Poštnina plačana v gotovini Sped. in abbon. postale - i Gruppo Katoliški rvr TTUU A\TA • Polletna naročnina.L 800 I UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Polletna naročnina . ... L 800 G o r i z i a , Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177 Letna naročnina . . . ... L 1.500 PODUREDNIŠTVO: Letna inozemstvo . . ... L 2.500 T r i e s t e , Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603 Poštno čekovni račun: štev. 24/12410 Leto XIV. - Štev. 36 (707) Gorica - četrtek 6. septembra 1962 - Trst Posamezna številka L 35 Prosti Čas - zapravljeni Čas Poizkusi sporazum v Ženevi Novi časi stavijo pred ljudi tudi nove probleme. Med temi je danes tudi uporaba prostega časa. Včasih tega problema ni bilo. Od dela prostega časa je ostalo tako malo, da njega uporaba ni povzro-£ala nobenih težav ne ljudem ne oblastem. Poleg tega so bili ljudje takrat tako tradicionalno navezani na domače in družinsko življenje, da je uporaba prostega časa, kar ga je ostajalo, bila že tradicionalno določena. V tem oziru so zanimivi spisi nekaterih naših starejših pisateljev, ki nam opisujejo življenje na kmetih, npr. Jurčič ali Fran Jaklič. Tam vidimo, kako preprosto in koristno je bila določena tudi uporaba prostega časa. VEDNO VEČ PROSTEGA CASA Danes je pa s tem nekaj čisto drugega. Napredek moderne tehnike je privedel tudi do tega, da imajo ljudje veliko prostega časa na uporabo. To velja ne samo za uradnike in delavce, temveč v precej š nji meri tudi že za kmete. In bolj ko napreduje motorizacija kmetijstva, več prostega časa ima tudi kmet. Sicer pravimo vsi, da se nam nekam strašno mudi. Toda to ni mrzlica zaradi dela, temveč ker se nam mudi po drugih opravkih, ki niso sestavni del našega vsakdanjega dela. Zato se enemu mudi, da ne izgubi televizijske oddaje, drugemu se mudi v kino, tretjemu v bar, četrtemu na deželo, kjer se pije dobro vince in je okusna gnjat itd. Zdaj poleti se pa vsem mudi k morju, ali v hribe, ali sploh po svetu. Da bi se vsem lem mudilo k rednemu dnevnemu delu, ni mogoče trditi, razen •norda zjutraj, če so predolgo spali, ker so prejšnji večer predolgo čuvali pred televizijskim aparatom ali v kinu ali na kaki drugi zabavi. Da imajo danes ljudje Več prostega časa, pričajo ravno statistike o letošnjem turizmu, ki so presegle vse dosedanje rekorde. Razvoj pa gre za tem, da bi imel človek vedno več prostega časa. Ameriški sistem petdnevnega delovnega tedna se vsepovsod vedno bolj uveljavlja. V Italiji so ga dosegli bančni nastavljene!. Zato so ob sobotah vse banke zaprte. Za njimi silijo sedaj še drugi. Ne bo dolgo časa preteklo, ko bodo stavile zahteve po petdnevnem delovnem tednu vedno nove kategorije nameščencev in delavcev. Z eno besedo: poklicno delo pušča človeku vedno več prostega časa, ki ga mora človek kako uporabiti. In to je danes problem, ki zanima sociologe in moraliste. Torej tudi Cerkev. UPORABA PROSTEGA CASA — VERSKI IN SOCIALNI PROBLEM Za čim bolj skladno uporabo prostega časa so se zanimali že različni narodni In mednarodni socialni kongresi in zanima se tudi Cerkev, saj je od načina, kako ljudje uporabljajo svoj prosti čas, odvisna v precejšnji meri njih časna in Večna sreča. Zato je to verski in socialni problem. POZIV PAPEŽA JANEZA XXIII. Verski problem je uporaba prostega časa predvsem ob nedeljah. Kajti Mojzes je zapisal v 3. božji zapovedi: »Pomni, da boš posvečal sobotni dan! šest dni delaj in opravljaj svoja dela! Sedmi dan pa je sobota za Gospoda tvojega Boga: ne opravljaj nobenega dela ne ti ne tvoj sin, ne hči ne hlapec ne dekla, ne živina ne tujec...« (2 Mojz, 20,8). To je božja zapoved. O božjih zapovedih pa je rekel Kristus, da ni prišel postave razvezovat, temveč jo dopolnit. Zatorej je jasno, da Cerkev ne more odstopiti od posvečevanja nedelj, kakor je Bog naročil, predvsem °d tega ne, da se nedelje posvečujejo t odpuščanjem težkih del. Papež Janez XXIII. je glede tega dejal v enem zadnjih govorov: »Treba je, da na Gospodov dan Uudje prenehajo biti ljudje strojev In zem-skega dela. Resnično se morajo zdržati od dela ne samo tako zvanega hlapčevskega, marveč tudi drugega, ker delo Jemlje počitek umu, ki prav tako potre- buje, da se dvigne k nebeškim stvarem, ■ k molitvi v aktivni udeležbi liturgičnega življenja in v premišljevanju božje besede.« Kako čudni so pa naši ljudje: ravno ob nedeljah tako radi poiščejo kako delo, nujno ali ne nujno, samo da delajo. Tako sem npr. videl nekega kmeta z Oslavja, da je v nedeljo 19. avgusta sredi sedanje največje suše mučil sebe, svoje otroke in živino in v nedeljo bral krompir. Vprašal sem se, ali je mogoča kaka večja nespamet, in še danes se o tem vprašujem. Pa to ni več redek pojav, to je postala navada pri večini naših kmetov v goriški okolici, na Krasu in okrog Trsta. Vse dela ob nedeljah z nekim pohlepom in morda celo s prezirom prav zato, ker je Bog v nedeljo delo prepovedal. Vemo, da nekateri krivi učeniki tako delo podpirajo in ga sami gojijo, kjer so na oblasti. Vedo pač, da na ta način najbolj ubijejo v človeku verski čut. Tak človek namreč postane le še živina, živina on in njegov sin in hči in vsi, ki z njim skrunijo nedeljski počitek, živina, ki živi zato, da gara in da se v nedeljo zvečer napije ob kletvi in kvanti, ali da se zabava na plesu in ob pikantnih filmih. In vendar je sv. oče dejal: Zahvaliti se moramo božji previdnosti, če moderna tehnika omogoča ljudem, da imajo več prostega časa. V krščanskem naziranju življenje predstavlja ves čas, ki je dan človeku, ne samo čas dela nego tudi čas počitka, veliko vrednoto, ki jo je Bog zaupal človeKu m ki jo mora človek uporabljati v njegovo slavo in za izpopolnjevanje svoje osebnosti. Prosti čas ne izključuje oddiha, vendarle ne sme škodovati verskim, družinskim in socialnim dolžnostim. To se pravi, naj človek svoj prosti čas posveti najprej temu, da izpolnjujejo svoje dolžnosti do Boga, kot so molitev in sv. maša. Potem družini, ki jo sicer med tednom tako redko vidi, zlasti otrokom. In končno ostanejo še socialne dolžnosti, ki nas vežejo na družbo: apostolat, dobrodelnost, politično udejstvovanje, sindikalno