražim filis-tre. v tebi hočem imeti ne-le mo ža. temveč tudi prijatelja. — —Kaj pa, če vaš mož ne bo za dovoljen s tem? In študent je del bližje k njej. — (v"e ne bo zadovoljen ? Nič lažjega. ' Ljubim te sicer Kassio. toda moj kapitan ne moreš biti več, — pa pojdeva na magistrat, in kakor sva se sešla. tako se razi deva. — Vlak je vozil že precej dolgo. Moja soseda je začela nekam krče viito mečkaJti sveženj v svojem na ročju. Nekaj se je gibalo v njem. Dekle je prestrašeno pogledalo mr ne in parček nasproti. Onadva ni sta opazila ničesar, jaz pa sem obr nil glavo vsfran. Dekleta na Welleslev vseučilišču, Mass.. se v svojem prostem času najrajše bavijo z lokostrelstvom. Med njimi je par izbornih sitreljalk. ki skoraj vselej pogodijo svoj cilj. To je edini zakon. Ni ga drugega nad njim, ni ga poleg njega. Sen-zaneija živcev — vse ostalo je prevara. privesek! — Mislite ? — je rekla študentka kakor sama zase. Študent je uprl oči v daljavo, nato v nemirni sveženj v dekletovem naročju, konečno v dekle samo. Motril jo je st rokovnjaško in z d o padanj čm in dekle je smelo vzdrževalo njegov pogled. • Študent se je nagnil k študentki in ji nekaj zašepetal v uho. Hipoma je zarudela. — Nesramne/, kaj si mislite o meni ? — Študent je nekam poparjen vstal. jZačel je žvižgati in pritrka-vati s palico in se pripravljati za odhod. Vlak je obstal na kolodvoru. Ciospodu* je izstopil iz našega kti-peja. Pozneje sem ga videl stat.i na peronu in ko sem šel mimo njega, se je nasmehnil in mi pojasnil: — Takale loje»va svečka! Spada v vrsto onih. ki se razburjajo z stra- Trpljenje egipčanskega princa. .le govoril zopet loud CVomer, da je princ glasom izjave zdravnikov ne ozdravljivo bolan na možganih in da je njegova blaznost opasna za okolico. v>»led česar mora brezpogojno ostati v Ivlazniei. Od takrat je preteklo 20 let. Princesa Nevdijivani se je odločf-la. l>il I>°1K>1-]K)d nadzorstvom odpelje v avtu noma brez ^red-stev m zato ocI" na morsko obalo v Hast ings, vča- žel k ruskemu poslaniku, da mu iz-sih sme tudi v Kristalno palačo. da dovoljenje za podatek v Ru-Vse to priča, da se njegovi jetni- Gradnik sovjetskega posla- čarji niti najmanj ne boje prince- nika ie lufct0 ^ttvil o^rju, da ve ^besnosti " nm more izdati tako dovoljenje V spremstvu angleškega polko-P°d pogojem, če se zaveze, da vnika vstopi Dželeladin v ujetniš- bo vstopil v eno od tolp. ki vzdr- kovo sobo. Cujmo. kaj pripovedu- ob Poljski meji in ki je Dželelaklin-bej o tem obisku. Prirejajo stalno nalete na poljsko 44Princ, ki naj bi bil blazen, vn ozemlje-že 26 let ni govoril niti arabščine.| Ker ni hot<>l ot'icir P°g°ia niti francoščine, niti turščine, ki sPr-1 driji. Jaz sem to že popolnoma po- Mladenič sedemnajstih let braneč čast svoje sestre streljal na j Odgovora ni dobila, svaka in ga ranil. Obsojen je bil j Dželaledin-beju je na štiri leta prisilnega dela in ko 1 sTno za ministrskega jih je odsedel, so ga proglasiLi za blaznega in ga poslali v blaznico. ii/merni '^ivici. ki jo trpi njen sin. j ril o materi in omenil njegovega I Mac Donald pa je poslal Dželela- bratranca princa Jusufa Kemala. žiti s samokresom in nato so ga uslužbenci poslaništva pretepli in izročili policiji. Poljskim oblast v oni pa je poslaništvo javilo, da je hotel oficir izvesti1 napad na sovjetsko misijo. Incident bo naj-ibrže povzročil diplomatsko intervencijo Poljske. V njej je preživel 25 let pori najstrožjim nadzorstvom in niti nje-j govi materi niso dovolili, da bi ga obiskala. Ta v dvajsetem stoletju skoraj i dina na Home Office. Home Offi- ki ga je prišel obiskati pred nekaj ee na Board of Control. Board of i leti. Vse mu je bilo še v spominu. Control na solieitorje. ki ima"o princa na skrbi. Ti zahtevajo od neverjeten slučaj se je pripetili egipanskemu princu Ahmedu ifedinu in Jules. Sauerwein poroča o njem obširno na uvodnem, mestu ''Matina.