185. itevIM v udam, i.MHkoa n. nosu nti. ILII. leto. po dogovora* Itancrati.ttd. m POiti: ■a Nemčijo: Ho.........K »H sa Aioriko is tm drago dežela i loto.........K 30.- UpiovnlOtvo i Kaanova n odgovor dopisnica ali I tipgdij, dvorišče levo), telefon It. SB. Slnunost Galeve stoletnice v Krapini. Mali, skronini zagorski trg Krapina je te dni pozorišče v*» 1 i k*' hr-\ atske in slovanske kulturne slavil ost i. Poteklo je sto let, odkar se je v Krapini rodil veliki narodni prepo-roditelj dr. Ljudevit Gaj. Vsled njegovega truda in njego- ♦ ga neumornega dela je vznikel jezik hrvatski, zavladal je narodni duh narodni jezik v vsi hrvatski javnosti. Kakor je govorilo ljudstvo dose-i. v tem jeziku je odslej jela govoriti tudi inteligenca. Mesto mrtve latinščina je za v laja I vse povsod i hujni, živi narodni -•/.i k. Krapina se j*' zavihu dostojno velike slnvnosti. v svečanostim oble-o. \;i tisoče in tisoče hrvatskih za-stav plapola s hiš in hližnjih gričev, a trg sani je v zelenju in cvetju. Oh vhodu v trg >ta postavljena dva sia-oloka. Na enem je i»i I napis: »Ovdje u vil*» - rajske da«ln sile. < >n >a ti >e gane, - rodu svane«, na drugem pa: »Pod ovaj ('oh - Leh - Meh - grad. Slo-dobro došli sad.« Stebri slavo-Knv s<> okrašeni z zastavami m ze-njein in na vsakem iz njih je napisana kakšna kitica iz narodnih himen reporodnih ilirskih pesnikov. Gostje so jeli prihajati v soboto popoldne. V imenu slavnostnega od-!»ora jih je na kolodvoru pozdravljal predsednik pevskega društva Zćigorac« dr. Barbot. Zvečer oh s je bila vsa Krapina *. /Jutra.i budnica, ob polu -J. -prejem slavnostnih gostov, ki so ' i-li - posebnim vlakom iz Zagreba. • polu 12. je bila lavnostna akademija. Izmed prisotnih gostov omenja-Rusn generala Volodi mirova, gara vseučiliškega profesorja S. bčeva, Poljaka \-ouči 1 iškega pro-•-orja S. T. (Jiabowskega, Slovence mana iu državnega |>oslanca Ivana Hribarja, tir. Frana Novaka in dr. Ant. Šviglja kot zastopnike mestne občine ljubljanske, dr. Frana llešiča, zastopnika »Slovenske zlatice«, predsednika Jugoslovanskc akademije«. Tade Smičiklnsa, dvor. svetnika prof. ilr. Vatroskiva Jagiča dalmatinskega poslancu Ivaniševiča, istrskega poslanca Spiir'ića in hrvatske po-slanee dr. Lorkoviča, dr. šuniiin;i. Babic - G jalskoga, dr. Poljaka in Stjepana Radič«;. Slavnostna akademija so je pričela ob polu 12. pred Gajevim s-pomc-nikom. V imenu Krapine je prvi govoril V n k o v i n > k i. V svojem govora je naglasa I. da >o neumrla dela dr. Ljudevita Gaja izvor življenja vsega hrvatskega naročja. Za to smo Krapina biti ponosna, da je rodila tako velikega moža. Kot zastopnik »Jugoslovanske akademije* je govoril prof. M i Iče- t i o. Govornik je obširno slikal začetek hrvatskega preporoda in zasluge, ki si jih je dr. Gaj pridobil za hrvatski narodni preporod. Velika Gajeva dela so temelj vse današnje hrvatske literature. V imenu »Jugoslovanske akademije« kot naslednice njegovih kulturnih idej kliče spominu velikega Gaja: večna slava! Rus general V o I odi m i r o v se je v navdušenih besedah klanja! spominu ne le velikega Hrvata, ampak tudi velikega Slovana ki si j«* pridobil neveuljive zasluge za idejo kulturnega zhližanja vseh Slovanov. V imenu hrvatskih književnikov je spregovoril poslanec Ljuba B a-1» i č - G j a 1 s k i. Slavil j«> Gaja v pesniško nnvdahnenih besedah na-glašajoč. da je Gaj prvi na slovanskem jugu prižgal luč prosvete ter prvi jel oznanjevati. da živi »od Frula do Triglava. Krkonošev do Balkana« eden edini slovanski narod.V tej ideji jr Gaj največji. Gjalski je končal svoj sijajen govor z besedami: • Io> Hrvatska nij propala.