delo ipd. Samo tako bo uporaba prostega časa v resnici plodovita in posvečevalna, zaključuje sv. oče. O da bi nekaj teh resnic hoteli razumeti tudi naši ljudje, ki skrunijo nedelje z nepotrebnim delom, kako lepše bi bilo njih življenje in kako manj bi bilo kazni božjih nad nami vsemi! (r + r) Po zavrnitvi tudi delnega sporazuma o prekinitvi atomskih poskusov od strani sovjetskega delegata Kuznjecova je ženevska razorožitvena konferenca po dolgih oklevanjih spet zašla na mrtev tir. Pesimistično vzdušje, ki je zajelo bodisi javno mnenje kakor tudi uradne kroge, se je še povečalo v naslednjih dneh, ko je isti sovjetski delegat kategorično ponovil svoj »njet« tudi na plenarni seji razorožitvene konference. Kot znano so ZDA in Velika Britanija pretekli teden predstavile na razorožitveni konferenci sedemnajstih držav dva osnutka pogodbe o prekinitvi atomskih poskusov. — Prvi razorožitveni načrt je predvideval prepoved vseh atomskih poskusov (na zemlji, v zraku, pod vodo in pod zemljo) pod nadzorstvom posebne mednarodne znanstvene komisije, ki bi imela nalogo prepričati se tudi na kraju samem, da se atomsko premirje res povsod lojalno izvaja. Drugi načrt pogodbe pa je predvideval prepoved vseh atomskih poskusov z izjemo onih pod zemljo, katerih ni še mogoče ugotoviti z obstoječimi tehničnimi instrumenti, ker so zelo slični navadnim zemeljskim potresom. V tem delnem sporazumu so se zahodnjaki močno približali stališču Sovjetske zveze, saj so se odpovedali mednarodnemu nadzorstvu, v upanju, da bodo Sovjeti od svoje strani napravili še majhen korak naprej, če res iskreno želijo sporazum. Na drugi strani je upošteval predloge nevtralnih držav in v bistvu tudi načrt italijanskega odposlanstva, kateri je pred tedni vzbudil precej polemike. A-meriški tisk ga je namreč ostro kritiziral, komunistični pa ga je zelo hvalil in priporočal. Pohvalila ga je celo moskovska »Pravda«, očitajoč Amerikancem, da ne želijo ne samo prepovedi, ampak tudi niti delne omejitve nuklearnih poskusov. — Ko so pa ZDA skupno z Veliko Britanijo uradno predlagale tak delen sporazum, ga je Sovjetska zveza kratkomalo za- V Alžiriji še ni miru Položaj v Alžiriji se nikakor ni razčistil, ampak še poslabšal. Člani političnega odbora, ki se nekako smatra za centralno oblast v deželi, so zapustili glavno mesto Alžir, ki ga nadzorujejo vojaki četrte in tretje vilaje in se umaknili v Oran. Od tu so organizirali vse njim zveste čete (vilaje) in jih poslali nad Alžir, okrog katerega so postavili obroč v razdalji sto kilometrov. Nekaj dni so se tretja in četrta vilaja, ki nadzorujeta področje Alžira. ter čete zveste Ben Beli mirno gledale, ker si nobena stran ni hotela prevzeti odgovornosti za začetek državljanske vojne. Medtem pa poročajo, da so se Ben Bellove čete začele pomikati proti mestu, ne da bi naletele na kak resen odpor. Vojaki četrte in tretje vilaje se omejujejo le na uničevanje mostov in podobnega ter se koncentrirajo v Alžiru, kjer pravijo, da se bodo upirali Ben Bellovim četam do zadnjega moža. Civilno prebivalstvo ne razume tega ter obsoja spore med alžirskimi voditelji. Zato stoji bolj ob strani in ne zahteva ničesar drugega, kot da se enkrat sporazumejo in začnejo z obnovo dežele. vrnila, najprej v pododboru za nuklearna vprašanja, nato pa še na splošnem razorožitvenem odboru sedemnajstih. Toda Sovjetska zveza je prav-tako zavrnila tudi prvi načrt, ki je predvideval prepoved tudi podzemeljskih poskusov, češ da se pod mednarodnim nadzorstvom skriva vohunstvo. NOVA PRIZADEVANJA ZA ZBLIŽANJE Pri tem se samo od sebe postavlja vprašanje, zakaj je Sovjetska zveza zavrnila tako lepo priliko, ki se ji je nudila, da se postavi pred nevtralnimi državami in podpiše vsaj sporazum, omejen na prekinitev poskusov v zraku, na zemlji in pod vodo, če že noče prepovedi vseh poskusov brez izjeme. — Politični strokovnjaki v teh vprašanjih si to nepopularno zadržanje Sovjetske zveze razlagajo s tem, da Sovjeti, čeprav bi radi prišli v doglednem času do sporazuma,v tem trenutku ne marajo sprejeti nobene obveznosti. In to verjetno dokler se jim ne bo zdelo, da so na tem področju dosegli Ameriko. — Nasprotno pa so ZDA, ki so kar se tiče atomske znanosti pred Sovjetsko zvezo pripravljene v vsakem trenutku z mednarodno pogodbo ustaviti a-tomske poskuse. Predsednik začasne izvršne o-blasti Fares je v preteklih dneh podpisal devet sporazumov o sodelovanju med Francijo in Alžirijo. Toda ti sporazumi bodo stopili v veljavo šele potem, ko jih bodo odobrili parlamenti. — Alžirija pa še nima skupščine. Volitve, iz katerih bi morali iziti parlament, pa so v lastno škodo prenesli na nedoločen čas. TELEGRAMI BEOGRAD: Sovjetski državni poglavar Brežnev obišče v kratkem Jugoslavijo Med njegovim obiskom bodo posebne dvostranske komisije obravnavale ideološka nasprotja med sovjetskimi in jugoslovanskimi komunisti. EGIPT: Egiptovski diktator Naser je na zasedanju Arabske lige v Libanonu, na katerem ga je sirijska vlada obdolžila vmešavanja v njene notranje zadeve, zagrozil z izstopom iz organizacije. PORT OF SPAIN: Pretekli teden sta otoka Trinidad in Tobago v Antilskem morju ob venezuelski obali postala neodvisna po 165 letih angleške kolonialne oblasti. Ostala pa bosta vključena v Common-wealthu kot najmanjša država ameriškega kontinenta. — Voščila je poslal sam Hruščev. Kljub zavrnitvi zadnjih anglo-ameriških predlogov so vrata za nadaljnja pogajanja ostala še dalje odprta. Da bi vsaj omilili mučen vtis, ki ga je povzročilo sovjetsko zadržanje na svetovno javno mnenje, je ameriški predstavnik Dean predlagal, naj tristranski pododbor, ki obravnava to zadevo, nadaljuje svoje delo tudi po 8. septembru, ko bodo odložili ženevsko konferenco. Obenem je sprejel datum 1. januarja 1963 kot rok, po katerem bi bilo treba prekiniti atomske poskuse, kakor je predlagal sovjetski delegat Kuz-njecov. Postavil je le en pogoj in sicer, da se v tem vmesnem obdobju sklene pogodba na podlagi predlogov ZDA in Velike Britanije. Zahodna delegata sta še dodala, da zahod brez predhodnega sporazuma ne more sprejeti atomskega premirja. Tako de faeto