** Princ Ahmed Saifcrlin izvira iz predsednika 'zabil, on pa. se je dobro spominjal j Radovednež: — Predsednik i Mac Donalda. v katerem toži o ne- j vseh okolnONti. Nato sem mu govo- i Združenih držav lahko postane vsakdo, ki je bil rojen v Združenih državah, je star 35 let ter biva neprenehoma 14 let v tej deželi. Blaznikova PRATIKA za leto 1925. Cena 20 centov. Slovenic Publishing Co. 82 Cortlandt St., New York, N. Y. Potem ga je polkovnik vprašal, koliko časa je že zaprt. Pri tem Dželeladina pooblastilna pisma, ki! vprašanju gaje zdravnik ostro ; ,mn jih je dala priče v a mati. Oni; pogledal v oči in mu dejal: mu odvrnejo, da se ravnajo po na-j "Visokost je v ječi šeM mese-vodilili. ki jim jih je podala Saife-jrev. no?" dinova teta. Tekom pogovora se j Princ je vrnil pogled in t - izkaže, da je ta. teta že 1+let mrt-! voril angleško: "Da. šest odgo-mese- va. I niter ven i rat i zane tinli turška j cev." Potem pa se je obrnil k pol- "e kraljeve egipčanske hiše. Pred de-jdrfejtaBiK a zamaiu Egipčansko!kovniku in dejal francosko, vet n,dvajsetimi leti se mu je poto- poslanstvo za,hteva, da ostane ta! mesecev, pa še parkrat toliko žila njegova sestra, princesa Chi ' . i princ v blazniei, utemeljujoč svojo j povrhu."' fo : ____ _ X__:______r*.C I rvi i.u naju dekle z mačkom. Ilodila je s prožnim korakom kakor huzar in uosi-ia kolikor mogoče gracijozno sveženj /. mačkom. Dekadent z monoklom pa je šinil zanjo kakor strela . . vekiar. da njen mož surovo ž njo , zalltevo R tem dn ima masti na ! Od takrat sem hotel .še dvakrat ra-vna. Princ je. takoj odpotoval v' Kairo in poiskal svaka.. Ta svak. takratni princ Fuad. je sedaj egtp. I princu le sebične namene lioteč ga obiskati nesrečnega princa, pa nisem več dobil dovoljenja. Le z največjo težavo se mi je potsrečilo do- 1 podedovati, kajti princ Saifedin . ima ogromno premoženje, ki ga tovski kraiii Ahmed SaitVdin ie , • v . . -.r„ • uporablja egipi.-a.nski minister jlo- zahteval od svaka, da se mu opra-1, č- -i ... 1 shamed Sail pasa. viči. in ker ga je Fuad surovo za-' _ , , . „ . , . , ' . . i Po dolgem trimesečnem mterve- vrnil, je potegnil re^'olver m ustre-i . ... » . , ... . . . . ! ni ran ju se je končno Dzelelailm- iil princa v grlo. Bil p* aretiran in!, . . , , 'bejn posrečilo, da p* tlospel clo Novo leto v prepovedanem mestu. obsojen na denarno globo 1800 fantov šterlingov. na j>oravnavo sodnih stroškov in na prisilno delo. Vrgli so ga v ječo v Turi. poz-neje pa «o ga poslali kamenje tolči na cesti v Heluaai. Po štiriletnem ne.znosnem trpljenju ga je zdravniška komisija proglasila za blaznega in ga v novembru -1. 1899. poslala v Anglijo, kjer so ga zaprli v Tieehurtsko blaznico (Sussex). Star je bil takrat 21 let. V tej blazniei živi še danes. Vso to dolo-o dobo od leta 1899. pa do danes je njegova mati, princesa Nevdijivani, ki stanuje v Ca- princa v Ticehurst. Saifedin stanuje v pritličju male vile. Njegova soba, v kateri stoji le par foteljev. je zvezana z zdravnikovo. Kot posebnost je omenil ogromen fonograf in par stotin fonografs-kih plošč. Knjige nobene, niti listov. Vso dolgo dobo petindvajset let ni dobil princ nikakega čtiva biti njegovo fotografijo, ki sem jo pos-lal