« Xa to je govoril Bolgar vseučiliški profesor S. S. Bobcev iz So-fije. Dr. Ljudevit (laj. jo rekel govornik, je vas velikan kot narodni in politični huditelj in prepor r k! i telj, toda Gaj ni samo vaš. marveč je vsega jugoslovanstva. Kol Bolgar moram priznati, da >o Bolgari iz njegovih nii>li črpali mnogo koristi za svoj kulturni razvoj. Iz Bolgarske prinašam Hrvatom pozdrav, spominu velikega Gaja pa najgloblji poklon. Želim Hrvatom silo in moč, zakaj vsem Slovanom je treba, da so silni in močni. Neumrlomu spominu dr. Ljudevita Gaja večna slava. Živela Hrvatska S V imenu poljskega naroda je govoril vseučiliški profesor dr. G r a b o \v s k i. Ocenjeval je velik pomen dr. (Jaja in njegovega delovanja za Hrvate in za vse jugoslovanstvo. Kar je Gaj za Hrvate, to je Koszvnski za Poljake. Pozdravlja Hrvate, ki hočejo skupno s Slovenci in Srbi delovati na veliki vseslovenski ideji.. Tudi Poljaki so imeli v dobi, ko so dr. Gaj iu ostali Slovani delovali za prebujenje narodne zavesti, kulturne delavce, ki so so trudili za svoj narod in za slovenstvo. Vseslovanska časnikarska zveza je poslala iz Prage brzojavni pozdrav, ki je bil na akademiji pročitan. V iiiiciui »Matiee Hrvatske« je govoril vseučiliški prnjfesor «lr. G. B a z a 1 a. V svojem govoru je naglasa!, da je bii dr. Gaj med tistimi redkimi možmi, ki so pripravljali pot Matici Hrvatski«. S svojimi velikimi idejami je osvojil ves narod ter ga potegnil za sabo. Tudi v današnjih razmerah bi potrebovali takega moža. kakor je bil on. zakaj tudi današnji otlnešaji so taki, da je v nevarnosti naš obstanek, obstanek našega jezika. Gajeva slavnost ni samo proslava toga velikega moža, nego je tudi vzpodbuda za nadaljno živahnejše delovanje v i^egovem smislu. Za »Matico Dalmatinsko« je spregovoril drž. poslanec Don Ivani š o v i o. Gajeve ideje, je rekel govornik, so našlo radosten odmev pri Dahnat incih. kar je dokaz, da je Dalmacija prirođen del Hrvatske. Štiristo let je Dalmacija zdibovala v pesteh beneškega leva, ki ji ni dovoli;, da hi so smela svobodna kulturne razvijati. In takrat je zasinil prvi zu-belj narodnega solnen iz tega hrvatskega kraja ter našel odziv na oba lah dalmatinskega morja. Ko je Gaj tu osnoval »Narodne Novine«, je v Dalmaciji vznik In »Zora Dalmatinska«. V imenu vse Dalmacije kliče Ga je vem u spominu* večna mu slava, zakaj šele vsled ilirskega narodnega pokreta jo jela Dalmacija čutiti hrvatsko in je ostala hrvatska do današnjega dne. Na to je govoril predsednik »Slovenske Matice« profesor dr. Pran I lesi č. Kakor Hrvati, tako morajo biti hvaležni Ljudevitu Gaju tudi Slovenci, zakaj Gaj je deloval enako tako za Hrvate, kakor za Slovence. Pod njegovim vplivom je zapel Prešeren iu prebudila se je takratna slovenska mladina, a Hrvati so dobili več najboljših sil baš iz sloven. vrst, o če- mer je najsijajiiejša priča Stanko