premirje je bilo sprejeto leta 1958, a ga je Sovjetska zveza septembra lani nenadoma prekinila. — Sovjetska zveza in Amerika sta medtem že opravili vsako svojo serijo poskusov. Toda svetovno javno mnenje odločno pritiska na velesile, da tej tekmi napravijo enkrat konec. Glavna ovira je še vedno medsebojno nezaupanje. Pot do odprave tega slednjega bo težka in dolgotrajna. Polemika med Adenauerjem in Macmillanom Odkar je zahodnonemški kancler Adenauer postal prijatelj generala De Gaulla, je pri marsikaterem vprašanju spremenil svoje stališče in ga prilagodil francoskemu. In to se posebno pozna pri pogajanjih o evropski politični združitvi ter o vstopu Velike Britanije v Skupno evropsko stališče. Tako se je pretekli teden zgodilo, da je zaradi tega izbruhnila med Bonnom in Londonom prava diplomatska vojna. Adenauer se je namreč v nekem intervjuju za radiotelevizijo obregnil ob Veliko Britanijo, češ da ne mara vstopiti v snujočo se evropsko politično unijo. Da ne bi teh svojih misli nikdar izrazil! V Londonu je bil takoj ogenj v strehi in Foreign Office( zunanje ministrstvo) je že ob enih ponoči demantiral Adenauer j eve izjave. Ker je Adenauer izrecno vmešal v spor ministrskega predsednika Macmillana, pripisujoč mu dve protislovni izjavi o stališču Velike Britanije do evropske politične zveze, je angleška vlada objavila sporni sestavek iz Macmillanovega pisma nemškemu kanclerju, čeprav nima navade objavljati privatne korispondence državnikov. Iz primerjave obeh izjav je razvidno, da je Adenauer-jevo tolmačenje pretirano; Mac-millan je namreč samo izrazil željo, da bo njegova vlada odločala o vstopu v politično zvezo po vstopu v SET. Toda bolj kot ta besedna vojna so važni razlogi, ki so napotili nemškega državnika, da začne polemiko z angleško vlado. Ne smemo namreč pozabiti, da je pred durmi nadaljevanje pogajanj v Bruslju o načrtu evropske politične zveze med šestorico evropskih držav. General De Gaulle in kancler Adenauer, ki igrata na karto francosko-nemškega prijateljstva, hočeta imeti v tej bodoči zvezi vodilno besedo. Zato želita pospešiti tovrstna pogajanja, dokler Velika Britanija ni še sprejeta v SET in torej nima še besede pri stvari. Nasprotno pa angleška vlada želi biti obveščena o teh pogajanjih. DE GAULLE V BONNU V znamenju nemško-francoske-ga prijateljstva, se je francoski predsednik De Gaulle podal na uradni obisk v Nemčijo. To je v zgodovini prvi uradni obisk kakega francoskega državnega poglavarja v Nemčiji. Strašen potres v Branu Strahotne so posledice potresa, ki je v soboto 1. septembra ob 22.20 prizadel vzhodni Iran na področju, širokem 34 tisoč kv. km. Potres je trajal 60 sekund in sizmologi izjavljajo, da je bil 100 krat močnejši kakor pa potres v Agadirju, ki je zahteval 12.000 mrtvih. Središče potresa je bilo med Gazvinom in Hamadanom 160 km vzhodno od Teherana. Vse zveze s prizadetim področjem so pretrgane in reševanje je zato zelo otežkočeno. Na tisoče mrtvih je še pod ruševinami in nevarnost kužnih bolezni vedno bolj grozi prestrašenemu prebivavstvu. V uradnih krogih so javili, da je število mrtvih in ranjenih doseglo že 20.000. Pri reševalnih akcijah sodeluje vojaštvo, policija in zasebniki, velika pa je tudi pomoč drugih držav, ki neprestano pošiljajo na prizadeto področje šotore, živež, zdravila in odeje. Noči so namreč v Iranu zelo mrzle, termometer je padel pod ničlo, zato je več ljudi, ki preživljajo noči na prostem, zmrznilo. V Teheran prevažajo v dolgih avtokolonah ranjence, ki jih nato razmeščajo po zasilnih bolnišnicah. Združene države so poslale v Iran zasilno bolnišnico in 1000 ton živeža. Sv. oče je poslal sožalno brzojavko iranski vladi, prav tako sta poslala sožalno brzojavko tudi ministrski predsednik in predsednik republike. V Iranu so proglasili narodno žalovanje, saj tako hude katastrofe ne pomnijo v deželi. : KRŠČANSKI NAUK : Pomoč kristjanu v hu di bolezni V hudi bolezni in ob smrtni uri potrebuje kristjan še posebne tolažbe za dušo m okrepčila za hirajoče telo. Zato nam prihaja Jezus, veliki prijatelj bolnikov, na pomoč z zakramentom svetega maziljenja. Sveto maziljenje Sveti Jakob piše iz Jeruzalema spreobrnjenim Judom: »Je kdo bolan med vami? Naj pokliče duhovnike Cerkve, in naj ga v imenu Gospodovem z oljem mazilijo ter nad njim molijo. In verna molitev bo bolnika rešila in Gospod mu bo polajšal, in če je v grehih, mu bo odpuščeno.« (Jak 5,14-15). Iz teh besed je razvidno, da so že apostoli ta zakrament delili. Cerkev ga deli kristjanom, ki so v smrtni nevarnosti vsled bolezni ali starosti ali nesreče, — tudi otrokom, ako so prišli do pameti. — Sveto maziljenje se sme tudi ponoviti, če je smrtna nevarnost minila in se nato spet pojavlja. Bolnik mora svoje grehe iz srca obžalovati in se za maziljenje, če je mogoče, pripraviti z dobro spovedjo. Zaupati mora, da bo Kristus, zmagovavec nad boleznijo in smtjo, tudi njemu pomagal. — Duhovnika je treba pravočasno poklicati, da more bolnik zakrament prejeti še pri polni zavesti. Duhovnik mazili bolnika s posvečenim bolniškim oljem na peterih čutilih: (očeh, ušesih, nosu, ustnicah, rokah) in nogah in zraven moli: »Po tem svetem maziljenju in svojem milosrčnem usmiljenju naj ti odpusti Gospod, kar si grešil z gledanjem, poslušanjem, tipanjem, duhanjem, govorjenjem. Amen.