materi." Toliko "Matin." Med tem pa že poroča "Agenee Havasr\ da so merodajni angleški krogi na pritisk javnega mnenja, ki ga je razburilo "Matinovo"' poročilo, sklenili, da se prinčev slučaj revidira in spravi mučno afero s svota. Na stvar se pravočasno povrnemo. •GLAS NARODA", THE BEST JUGOSLAV ADVERTISING MEDIUM Težko delo ki ne škoduje nikomur, je tlubrt'tu zdravja OSTANITE SPOSOBNI f tem. tla masirate svoje mišit-p v^.ik vet'er predno ležete. Dobro se zdrknite z dobrim starim zanesljivim in PREPKE-01TE utrujenost, vnete miSjoc. bole rine » hrbtu. Bodite movni in sdravi in liikdar vam ne bo nobeno delo pretežko. Nobena skrbna dniiin« ne more hiti brez ene xteklenice. Ni pristen, ic nima ANCHOR zna:r.ke. F. AD. R1CHTER A. CO. 104-114 So. 4th St. Breoklrn. N. Y. mora zde'ti tako zvana zakomska zveza smešna. Pravo individua je \ pi-\*i zakon vseh bitij. Kako malo meščansko in bedasto je nabiranje. da bodi taka staromodna ceremonija v cerkvi ali pa ta mo-se-1 dernejša komedija na magLstratn nekakšna sankcija razmerja med enim in drugim individuom. med možem in ženo. Treba je streti stare spone, zlomiti predsodke in na njih razvalinah vpraša, novi mož novo ženo: Ali hočeš biti moja? In strneta se. v objem in za kričita z druženim vzJtrikom blaženistva, potem pa se hočita "oba svobodna. oba prosta in popolnoma nevezana." — Maček se je zopet oprostil. Naje-žil je brke in je prestrašeno ogledoval ljudi in stene vagona. Dekle ga je stisnilo za grlo, toda ži- Slavni raziskovalec in angleško-budistični svečenik W. Montgomery McGovern se je preoblečen vkradel v tibetsko mesto La>y. kjer prebiva Dalajlama. Naselil se je najprej v kraju Sikkin. kjer govore prebivalci tibetsko, ker so,ri^adu- neprestano prosila in rose ra'zmeroma nedavno izselili iz tiIa- na-i -i'1 vrnejo sina. V deeem-Tibeta. Naučil se je tibetskega je- bru 1S99- Je PLsala lordu Cromer-zika in navad, prepariral si kožo z britanskemu komisarju v Egip-iodovo tinkturo in orehovim oljem in- Lwd Pa J1 & hladno in kratko in prišel s prijatelji kakor kuli s odgovoril, da ne more ničesar sto- _ Niti slutil nisem. — je začel val je začela brcati 7. zadnjima no-govoriti študent. — da ima naša|-arua- Alma mater tako jasne glave med I — V sveženj ga morate poveza-Bvojkni slušateljicami. Ne štejtt-|ti. — je menil nekdo. In že je bilo mi v zlo. gospodična, toda č it al I tu pet, šest rok, pripravljenih na som Strimlberga in ta izvršno do-j delo. Stisnili so mačka in ga vtak-kazuje žensko inferiornost s tem. I ili v is vezenj, zavedli nad njim 2 da sedemdesetleten mož še vedno I vozla in dekle je zopet položilo lahko spi od i otroka, česar žena v j na-nj obe roke. Maček je brcal in tej starosti že davno ne prenese I se je pomiril le tedaj kadar se je ve£ I vlak ustavil na postaji. Dekle pa — vi verujete v teh sedemde- jp sedaj, rešeno vseh skrbi, z zani-set let ? — je vprašala študentka z | manjem ogledavalo monokel štu- črnimi naočali prav v mestu Lha-sy. Prišel je tja baš na predvečer novega leta 1923 po utrudljivi in dolgi poti na skoro 4000 do 6000 nfetrov visokem terenu. Pričenjale so se baš novoletne slavnosti, h katerim je v drugače mirno mesto z 320,000 prebivalci prišlo krog 100.000 ljudi, romarjev in menihov. Po starem običaju preide vlada v roke menihov, prihajajočih v procesijah iz samostanov v okolici, za diobo 21 dnevnah novoletnih slavnosti. Ko se je pa raznesla vest o prihodu angleškega poto-valca, so nahujskaJi menihi ljudstvo k pouličnim demonstracijam, glasnim posebno pred .stanovanjem zasovraženega