Vraz. Dr. Ljudevit Gaj je napravil iz kaosa red. Tudi danes bi nam bili potrebni možje, ki bi napravili red iz slovanskega kaosa, ljudi, ki bi bili kakor Gaj možje volje in dela. Znana je pripovedka o bratih Cehu, Lehu in Mehu. Pravijo, da ta pripovedka spominja na kulturno dobo bratov Cirila in Metoda. Na tem prastarem kulturnem delu je jel graditi naprej dr. Ljudevit Gaj. Napoleonu v kulturnem delu, dr. Ljudevitu Graju, prinaša cvetki1 hvaležnosti, priznanja in s"p:;štovnn ja v imenu naroda slovenskega. V imenu istrskega prebivalstva je govoril drž. poslanec Vekoslav Spin č i č. Med drugim je rekel: Dr. Ljudevita (Jaja časti in slavi obitelj Gaj. slavi ga sin. vnuk, nečak, slavi ga Krapina, zavita v slavnostno obleko. Toda Gaja ne slave samo ti, marveč slavi ga celokupni narod hrvatski in slovenski. Njega slavi Dal-cija, ki ji je posvetil prvo svojo pesem »Danici«, slavi ga Bosna, - slavi ga Istra, a slave ga tudi vsi ostali Slovani. Dr. Ljudevit Gaj je vse enako nosil v srcu. vse je ljubil z enako ljubeznijo, deloval je za vse, vse je vzbujal k zavednosti, vse je klica! k življenju. Program njegov je bila pesem »Još Hrvatska nij propala, dok mi živimo, visoko se bude stala, kad ju zbudimo.« Ako bi ne bilo Gaja, velika večina istrskega ljudstva bi danes ne govoril«! več v hrvatskem jeziku. V imenu »Družbe sv. Cirila in Metoda« in v imenu hrvatskih in slovenskih poslancev v istrskem deželnem zboru kliče slava Ljudevitu Graju, naj bi ga vsi posnemali v njegovem fle-lu in naj bi mu sledili v njegovem duhu. Nato so še govorili: Za Bosno in Hercegovino urednik Gjuro Dža-m o n j a, za »Jeronimsko društvo« prof. Roži č. za »Pedagogiški književni zbor« Davorin Trste-ii j a k, za »Hrvatsko sokolsko zvezo« dr. Lazar Car. za »Zvezo hrvatskih pevskih društev« dr. Milan Kresi č in za »Pučko prosveto« dr. Stjepan O r t nt* r. Ko so bili vsi govori končani, je položil župan Ivan Hribar na čelu ljubljanskega odposlanstva s primernim nagovorom prekrasen venec na podnožje Gajevega spomenika. Godba je zasvirala narodno himno »Liepa naša domovina« ki so jo vsi navzoči poslušali stoje in odkritih glav. Akademija je bila končana ob pol 2. popoldne. Po akademiji je bil slavnostni banket, ob 4. pa ljudska veselica v kopališkem vrtu. II. zlet gorenjskih sokolskih društev v Tržiču. Gorenjska sokolska društva so priredila včeraj zlet Sokolov v Tržiču, prijaznem kraju na severni meji naše dežele v okrilju Begunjščice, Košute in Storžiča tik pred durmi v Koroško. Važen je bil ta zlet z ozi-rom na politične razmere, ki vladajo v Tržiču, ki je še vedno v rokah par nemških oblastnežev, dasi prebiva v njem slovenski rod v velikanski večini, važen je bil pa tudi za bližnje Koroško, odkoder je prihitelo čez Ljubelj peš '50 zavednih slovenskih Bo-rovljčanov, v katerih srcih in dušah je prireditev napravila neizbrisljiv [ utis; lepe uspehe tega utiša bomo videli v kratkem. Zleta se je udeležilo nad 250 Sokolov v kroju, ne uštevši seveda naraščaja moškega in ženskega. Jutranji vlak iz Ljubjane je pripeljal večino uniformiranih, oni ob dveh pa večino civilnih udeležencev. Bili so Sokoli iz Kranja, Bleda, Škofje Loke, Javornika, Radovljice, Tržiča, Šiške, Ljubljane (vseh treh sokolskih društev) ,Vrhnike, še