« Sveto maziljenje nam poveča posvečujočo milost, očiščuje nas grehov in odpušča časne kazni, krepi nas v skušnjavah in trpljenju, zlasti v smrtnem boju, in podeljuje tudi telesno zdravje, če je to duši koristno. — Celo smrtne grehe odpušča, če se bolnik ne more več spovedati, a svoje grehe obžaluje ali jih je prej obžaloval. Naravnost neumno in zelo škodljivo je mnenje mnogih slabo poučenih ljudi, ki mislijo, da mora bolnik umreti, ko je prejel ta zakrament. — Ravno nasprotno je res. Pri molitvah svetega maziljenja se prav posebno prosi, tudi za telesno ozdravljenje. Da pa jih večina umrje, se ne smemo čuditi, saj je ta zakrament postavljen samo za težko bolne kristjane, ki so v smrtni nevarnosti, in za njih dušno okrepčan j e. — Navadno se pa po svetem maziljenju redno zaznamuje tudi neko telesno polajšanje njih bolniškega stanja. Dr. Franc Jaklič 70-LETIMIK — ” z življenja Cerkvejdhtesg Na poti do konkordata med Vatikanom in Avstrijo 27. avgusta sta izmenjala v vatikanski palači državni tajnik kardinal Cicognani in avstrijski poslanik dr. Koreth ratifikacijske listine o konvenciji med sveto stolico in Avstrijo, ki so jo podpisali na Dunaju 9. junija, s katero so uredili vprašanje šolskega pouka. — To je prvi korak do konkordata. milijonov prebivavcev. Od leta 1952 dalje se je število Kitajcev letno povečalo za 13 milijonov. Za župnega upravitelja v Kopru Dne 14. avgusta je v ZDA obhajal svojo sedemdesetletnico dr. Franc Jaklič, katehet na goriški slovenski višji gimnaziji po drugi svetovni vojni. Marsikdo se ga še spominja, saj je v Gorici s tako gorečnostjo oznanjal Marijino čast zlasti pri šmarnični pobožnosti za naše vernike pri Sv. Ivanu. Poleg tega je g. jubilant eden izmed najboljših nabožnih slovenskih pisateljev. Rojen je bil v vasi Andol na Dolenjskem leta 1892. Študiral je v Ljubljani in Innsbrucku in bil tam sošolec pok. msgr.ja Brumata. Kot duhovnik je bil katehet v Št. Vidu in nato v Ljubljani, Kranju, Celju in zopet v Ljubljani. Ker je bil jasnih načel in je jasno oznanjal brez-božnost komunizma, je moral iz Ljubljane na Tirolsko. Od tu je prišel v Gorico in šel potem v Argentino. Ko je škof Rožman iskal duhovnika, da bi raziskoval življenje in delo svetniškega škofa Friderika Barage, je to delo sprejel dr. Jaklič in odšel v Marquette v ZDA, kjer je štiri leta neumorno delal. Zaradi bolezni je moral to delo opustiti in je zdaj bolniški kurat. Dr. Jaklič je zaradi lepega sloga in bogatih misli odličen pisatelj. Za Mohorjevo družbo je pripravil novo izdajo »življenja svetnikov«. Njegove »Ure češčenja« so se kmalu priljubile in so prevedene tudi v španščino. Z dr. Vrečarjem je pripravil »Liturgiko« za srednje šole. Pred drugo svetovno vojno je izdal vzgojno knjigo »Svetla pot«, ki so jo komunisti v Jugoslaviji prepovedali. Napisal je življenjepis francoskega misijonarja v Afriki »Charlesa de Foucaulta«. Izdal je »Baragov molitvenik«. Celih deset let je pisal članke v revije Bogoljub, Glasnik S. J., Cvetje, Mladost, Vigred, Kres, Mentor. Največji njegovi deli pa sta življenjepis o naših dveh velikih misijonarjih Frideriku Baragi med Indijanci Severne Amerike in Ignaciju Knobleharju v Afriki ob Nilu. To sta trajna spomenika, ki si ju je postavil. Seveda, če bi sedaj pisal življenjepis o Baragi, bi bil še popolnejši, saj se je potem še toliko let ukvarjal z raziskovanjem dela tega velikega misijonarja. Gospodu doktorju — sedemdesetletniku — čestitamo tudi primorski znanci k jubileju in mu želimo še mnogo zdravih let, bogatih pri delu za čast božjo in zveličanje duš. Poslanica za misijonsko nedeljo Tajnik kongregacije za širjenje vere msgr.Sigismondi je tudi letos izdal posebno poslanico na vse vernike za pripravo misijonskega dne, ki se bo letos vršil dne 21. oktobra. Letos, tako pravi tajnik, bo ta dan še posebej važen, ker to leto sovpada s pričetkom drugega vatikanskega koncila. Letos je minilo 45 let od motu priprio Romanorum Pontificum Pija XI., ki je organizirano in osredotočeno v papeških ustanovth za širjenje vere, v ustanovi sv. Petra apostola za domače duhovnike, sv. Detinstva in v misijonski duhovniški zvezi. Msgr. Sigismondi na koncu omenja veliki pomen koncila, ki bo dal misijonom nove vzpodbude, in prosi za molitve in žrtve v korist misijonov. je bil imenovan g. Leopold Jurca, doslej župnik v Pazinu. V pomoč bo dobil g. Vladimirja Piriha in novomašnika Bojana Ravbarja. Sedem let so dušno pastirstvo v koprski stolnici opravljali frančiškani, pa so bili s 14. oktobrom odpoklicani v Ljubljano. Gospod Leopold Jurca je tukajšnji rojak, doma iz Opčin. t Župnik Kr. Tomšič V nedeljo 2. septembra so pokopali v Vipolžah župnika Krištofa Tomšiča, ki je tamkaj umrl 31. avgusta v starosti 80 let. Z vseh strani Brd, a tudi iz Italije, so prihiteli številni ljudje in pa kakih 30 duhovnikov, da izkažejo poslednjo čast Na Barbano - za koncil Novi škofje Sv. oče je imenoval šest tajnikov rimskih kongregacij za naslovne nadškofe. Posvetil jih bo sam dne 21. septembra v lateranski baziliki. — Poleg tega je imenoval za škofa še msgr. Pija Peschinija, znanega cerkvenega zgodovinarja, ki je po rodu Furlan in ima 85 let; msgr. Cava-gno, ki je bil dolgo let cerkveni asistent ital. ženske KA, in pa msgr. L. Civardija, ki prav tako izhaja iz vrst ital. KA. Nemški katoliški shod Nad 200.000 nemških katoličanov, ki so se zbrali na Schuetzenplatzu v Hannover-ju na Doljnem Saškem na zaključni slovesnosti 79. Katholikentaga, je poslušalo radijsko poslanico, ki jo je za to slovesno priložnost naslovil nanje papež Janez XXIII. Papež je najprej pozdravil mesto Hannover, ki je najbolj obljudeno mesto v škofiji Hildesheim, nato pa je dejal: Posebej nam je to mesto drago zaradi njegove organizacije v korist nemških beguncev, katerih število predstavlja dve tretjini krajevnega prebivalstva. Kitajska dosegla 700 milijonov Neka kitajska uradna publikacija je objavila vest, da je Kitajska dosegla 700 Praznik žalostne Matere božje postaja vsako leto bolj dan skupnega romanja vernikov goriške nadškofije na Barbano. Njih število se veča iz leta v leto in dobiva tradicionalni značaj. Letos pa bomo našemu romanju dali izreden namen: na romanje pojdemo, da pri Mariji na Barbani pomolimo za vesoljni cerkveni zbor. Po vsem svetu verniki molijo v ta namen. V Lurdu pri vsaki večerni procesiji zmolijo eno desetko rožnega venca za Cerkev v molku in eno za vesoljni cerkveni zbor. V Fatimi se prav tako vršijo molitve v ta namen. Ta teden se je zbralo 6 tisoč duhovnikov iz Lombardije na božji poti v Caravaggio pri Cremoni, da skupaj s kardinalom Montinijein in svojimi škofi preživijo en dan v molitvi za uspeh prihodnjega koncila. Isto poročajo iz Belgije, Holandske, Nemčije, vsepovsod se verniki s svojimi duhovniki zbirajo, da sledijo vabilu sv. očeta Janeza XXIII., naj vsi molijo za božji blagoslov bližnjemu vesoljnemu cerkvenemu zboru. Tej želji in vabilu sv. očeta se bomo odzvali tudi