tujca. Toda Anglež je tudi v tej situaciji ohranil hladno kri. Preoblečen se je pomešal med množico in se dri z ostalimi demonstranti, ki so zahtevali, da se jim tujec izroči. Biti na cesti v času teh slavnosti pa ni baš pri je+no. ker je narod od gostij in vina razgret pripravljen prepirati se, posebno, ker čuti slabejžo vlad no roko nad seboj. riti za princa. Pretekla so leta. Mati ni prenehala prositi za svoga sina. Leta 1901. ji je odgovpril lord Lands-downe, tajnik v ministrstvu zunanjih del, da mu je nemogoče izpo-slovati prinČevo osvobojenje, da se je popolnoma poskrbelo za njegovo udobnost in da se mu dobro godi. V marcu 1903. je na ponovno maiterino intervencijo v Kairi od- Brca in točna postrežba! Najzmernejše cene! Ka'kor običajno, hoče se tudi letos večina našega priseljenega naroda spominjati svojih dragih v domovini z večjim ali manjim božičnim darom. Razim že znane točnosti pri vseh bančnih poslih, posvečuje naša banka posebno pažnjo izvrševanju božičnih denarnih darov. Naše izborne zveze v stari domovini omogočijo nam izvrševanje vseh naročil brzo, točno in po najnižji ceni. "Radi tega Vam priporočamo, da se za vse Vaše božične pošiljatve že zdaj obrnete na nas ter tako zasigurate pravočasno izvršitev Vaših naročil, ker se bodo, kakor vsako leto, pošiljatve jako nakopičile. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York, N. Y. lastnim sarkazmom. __Xo. v naši ulici je bival branjevec in ta se je oženil drugič z| oseminšestdesotletimi leti; čez 2 "leti pa je bil oče. — denta, njegovo rokavico, palico in klavrne brčice. — Kaj pa otroci?^ je omenila študentka. — Otroci! Tudi predsodek. Sta- — Proisira Vas, ne stiskajte sel ra teorija. Treba je vendar že en tako k meni. Nisem občutljiva, to-1 krat ugotoviti, da niso ljudje zada vroče mi je. Sicer pa, ali je bilo I radi otrok tu. temveč vsak indivi-otetovstvo tefr«. branjevca brez-1 duum radi sebe samega. Izživeti dromno dognano? Ipse fecit? | se je treba, ste reMi baš vi sami. Najstarejša služkinja na svetu je menda 105 1 etna Penwickova na Angleškem, ki sihižd že 85 let nepretrgoma v isti družini Pesto vala je že deda in potem vse potomce. Prej je bila v hišd kot vse sedanje pohištvo in druge stvari Je torej poleg drugega tudi najstarejši inventar. Sedaj je zbolela statika, ker se je »trahovito prestrašila, ko je našla lepega jutra svojo gospodinjo mrtvo v naslonjaču. Nove pošiljatve knjig. Prejeli smo veliko zanimivih in poučnih knjig in jih prodajamo po označenih cenah. Po teh knjigah smo imeli mnogo vprašani, zato ne odlašajte z naročilom, da katere ne zmanjka, predno dobimo vaše naročilo. Z naročilom pošljite potrebno svoto bodisi z money ordrom, ▼ znamkah ali gotov denar v zavarovanem pismu na: 6LAS NARODA, 82 Cortlandt St., New York i ■ . »i aaaacas ' i -— ša^^n i ' KT Prečitajte pazno oglase o novih knjigah. KNJIGARNA "GLAS NARODA POUČNE KNJIGE: Kneippov domači zdravnik................... .$1.25 Gospodinjstvo................................ Naša zdravila ..................................50 Nasveti za biao in dom....................... 1.30 Sadje v gospodinjstvu.........................70 Zdravilna zelišča.............................. >30 Zbirka domačih zdravil z opisom človeškega trupla .75 Najboljša slovenska kuharica z mnogimi slikami, obsega 668 strani ......................... 5 00 Slovensko nemški besednjak, (Wolf-Pletrsaik) — 2 trdo vezani knjigi, skupaj 1888 strani . . . .10.00 Nemško slovenski besednjak, (WoJf-Cigtde), — 2 trdo vezani knjigi, skupaj 2226 strani .... 