eelo iz daljnegaNo-vega mesta so prihiteli ti borilei za narodno zavednost na tržiški sokolski dan. Civilno občinstvo je prišlo iz vse Gorenjske, veselilo nas je pa jkj-sebno, da je bilo navzočega toliko kmetskoga ljudstva. S prižnic se je ponekod v okolici sicer zabičalo ljudem, da naj ne gredo na brezversko prireditev, a ljudje so vkljub temu prišli in ko so videli pri telovadbi in veselici tudi duhovnika, tržiškega župnika gosp. Špendala, so si pač napravili primerno sodbo o vsem hujskanju zoper sokolstvo. Narod1 naš je dober in noj »okvarjen, zato je pa naravnost vnebovpijoče brezvestno rovanje klerikalne stranke proti nositeljem narodne misli! Na vsporedu včerajšnjega sokol-skega zleta je bila preti vsem tekmovalna telovadba. Začela se je zjutraj ob (>. Za prvenstvo so tekmovali bratje Frane Benedek, Egon Jezeršek, Franc Ažman in Valentin Korošec. V nižjem oddelku se je pa udeležilo tekme IS članov t. j. l\ vrste in sicer: I. vrsta Kranj, II.vrsta Škofja Loka, in liled, III. vrsta Jesenice. Največ točk st) tlosegli bratje Celenik iz Kranja, Marčan iz Kranja, Peternel I Bletla in Boštc le z Jesenic. Po končani tekmovalni telovadbi so se vršle celo dopoldne skušnje za popoldansko telovadbo, tako da je bil dan posvečen pač samo delu in le prav malo zabavi in razvetlritvi. LISTEK. 0 pasjih dneh. Iz časnikarskega življenja. (Dalje.) Dovolj, gospod, dovolj. Takt> ne ■ remo več dalje! Biti mora kaj za-nivega. kaj novega, senzaeijonal-iz življenja, iz resničnega živ-u< nja. skratka, nekaj takega, kar še N'loh ni nihče doživel ali pa vsaj "1'isal ne. --No?!« Pri tem »no« me je tako pogledih kakor da moram kar vstati in cel k»i p najsenzaeijonalnejših novic iz-tresti iz rokava. Jaz seveda nisem iz-tresel iz rokava prav ničesar in sem I* /majal z glavo. "To je vse prav lepo, gospod, ali '»Ikod naj vzamem, ne da bi k.....« O, kar tt> zadene,« je rekel bres-fckrbno, »ste že navajeni!« Ta pripomba, ki JO je izrekel Janj sef gotovo le iz vljudnosti, ki je 'mvadna med sokrivci — pardon med kolegi, je bila sicer zelo laskava, ali odgovoril pa le nisem nič, temveč " »no zrl v papir na mizi pred se- »No. torej, če se vam je posušila vsa domišljija, vam bom pa jaz nekoliko pomagal. Hm! Kaj bi bilo, če skočite jutri z najvišjega poslopja v Nevv Jorku na ulico in potem opišete občutke, ki so vas navdajali v padcu? Kaj.' Seveda, če se ne poškodujete Kaj.'.' Ni vam všeč f Ne ugaja vam ta izvrstna misel? Kaj, ali res nočete prav nič več storit i za list, denar pa nočete imeti vsak teden! \Vell le ne razburjajte se v tej vročini, le ne razburjajte se — poiščiva rajši drugo gradivo! Hm, hm--pomisliva kaj, ko bi se dali zapreti Ne bi bilo slabo. Mislim pač takole: drevi se preoblečete v rokov-njača in takole okrog polnoči napadete kakega človeka, seveda na samem, ga prav pošteno namlatite, oropate in potem, ko pride policija, zbe-žite, tla vidite, ali vas policija vjame ali ne. Stvar je še toliko interesant-nejša, ker vas policija lahko ustreli. To bo vleklo še prav posebno. Torej, ali hočete f« »Res, prav čeden načrt,« sem dejal hinavsko, »toda, ali bi ne bilo boljše, tla se kot postopač preoblečen vrinem v kako beznico, kjer je vse polno tatinske, zločinske golazni in —« »Ne, ne tako! Sedaj sem jo uganil! Žrtvovati se morate za list! Ka- ka vzvišena misel! Zrtva svojega |k>-klica vse časnikarstvo vas bo hvalil*, čast i h), občudovalo, naravnost oboževalo, od danes pa do, o, celo do prihodnjega tetina!