mi slovenski verniki goriške nadškofije, ki se bomo v soboto 15. septembra podali na Barbano k Materi božji, da tam vsi, duhovniki in verniki, molimo za razsvetljenje od Sv. Duha vsem, ki se bodo vesoljnega cerkvenega zbora Udele-Da bo naša skupnost s sv. očetom trdnejša, bomo povabili tudi g. nadškofa Pangrazia, da obenem z nami moli in za namene sv. očeta mašuje. Tako bo naše letošnje romanje na Barbano, ki bo komaj dobre tri tedne pred začetkom koncila, naš največji doprinos k uspehu te največje zadeve sodobne Cerkve. Zato žili. še pa, dragi verniki, priglasite se za letošnje romanje na Barbano v še večjem številu kot prejšnja leta in zlasti poskrbite, da bo to romanje res romanje, ko naj vsak romar prejme sv. zakramente in gre na Barbano predvsem molit. Istočasno bomo Mariji prinesli tudi nekaj naših vsakdanjih skrbi. Med temi je zaskrbljenost zaradi velike suše, ki je zajela vso naša deželo. Tudi to bomo potožili naši nebeški Materi in jo prosili, naj posreduje za nas pri vsemogočnem Bogu, »da bomo, zadostno preskrbljeni s časno pomočjo, s toliko večjim zaupanjem hrepeneli jo večnih dobrinah.« (Mašna molitev). Spored romanja je naslednji: Ob 8,30 sv. maša s skupnim petjem in kratkimi liturgičnimi molitvami ter skupnim sv. obhajilom. Sv. mašo bo daroval g. naškof ali pa kak inonsignor. Govoril bo msgr. Fr. Močnik. Ob ll'1 druga sv. maša s petjem zdru-. Ženih zborov in vseh cerkvenih pevcev. Med mašo govor. Maševal bo msgr. A. Novak. Popoldne ob 3'1 se vrši okrog otoka procesija s kipom milostne M. B. Med procesijo bodo pete litanije M. B., nato kratek nagovor in blagoslov. Po litanijah se bodo romarji počasi podali domov vsaka skupina zase, kakor bo določil vodja skupine. vzglednemu duhovniku, zlatomašniku. Letošnji cerkveni shod sv. Egidija, ki je na prvo nedeljo v septembru običajno priklical v Vipolže toliko tujcev, se je tako spremenil v dan žalosti in trpkega slovesa od priljubljenega g. župnika. Pogrebno sv. mašo in ostale obrede je opravil biljanski dekan g. Anton Krapež; ob odprtem grobu pa sta spregovorila šmartenski župnik g. Joško Benedetič, vi-polški rojak, ter g. Ludvik Zorzut, znani briški kulturni delavec. Prvi je s toplimi izbranimi besedami prikazal pokojnikovo osebnost, drugi pa je poudaril pomen in važnost slovenskih duhovnikov za duhovni blagor in kulturni napredek našega ljudstva ter globoko spoštovanje, ki ga naše ljudstvo goji do svojih duhovnikov. Pokojni g. Tomšič se je rodil v Gabrjah pri Mirnu dne 2. julija 1882. študiral je v Gorici in bil posvečen v duhovnika dne 2. julija 1906. Poslali so ga za kaplana v Tolmin, kjer je zajel zlasti mladino s poučevanjem cerkvenega in narodnega petja. Bil je namreč izvrsten pevec in muzik, tako da ga je mislil g. nadškof imenovati za organista v goriški stolni cerkvi. Leta 1911 je odlični duhovnik postal vikar na Ponikvah, kjer ga je zajela vihra prve svetovne vojne. Poklican je bil pod orožje kot vojni kurat s činom stotnika. Storil je veliko dobrega med ranjenci, begunci in razseljenci v vojnem zaledju. Po vojni ga je nadškof Sedej poslal za kurata na Trnovo pri Gorici, kjer je nato služboval skoro 40 let. Trnovo je, kot sploh vsa Goriška, utrpelo med prvo svetovno vojno nepopisno .tvarno in duhovno škodo. Mladi kurat je moral dvigati iz ruševin cerkev in župnišče, prispevati za obnovo porušenih hiš in za celitev globokih ran, ki so jih verniki utrpeli v verskem in nravnem oziru. Leta 1936 je dosegel, da je g. nadškof povišal kuracijo na Trnovem v župnijo in g. Tomšič je postal prvi trnovski župnik. Nato pa je zabesnela . druga svetovna vojna, ki je s svojimi grozotami tako težko prizadela naselja v Trnovskem gozdu, požgala Lokve in hudo poškodovala Trnovo, pozorišče ostrih bojev. Župnik Tomšič si je skoro na čudežen način rešil življenje, zlasti ko je bilo župnišče uničeno, a zdravje je ostalo za vedno skrhano. Leta 1956 je obhajal na Trnovem svoje zlatomašniško slavje, nato pa je stopil v pokoj in se umaknil v Vipolže, kjer je po štirih letih v skriti žrtvi in tihi molitvi kot sveča dogorel. Veličastni pogreb je pokazal, kako so ga vsi cenili in spoštovali. Sredi skromnega vipolškega pokopališča zdaj spavajo, ramo ob ramenu, trije zlato-mašniki: Jakob Pirih, Josip Fon, Krištof Tomšič. Skromni so -njihovi grobovi, a vedno sveže cvetje, ki jih krasi, priča o trajni hvaležnosti briških src njim, ki so jim bili učitelji krepostnega življenja in kažipot k Bogu. Marijanski shod na Opčinah V sredini farne cerkve na Opčinah je v cvetju pripravljen oltar Fatim-ske Kraljice in nad njim naš skupni pozdrav: Zdrava Marija! Pozdrav Ijena Marija od tisočev vernih Slovencev, ki se bodo to nedeljo od vseh strani zgrnili v mogočno procesijo in pred tvojim oltarjem pod milim nebom obhajali svoj 14. letni marijanski shod na Opčinah! SPORED: Na praznik se openska župnija pripravlja s tridnevnico. V nedeljo 9. septembra ob llh slovesna sv. maša, ob 4h popoldne: v cerkvi skupni rožni venec, marijanska procesija, sveta maša z govorom g. župnika Mazora, ob sklepu shoda škofov blagoslov in nato obi čajni koncert. — To je kratek spored, ki pa bo trajal dobri dve uri. Vabimo na aktivno sodelovanje od začetka do konca! NAVODILA: Ker zaradi suše ni zelenja in tako ne moremo pripraviti vencev, zato ponovno prosimo dekleta in žene, prinesite cvetne šopke v procesijo, kakor imate lepo navado ob prazniku Sv. R. Telesa. — V nekaterih krajih ne morete dobiti avtobusov; pomagajte si Z osebnimi vozili ali tudi z vlakom. Prevoz iz Trsta na Opčine bo podvojen. O-pozarjamo tudi mi, bodite povsod previdni in upoštevajte cestne predpise. — Fantje in možje, stopite v procesijo za prvo godbo. Tam je mesto za vas. Prosimo za popolno sodelovanje na vsem shodu. — Zene in matere, stopite v procesijo za drugo godbo, vsa prisotna dekleta pa takoj za Marijinimi družbami. — Za sveto mašo dobite vsi besedilo za pesmi in skupno molitev. Pojmo vsi! Molimo vsi! — Zaključek shoda je takrat, ko dvignejo openski fantje Marijin kip in ga neseto v cerkev. Do tega trenutka smatrajmo trg za cerkev: povsod zbranost in tišina, v molitvi in pesmi pa kakor eden zbor! — Stroški skupnega shoda niso majhni. Radodarnost, velikodušnost na] ostane vedno naša skupna in lepa lastnost! SLOVENSKI ROJAKI! 