7.00 Jugoslavija, 3. zvesld, zemljepisni, statistični in gospodarski pregled in — Zgodovina SHS-, 3. zvezki, zgodovinski podatki Jugoslovanov in Slovanov sploh na Balkanu. Zelo zanimivo za vsakega Jugoslovana.....3.25 IG plačamo poštnino. GLAS NAHODA, l9. NOV.15S4. MARGARETA ROMAN. — Spisal H. Rider Haggard. Za "Glas Naroda" priredil O. P. 21 (Nadaljevanje.) — Vse v moji borni hi^i je vase. — je rekel Castell z orijental-sko dvorljivostjo. — Veseli me slišati io. gospod, kajti ono, kar ra želim, se nahaja v vaši lii^i Cast ell se je hitro ozrl nanj s svojim presunljivim pogledom. — Hočem vašo hčerko. seigoro Margareto, v zakon. Castell je nekaj rasa zrl nanj. a nato odgovoril z eno samo besedo : , > — Nemogoče. — Zakaj n- niogoče ! — je vprašal Aguilar počasi. kot človek, ki pričakuje še dosti odgovorov. — (ilede starosti sva si primerna, čeprav ne mogoče glede bogastva, a moje stališče je mogoče celo višje kot domnevate. Nočem se bahati, a ženske so rekle, da sem čeden. prič o političnih, razmerah na Bolgarskem. Prijatelji obtoženca, ki so se v češki javnosti angažirali za Cičankova. da je bil oproščen, trde, da je bil režim Stambolijskega najbolj korupten. dočini je sedanja vlada proti 'korupciji. ( .'!) £4. okt. je bil končan senzacionalen proces proti morilcu Daska-lova Cicankovu. ki je bil na podlagi }M»rotniškega izreka, obsojen na JO let ječe. Porotniki so soglasno potrdili vprašanje glede krivde umora Daskalova, vprašanje glede težke telesne poškodbe »lijaka Boj adži jeva pa s tremi g! a srn* i. Cicankov je kazen sprejel. Kretanje parnikov - Shipping News Dober prijatelj bi bil hiše, iz katere bi vzel ženo, ker je vedno mo-j goče, da i»e potrebuje prijatelje in konečno si jo želim ne radi bo-» gastva. katero bo prinesla, čeprav ga znam ceniti, temveč raem. da ljubi senjor Aguilar številne ženske tam v Gra-| nadi. S — Kot sem jaz čul, je imela Margareta uspešno vožnjo. Kot ! &ojn ze rekel, je govorica lažnjivka. Nočem je pa oponašati. Nikak I svetnik nisem bil. Sedaj pa bi postal svetnik radi Margarete ter bi ji j bil verni, senjor. Kaj pravite sedaj f Castel je le zmajal z glavo. — Poslušajte. — je nadaljeval Aguilar, — jaz sem več kot sel Kdor le more, naj da par centov za Ameriški Rdeči Križ — najbolj ' domneva. Oni. ki bo vzela mene, ne bo manjkalo naslovov. človekoljubno organizacijo v tej deželi. rei VidiTe* da niHt° " ki Pr°UČUje r°" mi je novinar Ban javil, da je skle njen umor vseh voditeljev zemljo- — lil kaj za to.1 - Kaj za to? Prav ničesar, prijatelj CasteU. To je stara povest, jposlani im vse strani ubijajei> da [radniškt organizacije in da so od-1 -androv meti svoj narod, za celi ,se tako popolnoma uniči zemljo- na Du-Alek- Ker je Izak mrtev že skoro petdeset let in ker je bil njegov sin do- ber kristijan. ter imel krščansko ženo in olroka, kdo bi se vznemir- ^^^ strank;l. Potrjujem, kar jal rad, take zadeve? Ce pa bi bil sedaj oeitx> Zid ali. kar je še'je lzpovedal Cokov 0 delovanju hujše, hhnil svoje krs. anstvo. ter na tajnem izvrševal obrede Zadov makedonske organizacije potem . . . naju. Osebno nisem poznal — Kaj potem ? ! ' , , . ... . . jsandrova. - I o tem bi bil seveda izgnan iz te dežele, v k ate ni ne sme y.i-\ pr^a ^ nato v podobnostih veto noben Z,d. njegovo bogastvo bi zapadlo kralju, ki bi postal vn-' ^ je bivši car Ferdl_ ruh njenega premoženja, dočim bi bil on sam, kot Spanec, izročen |uand Koln.ržan ustanovil kot nem Španski, da se zagovarja na te obd&lžitve. Lotila pa sva se čudnih stvari. Ali je ta zveza še vedno nemogoča, gospod? Castell mu je pogledal naravnost v oči ter odvrnil: - . - , - - ■ i • 1 j mm mteresomm da je po njej ubi- i jal svoje politične nasprotnike. ški agent makedonsko organizacijo, ova in dejal: "Gospod lov' Aguilar nekoliko poimiljal. Ni pričakoval tako odločne odklonitve. % pira] Alek:a31llr^v yi ie' o*tal na — Dvori j i vo bi bilo navesti razlog, — je reJiel konečno. j Qrgaaiizaeijo so vse bolgar- — Ta razlog je priprot»t, markij. Moja hčerka je že zaročena t.T . s]£e via^e preganjale. Daskal«v je se bo v kratkem poročila. . ravno zato moral izstopiti iz vlad«- Aguilar he ni prav nič čudil temu obvestilu. j Stambolijskega. ker so 59 vplivni — Kaj ne. 7. onim vašim sorodnikom Pefcrom Brome? — je re- i faktorji pritožili, da je premalo kel. — Mislil sem že na to in pri vseh svetnikih, žal uri je zanjo, kaj-»odločen proti makedoifcikim komi-ti to mora biti pust če*,titelj za tako lepo in pametno deklico. Kot j toni. Organizacija sama je bila mo« • • • 'razbojniška. Od vlade Stambolij- Skomignil je z rameni. jsk^ga je vlada zahtevala denar, ni — Prijatelj Castell, radi nje same boste razveljavili to zaroko, g« dobila, dobila pa ga je. od seda- — lu če je ne bom, markij? ^nje vlade Camkova. Za svetovne — Potem jo bom raadrl jaz sam. v interesu nas vseh, vključno | vojne je dob« Todorov Aleksan-mene samepa, ki jo ljubim ter jo hočem dvigniti na visoko mesto drov od nemške vlade 30 milijo-in radi vas, ker želim, da preživite svoje stare dni v miru in boga-jn0vmark za agitaeijo vojne proti stvu in da vas ne bodo do smrti preganjali kot steklega psa. Srbiji. — Kako hoorte razdreti zaroko, markij f S tem. da . . . Predsednik: << Ali znate, po če-.. . _ . (gavem nalogu je bil ubit Daska — Ne. ne. — je odvrnu Aguilar in tudi ne z meči drugih ljudi, (j — če imate to v mislih. Ljubeznivi Peter je varen pred njimi, v kolikor sem prizadet jaz, a če bi se srečala, naj zmaga najboljši mož. Ne bojte se, prijatelj, jaz se ne poslužujem umora, kajti preveč cenim svojo lastno dušo, da bi jo namakal v krvi ter bi se tudi ne ho-j tel poročiti z žensko, razven iz njene proste volje. Kljub temu pa' Peter lahko umrje Ln lepa Margareta še vedno lahko položi svojo roko v mojo ter reče: — Vzamem te za moža. — Vse te stvari in številne druge se lahko pripete, markij, vendar pa se mi ne zdi potrebno, da bi se pripetile in za svoj del odklanjam vašo častno ponudbo, ker domnevam, da bo moja hčerka bolj srečna v svojem sedanjem skromnem položaju z možem, katerega <-i je izbrala. Ali se smem vrniti k svojim poslom? Vstal je. — Da. senjor, — je odvrnil Aguilar ter tudi vstal. — Dodajte pa k svojim izgubam, o katerih ste govorili, še prijateljstvo Carlo-sa, markija de Morella ter vfcnjiadte njegovo sovraštvo. Človek . . . — je dostavil in njegov čedni i^braiz je postal okrut, — ali ste blazen? Pomislite na majhen tabernakel za oltarjem v svoji kapeli i na to. kar vsebuje. Castel je zrl nanj ter rekel nato; — Pojdiva pogledat. Ne, ne bojte se nobenega trika. Kot vi se spominjam svoje duše ter ne omadežujem svojih rok s krvjo. Sledite in popolnoma varni boste. Radovednost je napotila Aguilarja. da se je pokoril in kmalu sta stala za oltarjem. -- Sedaj, — je rekel Castell, ko je dvignil tapete ter obrnil skrivna vrata, — poglejte. \ (Dalje prihodnjič.) Priča Obov. "Znam. I>a^kalov je ubit od bolgarske vlade. Tako i Pe-tkov, Duparinov, Stambolijski in drugi naši prijatelji. Imam toč ne informacije od strani naše tajne poročevalske službe v zemljo-radniški organizaciji. Čičonkov je bil