14. marijanski shod prirejamo v letu cerkvenega zbora. 14. marijanski shod obhajamo ob prvi stoletnici našega velikega narodnega delavca, duhovnika in škofa A. M. Slomška. Iskreno želimo, vabimo, naj bo na shodu častno zastopana vsaka župnija, vsaka vas, vsaka Bogu in narodu z.vesta družina! Z ljubljenim Sinom nas vse blagoslavljaj Devica Marija! IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI 500-letnica ljubljanske škofije Osrednja proslava 500-letnice ljubljanske škofije bo v dneh 8. in 9. septembra. V soboto 8. septembra zvečer bo v ljubljanski stolnici koncert stolnega cerkvenega zbora, ki bo predstavil razvoj slovenske cerkvene glasbe. V nedeljo ob devetih bo slovesna pon-tifikalna sveta maša ob prisotnosti jugoslovanskih nadškof in škofov. Popoldne ob 15.30 bo v Ve lesovom pri Kranju najprej slavnostna pridiga senjskega pomožnega škofa msgr. Josipa Pavlišiča, nato procesija s starodavnim kipom Matere božje, po njej pa maša z ljudskim petjem. Nov vseučiliški profesor v ZDA Marija barbanska naj razlije svoj blagoslov na naše vernike, škofe, sv. očeta in na vso Cerkev. Na harvardski univerzi je v lanskem šolskem letu promoviral g. Rado Lenček, ki je ix) vojni nekaj časa poučeval na slovenskih srednjih šolah v Gotici in Irstu. Tu je tudi izdal skupaj s prof. dr. Turnškom etnografski zbornik Ob Jadranu. Na tržaškem radiu je imel vrsto odličnih literarnih in kulturnih predavanj. Zbral jc tudi gradivo za lepo knjigo slovenske Marijanske lirike. Leta 1956 se je odselil z družino v ZDA, kjer je prejel štipendijo za študij na ugledni havvardski univerzi-Novi doktor je že nastavljen za profesorja na University of Illionis, kamor se bo preselil v septembru. Hčerki Jelvica in Alenka sta že sophomores, to je v drugem letniku High School in se obe med angleškimi sošolkami krepko uveljavljata-Jelvica je umetnica-slikarica. Soproga prof-dr. Lenčka, gospa Antonija, hčerka znanega slovenskega pesnika dr. Jožeta Lovrenčiča, je doslej tudi bila v službi na havardski univerzi kot knjižničarka. Letos je 7. drugimi uslužbenci harvardske univerze z letalom odletela iz Bostona na potovanje, tudi v Trst in Ljubljano. Deset let polifonije v Arezzu Dnevi z“mei'sfee mladine Tiho in neopaženo se je zgodilo, da so čas je pa hitel in treba se je bilo pn- ^■■■* ot/*" * n _ r1 —* . :xi: no ^mrri rlVii.ltnmA(T'i nmarama Predsednik republike Segni podelil nagrade zmagujočim zborom Letos je poteklo deset let od prvega mednarodnega polifoničnega natečaja »Guido d’Arezzo«, ki se vrši v starem toskanskem mestu pod okriljem ustanove »Arniči della Musiča«. V tem lepem času je Arezzo prejel na stotine pevskih zborov z vseh strani Evrope in tudi drugih celin, da so Se tam pomerili v duhu pravega bratskega sodelovanja, ki ga prinaša petje in glasba Oasploh. Vsako leto je prineslo nekaj novega, zbori na odru gledališča Petrarca 50 se menjavali leto za letom, mnogo se jih je zopet vrnilo; tu so se srečavali vsako leto prijatelji polifoničnega petja, glasbeni strokovnjaki in kritiki. Vedno pa je °stala pristna atmosfera petih dni polifo-ličnega konkurza, ko zadobi mesto Arezzo čisto drugo lice in zadiha neko čisto um-Vfirzalno ozračje bratstva in povezanosti, v imenu najvišjih kulturnih vrednot, med katerimi zavzema glasba prvo mesto. Letošnje obeležje X. mednarodnega političnega natečaja je bilo še posebno slo-v«sno. Že prvi otvoritveni koncert je dal začetni pečat, ko so nastopile visoko kvalificirane skupine, kot I Virtuosi di ftoma (Collegium Musicum Italicum), znana komorna orkestralna skupina, ki jo vodi Renato Fasano, ter polifonioni zbor iz &ima pod vodstvom N. Antonellinija. Ti so skupno s solisti izvajali Vivaldijev koncert Letni časi in Glorio za zbor, solo in orkester ter nekaj Monteverdijevih madrigalov. Udeležba zborov je bila letos zelo visoka, tako številčno kot tudi kvalitetno. Tekmovanja, ki se je vršilo od 22. do 26. avgusta, se je udeležilo 52 zborov iz 12 držav: Avstrije, Francije, Bolgarije, Zahodne mčije, Grčije, Italije, Jugoslavije, Ho- He iandske, Madžarske, Švice, Španije in ZD,\. Tujih zborov je bilo 21. Iz Jugosla- Bazoviškim žrtvam Ko pride 6. september, se Slovenci »a Primorskem vsako leto ustavimo ob ®Pominuna žrtve, ki so leta 1930 padle v Bazovici pod streli fašistov. Sporni-%mo pa se jih vsak po svoje. Eni belijo v njih ie narodne borce, ki so padli v boju zoper tedanji fašistični režim za svobodo slov. naroda. Drugi hočejo videti v njih prve revolucionarje, predhodnike tiste krvave revolucije in nove diktature, ki je po letu 1945 Zavladala nad slov. narodom v Jugoslaviji. Mi katoliški Slovenci pa gledamo v štirih mladih fantih in možeh, ki so padli pod streli v Bazovici, štiri •nlade žrtve, ki so sicer imeli dobre nadene, a so se za svoje cilje posl užili krščansko moralo nedovoljenih sredstev. Verjetno se svoje zmote niso za-Vedali, pri delu jih je gnal idealizem ta odpor zoper nasilno diktaturo in Raznarodovanje, čutili so, da jih pri tem podpira tedanja slovenska raja na vsem Primorskem... Diktatura pa ni "Pošlevala tega in je zato zahtevala »jih življenja. Delali so v dobri veri, Urnrli so kot kristjani. Zato se pokojnih Zdovca, Valenčiča, Miloša in Marušiča Mbolje spominjajo tisti, ki za pokoj ®Jlh duš molijo, kot delajo dobri Ba-*°vci, ki imajo vsako leto zanje sv. tt'ašo zadušnlco. vije so prišli slovenski Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec, ki je že leta 1958 odneseil prvo nagrado za moške zbore, nato zagrebški zbor Vladimir Nazor in Hor beogradskih madrigalista. Žirijo so tudi zdaj sestavljali priznani glasbeniki in strokovnjaki: Franco Abbiati, Arturo Benedetti Michelangeli, Guido Ca-millucci, msgr. Celestino Eccher, Cesar Geoffray, Guido Guerrini, William S. Gwynn WiUiams, P. Graziano Mengozzi, Solon Michaelides, Luis Millet, Carlo Se-miini in Slavko Zlatič. Potek tekmovanja je bil zelo zanimiv. Letos je bilo namreč razdeljeno na na štiri kategorije, in sicer za moške, mešane in ženske zbore