plačan agent. Priča je nato dodal zanimiva razkritja, kako je bolgarska vlada znala aranžirate atentate na zem-ljoradnike. Bolgarski zemljorad niki so nedavno intervenirali pr zunanjem ministru v Sofiji, da naj vlada ublaži teror napram ze mljoradnikom in naj se jim prizna svoboda, toda minister je izja- svoii kapeli in ^ se ti0 roore zgoditi samo takrat, Če se strankini voditelji store v inozemstvu neškodljivi. Njih ubiti je težka stvar, čeprav smo tja odposlali ubijalce. Ubijte jih sami. potem bo mir na Bolgarskem. Prišlo je do ostrega konflikta med pričo in braniteljem, ki je hotel odložiti zagovorništvo, češ, da ga je priča žalila. Obov je nato zelo obširno raZvijal program zem-ljoradniake vlade pok. Stambotij Obov je tako opisal mo_|0 prieo. Sedaj nam nekaj pove o g. Mrk-vički!" Obov je reagiral in dejal: "G. Mrkvička je bil res tudi v stikih s Ferdinandom Koburžanom, toda se je kot profesor slikarske aka-lemije vedel več ali manj rezervirano. Vendar je g. profesor napravil ueko stvar, ki je ne bi bilo treba napraviti. Veliki češki s Vik ar Vašin je naslikal vrsto slik, k predstavljajo borbo Bolgarov proti Turkom. Za časa svetovne vojne bi imela biti ena slika poslana v Berlin na razstavo. Toda težko je bilo. Kako naj bi dobili slikarja, ki bi preslikal turške fese v 'srbske šajkače.*' Noben slikar ni hotel to storiti, ker je bil javen škandal. Pravzaprav nekaj strašnega. Dati je bilo treba nekemu drugeanu slikarju, o katerem je lahko vsak mislil, da to lahko stori. Razvila se je živaihna razprava o političnih razmerah na Bolgarskem in je Obov -trdil, da pripada 80 od sto bolgarskega naroda zemljorad niški stranki. Sledila je za tem konfrontacija med Obovom in prof. Mrkvičko. Prof. Mrkvička je izjavil, da on ni preslikal slike, ker bi se tega ne drznil, ko je sliko slikal Vašin. Stvar je verjetno napravil kak bolgarski slikar in sedaj jo izkoriščajo proti njemu. Zagovornik proti priči Obovu Ali vstrajate pri svoji izpovedi?" Priča Obov na splošno iznena-denje: " Vstrajam pri svoji izpo-vedbi! To mi je sporočil g. Rizov. ki je bil skupno z g. Mrkvičko na razstavi v Berlinu. Pozivann g Indlanpolis, Louis Rodman, llinois: Aurora. J. Verblch; Chicago. Joseph Blish; Cicero, J. Fabian; Granville. Joseph Pershe; Joliet, Frank Bamblch J. Zaletel ln John Kren; La Salle. J Spelich; Mascoutah, Frank Augustin North Chicago, Anton Kobal, Gertrud Ogrin; Springfield, Matija Barborlch Waukegan. Frank PetkovSek. Franklin In okolico, Anton EMJai. Maryland: Kitzmiller. Fr. YodopMs*. V JUGOSLAVIJO Dobre novice! ljuje, da obiščete svojo domovino za en« leto in da se zatem vrnete v Združene države, ne da bi bili šteti v kvoto. Naši veliki ogromni parniki, vklju-fno MAJESTIC, največji na svetu, OLYMPIC. HOMERIC. BELGEN-LAND. LAPLAND. MINNEKAHDA itd., vam nudijo hitro vožnjo do Clierbourua. Antwerpji. Hamburga. Hitra železniška vožnja do Jugoslavije. Več odjjlutij vsaki teden. Vsi r.uSi potniki 3. ruzrt-Ju. so Tiusta-nj^nl v zaprtih privatnih kabinah za 2, 4 In f oseb. 1'Johnost, sijajna jrd in brezhibna postrežba. WHITE STAR LINE RED STAR LINE AMERICAN LINE 1 BROADWAY NEW YORK Božični izleti Mr. A. V. Bisca od United States I.ines bo vodil poseben božiča i iz-l«-t v Jugoslavijo. Potniki bodo odpotovali z velikim "Leviathanom" iz New Torka dne 6. decembra preko C'lerbourgu V domovino boste dospt-li dovolj zgodaj, da boste za -eno s prijatelji in sorodniki praznovali Božič. Prepričajte se sedaj o tem Izletu. Po najnižji ceni boste deležni čistin udobnih kabin, najboljšo hrane, velikih in privlačnih javnih prostorov ter ves C-as uljudne pu- strežhe. Za vsa navodila pišite ali vpra-žajte sedaj. UNITED STATES LINES 45 Broadway, New York City ali vpražajte vašega lokalnega agenta Managing Operators for UNITED STATES SHIPPING BOARD Rati hi izvedel, kje se nahaja I •JOHN ZIMPERMAN, podoma-i ee Gorjup iz Cerknice. Ja7. mu j imam poročati več važnih no- ' vic iz starega kraja. Kdor ve zanj, naj gra opozori na ta ogla.s. Gašper Krašovic, Camp 68, Bemis, W. Va. (2x 18, 19) ! --- ; POTREBUJEM starejšo žensko za gospod in jstvo in oskrbo otrok. Pišite na : Charles Renar, 236 Elton St.. Brooklyn, N. Y. italian JjUie NAVIGAZIONE GENERALE 1TALIANA NARAVNOST V LJUBLJANO V 9 DNEH DUILIO Y29. nov. —V Odpluje iz N. ? in 6. januarja. Prav vsakdo— kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeli — MALT OGLASI v "Glas Naroda". ii COLOMBO ^ odpluje iz N". T. Q (Jec = ln 3. februarja. Obrnite se na avtorizlrane -š Pgente. Al Z z— r^ Ita'ia America Ship. Corp. —" = 1 State Street -i--- — - —- New York MOŠKI! Z«i£ltitc mm Proti Diletnj« Nabavite ai n»ibolj6o raStlt PREPREv-BA za MOaKE Velika tubaSSc. Kit U'a) $1 Va lakarurp ali San-Y-Kit Dept: B M Bevkman St.. New York Pišite za okrožnico. Miriiipn, Detroit, Ant. Janezlch Judnich. ln J. D. Minnesota: Chisbolm, Frank Gonie; Ely, Jo«. X. Fesbel; Eveleth, Lonla GonSe; Gilbert. Louis Vessel; Hibblng. John Por-Virginia, Frank Hrvat'ck. Miffloori: BL Louis, Mike Grabrtjaa. Hootans: East Helena, Frank Hrena; Klein, dreogr Zobee. New York: Gowsnda, Karl StenUhaiS Little Fall*, Frank Mula. OUa: Barberton, A. Okolish, John Balant; Cleveland, Anton Bobek, Anton Sitn-CiC in Charles Karlinger; Collin wood. Math. Slapnik; Lorain, Louis Bslan In J. KomSe; Niles, Frank KoforSek; VoungHtown, Anton Kifcelj. Schifrer; West Newton, Joseph Jovan; »White VaUey, Jurij Preivch; WiUock J. PeterneL tfcat Tlrdnla: Ooketon, Frank Kodaau Wisconsin: Milwaukee. Joseph Tratnik In Jos Koren; Racine in okolico, Frank Je lenc; Sheboygan. H. Svetlin. Washington: Black Diamond, G. J. Forcnta* Wyoming: Rock Springs, Ixrals Taucher. Poleg gorlnavedenih so pooblaSCenl poblrmti naročnino tudi trI tajniki J. 8. K. J. Pozor čitatelji. Opozorite trgovce in o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste i njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda'\ S tem boste ▼stregli vsem. Uprava "Glas Naroda'* ADVERTISE in GLAS NARODA Ambridge, Frank Jaksbe; Bessemer, Innls Hribar; Braddock, J. A. Gena; Broughton, Anton Iparec; Burdine, John Desnahar; Conemansh. Vid Bo-anSek in J. Bresorec; Claridge, Anton KozagloT, Fr. Tushar, A. Jerina: Dunlo Ant. Tauielj; Export, Louis Supan&C, Forest City, Math Kamin; Farreil, Jerry Okorn; Imperial, VaL Peternel; Greens burg. Frank Novak; Homer City ln okolico, Frank Farcncbak; Irwin, Mike Paushek; Johnstown, John Polane In Martin Koroshets; Lucerne; Anton Osolnik; Lloydeil. John Jereb, Mid way, John Ž ust: Moon Ron* Fr. Ma* Mrkvičko, da me toži. Hočem res- ^ f* PodmiMek ; Pittirt>Mgh, z . ,, , ,__.. I Jaksbe, Ig. Magister, Vine. Arh In U meDost lapovedbe dofeazati. |jakobicb; Reading, J.Pesdire; Steeiton, Zaslišanih je bilo dalje še več A. Hren; Turtle Creek in okolico, Fr, Posebna ponudba našim či t a tel jem! Prenovljeni pisalni stroj "OLIVKR" ^20 — B strešico »a slovenske čr- 'OLIVER' PISALNI flTBOJI SO ZNANI NAJBOLJ TRPEŽNI Pisati na pisalni stroj ni nikaka umetnost. Takoj lahko vsak piše. Hitrost pisanja dobite M vajo, BLOVENIC PUBLISHING COMPANY H Oortlandt Strta« Viw Tork, H. T.