ter za gregorijansko petje. Poleg tega je bil dva večera koncert nagrajenih zborov iz prejšnjih let. To je bilo tudi možno zato, ker je bilo letos prisotnih veliko kvalificiranih zborov, ki so nastopali v preteklosti. Rezultati tekmovanja so bili razdeljeni po kategorijah. Za moške zbore so dobili prve tri nagrade zbor iz Pise, zbor Easo iz San Sebastian (Španija) in Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec iz Ljubljane, ki ga vodi Brane Demšar. Za ženske zbore so dobili prve tri nagrade ex-aequo zbor sv. Cecilije iz Trenta in Kauf-beuran Martinsfinken iz Zah. Nemčije ter Debreceni Kodaly Korus iz Debrecena, Madžarska. Tekmovanje mešanih zborov pa je dalo naslednje izide: 1) University of Arkansas Schola Cantorum iz Fayette-ville, ZDA; 2) La Psalette d’Orleans, Francija; 3) Societa Corale Giuseppe Tartini iz Trsta. Hor Beogradskih madrigalista je v tej kategoriji zasedel sedmo mesto. V tekmovanju za gregorijansko petje, ki se je vršilo letos v starodavni baziliki sv. Frančiška, je odnesel prvo mesto zbor sv. Cecilije iz Trenta, drugo pa nemški Kaufbeuren Martinsfinken. Lestvica četrte kategorije, ki je obsegala folklorno petje, pa je takole sestavljena: 1) Zbor Easo dz San Sebastian, Španija; 2) Dobrudžanski Zvuci, Tolbukin (Bolgarija); 3) Debreceni Kodaly Korus, Madžarska; 4) Hor Beogradskih madrigalista; 5) Primorski akad. zbor V. Vodopivec. — V tej skupini je nastopalo skupno 34 zborov. Kot že prej omenjeno, je bilo letos na areškem natečaju veliko število kvalificiranih zborov, zlasti še tujih. V tem se namreč zborovska udeležba precej razlikuje od prejšnjih dveh let. Tako visoko kakovost so pokazali predvsem kompleksi iz Madžarske, Jugoslavije, Bolgarije, Španije ter Združenih držav. V nedeljo dopoldne je tržaški zbor S. Maria Maggiore pel osemglasno polifonično mašo »Regina Coeli« skladatelja Asole za dva zbora v stari romanski cerkvi S. Maria della Pieve. Posebno slovesen je bil nedeljski zaključek X. polifoničnega natečaja ob priliki podelitve nagrad in zaključnega koncerta. Slovesnosti se je udeležil sam predsednik republike Segni v spremstvu ministrskega predsednika Fanfanija in drugih oblasti. Ob prihodu v gledališče Petrarca je na obeh straneh ceste pozdravljalo državnega poglavarja dva tisoč pevcev vseh zastopanih zborov. V slovesno okrašenem gledališču je nato predsednik Segni osebno po- delil diplome dirigentom nagrajenih zborov, med katerimi je bil tudi slovenski zbor Vinko Vodopivec. Sledil je slovesni zaključni koncert, na katerem so nastopili zbor Guido Monaco iz Arezza ter zbori San Sebastiama, Pise, Trenta, Arkansas, Kaufbeuren, Psalette d’Orleans, Debrecen, Dobrudžanski Zvuci in zbor sv. Cecilije iz Sassarija, ki je nastopil na čast državnega predsednika, svojega someščana. Ves koncert je posnela tudi Italijanska televizija in oddajala program v ponedeijek zvečer. A. B. 5 f I L M § Film o Kristusovem življenju Veliki danski režiser Carl Theodor Dre-yer bo zaključil svojo kariero s filmom o Kristusovem življenju. Že petnajst let misli na to snov. Film bo nosil naslov »Jezus-Jud«. Vest, da bo ta veliki umetnik ustvaril svoje zadnje delo, je dospela tudi v Benetke med obisko-vavce mednarodnega festivala. Snemanje se bo začelo prihodnjo pomlad v Palestini-Seveda zbudijo tovrstne vesti velik odmev povsod, tudi če dospejo med razvajeno beneško občinstvo. Filmski svet bo namreč imel ogromno napak, vendar zna še ceniti, kar je vredno spoštovanja. Veliki danski režiser, ki ima danes 73 let, je v svojem dolgem življenju ustvaril samo trinajst filmov in med temi samo štiri velika in slavna dela: »Jean d’Arc«, »Vampir«, »Dies irae« in »Ordet«. Vendar kljub temu spada danes Dreyer med največje filmske umetnike in samo Charlie Cha-pin se lahko meri z njim. O njem so vedno govorili z neomejenim občudovanjem in spoštovanjem. Maloštevilni krititki, ki so hoteli smešiti njegovo umetnost, so dosegli samo to, da so osmešili same sebe. Zadnjič, ko se je zgodilo nekaj takega, je bilo prav v Benetkah, kjer je Dreyer dobil zlatega leva za svoj film »Ordet«. Tedaj se je ta veliki režiser prvič predstavil občinstvu nekega festivala in je s svojo prisotnostjo zbudil večje občudovanje kot kaka filmska zvezda. To je bilo 26. avgusta 1955. leta. Občinstvo je sledilo filmu v popolni tišini. To se ni nikdar prej zgodilo na tem festivalu. Nekateri tako zvani intelektualci niso mogli tega prenašati, zato so začeli proti koncu predvajanja šepetati in povzročati razne šume. Ko so se v dvorani prižgale luči, je nastala nenadna tišina in nihče si je ni upal prelomiti : niti motilci, niti Dreverjevi ob-čudovavci. Vsi so se obrnili do režiserja, ki je sedel na častnem mestu: sedel je mirno, niti potrt, niti zadovoljen, samo nekako odsoten, kot če bi vsa stvar ne zadevala njega. Toda kmalu je tisti starec z belimi lasmi povzročil nenadno in burno ploskanje; vsi so ga gledali in mu ploskali: tudi tisti, ki so malo prej žvižgali. In to ploskanje ga je spremljalo do hotelskih vrat. Ta dogodek priča, kakšen čar zbuja osebnost režiserja, ki ni nikoli potreboval intervju-ja in reklame, da ga drugi poslušajo. O vsem Dreyerjevem življenju Tiho in neopaženo se je zgodilo, da so na povabilo SKAD-a iz Gorice prišli v soboto in nedeljo v naše mesto mladi gostje s Koroške in pa s Tržaškega ter imeli v KD svoj prvi skupni tabor. To ni bila običajna javna prireditev, temveč prijateljsko srečanje med povabljenci, kakor se rado dogaja med družinami, ki se imajo rade. Tako so prišli skupaj tudi mladi fantje in dekleta s Koroškega in Tržaškega ter se tu srečali z mladimi ljudmi iz Gorice zato, ker se danes naša mladina ima rada. Čeprav torej ni šlo za javno prireditev, kljub temu lahko povemo besedo o tem srečanju, saj se tudi o družinskih zadevah sme govoriti. ŠPORTNO SREČANJE Danes mladina ljubi šport. Ivan Cankar pravi, da je v njegovi mladosti, to je pred skoro 70 leti, mladina ljubila poezijo in da so takrat tekmovali med seboj v poeziji. Danes pa mladina ljubi šport in zato so se v soboto popoldne mladinci iz vseh treh dežel pomerili najprej v športu. Ta del programa je vodila 01ympia. Kakšni so bili rezultati, boste drugje našli. KULTURNI VEČER Če sem zgoraj dejal, da danes mladina ljubi šport, nisem mislil s tem, da naši fantje in dekleta drugega ne marajo. Vsaj kar se tiče tistih, ki so v naših katol. mladinskih organizacijah, imajo smisel tudi za drugačno udejstvovanje. To so pokazali ravno na sobotnem in nedeljskem srečanju, ko smo na odru v KD videli tako bogat kulturni program, da smo se čudili. Res je, da je kulturni del nastal iz sodelovanja mladine treh dežel, toda istotako je res, da so mladinci iz vseh treh dežel pokazali enako ljubezen in navdušenje za lepo umetnost in materino besedo. In to je bilo značilno za to njih slavje. Tisti povabljeni gostje, ki smo v soboto zvečer prisostvovali njih nastopu na kulturnem večeru, lahko izpričamo, da je to res. Goriška mladina je na tem večeru imela glasbeni in pevski del. Moški zbor iz Jazbin je kar dvakrat nastopil vsakikrat s tremi pesmimi; gdč. Bernarda Bandelj iz Podgore pa je ob klavirskem spremljeva-nju A. Bratuža zapela tri solospeve. Tržačani so nam preskrbeli recitacijo globokega verskega misterija Kajnov angel ital. dramatika Santuccija. Dočim so Korošci zaigrali na tamburice pod vodstvom Gabrijela Hanzeja in zapeli nekaj pesmi pod taktirko dr. Cigana. Dr. St. Janežič pa je opolnoči imel svojo meditacijo za mladino, pa tudi za starino. Tako so nam njegove globoke misli bile priprava na nedeljo. BOGATA NEDELJA Naslednji dan, v nedeljo, so se mladinci zbrali najprej na dvorišču Alojzijevišča, kjer so imeli sv. mašo in pridigo. Maševal in govoril je zopet dr. Janežič. Nato so si ogledali goriško mesto in se šli poklonit spominu naših kulturnih mož, ki spijo na goriškem pokopališču, predvsem pok. prof. Fileju in L. Bratužu. Tako je prišel čas kosila, ki so ga gostje imeli na Oslavju. Nakar so se podali še v Štever-jan. Na žalost tam niso dobili grozdja, ker ga je suša pobrala, so pa našli prijazne ljudi in lep razgled. Čas je pa hitel in treba se je bilo pripraviti na drugi del kulturnega programa, ki so ga pripravili za v nedeljo popoldne. Tudi sedaj so bili navzoči številni povabljenci poleg mladine iz vseh treh dežel. Zopet smo imeli priložnost videti na odru skavte iz Trsta z duhovitimi domislicami, slišati koroški tamburaški zbor in pevski mešani zbor, poslušali prof. Peterlina iz Trsta, ki je govoril s prepričevalnim navdušenjem, ki mu je lastno, o vlogi mladine v današnjih dneh, in zlasti še videti nekaj glavnih prizorov iz Devinskega sholar-ja, igre, ki so jo že predavali na Repen-tabru in na tržaškem radiu. Pa oglasil se je tudi oktet Planika s tremi pesmimi. Za zaključek smo še slišali prisego Zamejske mladine na besedilo dr. Janežiča. * * * Gorko je bilo v dvorani, ali še bolj gorko je bilo v naših srcih ob pogledu na mladino, ki nam je toliko lepega pripravila. Žal nam je bilo le eno: da ni bilo mogoče imeti tega tabora za vso javnost. Ali upanje imamo, da bo v prihodnje tudi ta ovira odpadla. Organizatorjem in nastopajočim naša zahvala in pohvala. (r + r) obstaja zelo obširna bibliografija. Noben filmski režiser ni doslej zbudil tolikega zanimanja. Mira Rgdio Trst A Teden od 9. do 15. septembra Nedelja: 9.30 Slovenski zbori. — 10.00 Prenos maše iz stolnice sv. Justa. — 11.30 Oddaja za najmlajše: »Čudežni vrt«, pravljica. — 12.15 Vera naš čas. — 14.45 Vokalni tercet Metuljček. — 21.00 Ljudska opravila in opasila: (27) »Med mašami«. Ponedeljek: 18.30 Skladbe jugoslovan- skih avtorjev. — ,19.15 Smetana: Blanik, simfonična pesnitev iz cikla »Moja domovina«. — 19.30 Znanost in tehnika: »Encimi«. — 20.30 Iz glavnih italijanskih opernih gledališč: Pergolesi: »Služabnica gospodarica«, »Livietta in Tracollo«. Torek: 18.30 Italijanski operni pevca: (37) »Marcella Pobbe in Antonietta Stalla«. — 19.15 »Pustolovščine Toma Sawyerja«, radijska zgodba za mladino - 4. del. — 21.00 Obletnica tedna: »Bitka pri Boro dinu leta 1812«. — 21.40 Klavirska sonata Ludvviga van Beethovna. — 22.00 Zgodba Pavla Diacona, po njegovi Historii Lango-bardorum - 2. oddaja. Sreda: 18.30 Honegger: Simfonija št. 3, imenovana »Liturgična«. — 19.30 Turistični razgledi. — 21.00 »Intervju«, radijska drama. ■— 22.30 Druga mednarodna revija pevskih zborov v Loretu - 5. oddaja. Četrtek: 18.30 Iz italijanskega glasbenega ustvarjanja: Glasba v Florenci za časa Medičejcev - 4. oddaja. — 19.00 Altistka Elza Karlovac, pri klavirju Gojmir Dem-šar. — 19.30 Za Valvasorjem po naši deželi - 11. oddaja. — 21.00 Simfonični koncert orkestra Tržaške filharmonije. Petek: 18.30 Iz simfonične glasbe 19. stoletja. —■ 19.00 Koncertna sezona Tržaške ljudske univerze 1960-61. — 19.30 Človek in cesta; (11) »Pedagogija cestne varnosti«. — 20.45 Igrajo Veseli planšarji. — 21.00 Koncert operne glasbe. — 22.00 Srečanja s tržaškimi književniki: (11) »Stellio Mat-tioni«. Sobota: 16.00 Junaki športa: (3) »Pariz-Madrid, prva velika avtomobilska dirka«. — 19.15 Tržaški obiski: Sesljam in okolica. — 20.40 Zbor Emil Adamič iz Ljubljane. — 21.00 »Sodnikova hči«, napisal J. Jurčič. »tein lišču je nato predsednik Segni osebno po- slušajo. O vsem ureyerjevem življenju - ........................................................ :.....-......r.... Vabimo na 14. Marijanski shod na Opčinah, ki bo v nedeljo 9. septembra. Začetek ob 4" popoldne. Goričani in Tržačani, pridite. ............................-........-.*..-.-...—..———1:™”‘.........“"“‘“‘z ^Erre l-ermitte 36 oJIujGo (jša i^(nca POVEST DOBRIH LJUDI 11 H I | | | | |; | | | | III I I I I I I I I III 1 I I I III I I I 1 Trg je bil črn od ljudi. Vse tovarne, 'klavnice in uradi so poslali svoje zastop-^'ke in svoje zastopnice. Pridružila so se li[n še nekatera poslanstva iz Pariza in Vefjih bližnjih krajev. Skozi na stežaj ^Prta vrata sta opazila rdeče kravate testnih svetovavesv in ploslancev, ka-h imena so šla od ust do ust med božico. Ko sta se prikazala duhovnika, je zadalo. Nekateri so se prešerno smejali, 4ri,gi so iu gledali z nekim čudnim ve- 861 jem. Glejte ju... črnuharja!« . delavci so se norčljivo odmikali, da so ltina naredili prostor, a takoj so se za kitila zopet zlili v t>oč