« Razburjen sem vstal in zrl za šefom, ki je kakor zblaznel drl i>o sobi semtert ja. »Hitro! hitro! Vzemite klobuk in površnik, oblecite hitro palico, nataknite si rokavice na glavo, vtaknite par smodk v denarnico in nekaj Aalarjev v usta in tecite! Tecite, pravim, v kako opijsko beznico, da moremo jutri že opisati delovanje tega strupa na kadilca, njegove sanje in iluzije, njegovega mačka — — no, ali me ne razumete? Ali vam nisem povodni dovolj jasno?« »O, dovolj, dovolj,« sem dejal, ves razburjen, »toda, ali se vam ne zdi, tla je opij že nekoliko, recimo, nekoliko preveč obdelano gradivo?! Kaj bi bilo, če bi se človek opijanil z onim slovitim indijskim ha —« »Ha —f« »Ha—s—« »Hašišem??? zakriči glavnik. »Da, hašišem!« »O! Imenitno, prest rasno, velikansko, o, kolosalno! Pravo dete vašega fenom al nega razuma in vaše ekvatorijalne fantazije! Hitite, tecite, letite, žrtvujte se na žrtveniku časnikarstva, in — vsi najsvetejši tiskarski škrati, zagotovim vam poseben časnikarski honorar polog vaše plače! »Časten honorar? Sem se že žrtvoval!« Hitro sem pograbil klobuk in palico in stekel iz »kraja duševne produkcije«. Vse je bilo pri pravljeno. Le par minut še je manjkalo, da izginem kot žrtva, nadeli no jagnje na žrtveniku časnikarstva, v žrelu grozovitega mololia hašiša. Dolgo časa sem blodil po mestu, predno sem našel starega znanca iz »stare« domovine, ki je tudi v »novi« mešal strupe, kakor v stari. Bil je lekarnar. Dal mi je ravno toliko onega indijskega čarobnega strupa, kakor je dejal, da si lahko nabavim ž njim prav kapitalno mavro. Rekel pa je, da moram biti zelo previden. Previden? Da, ker se ne ve naprej, kdaj začne strup uplivati, in potem lahko človek napravi bogzna kako neumnost. Zato sem tudi vse potrebno potem ukrenil. V svoji sobici sem se lepo vsedel na divan, v kot. Vrata sem zaklenil in pustil ključ v ključavnici. V sobi je bil prijeten mrak, okna sem zastrl. Solnee je ravno zahajalo. Se par mi- nut, pa se stemni popolnoma. Pred seboj sem imel na mizi v kozarcu opijanjajoči strup, zraven pa steklenico votle. Na desni je ležala škatlji-ca i užigalieaini, potem dva svinčnika in par listov p«ipirja, na levi pa zaprt zavitek s pismi, beležkami in oporoko. Na sredi mize je stala ura, natančno uravnana. Veliki kazalec je kazal na številko XI, mali pa se je že skoraj pomaknil na IX. Se pet minut, samo še pet minut! Kako bo strup uplival ? Ali bom omedlel —? Počasi se sklonem kvišku, priniem za kozarec, sedem zložno v kot divana in uprem oči v kazalec, ki se neizprosno pomika naprej. Zdi se mi teh par minut že cela večnost. Kozarec se mi začne tresti v roki. Postavim ga nazaj na mizo. — — Še dve minuti! Kako počasi se pomika kazalec naprej in vendar tako hitro--Štejem sekunde, kakor bi bil obsojen v smrt-- Sedaj! Usodepolni trenotek se bliža, še petindvajset sekund — — še petnajst--deset--pet — tri — devet je!! Dvignem kozarec in se dotaknem ž njim ustnic. Zbogom torej, pametni svet, zbogom! Hitro izlijem pijačo v se-- (Dalja prtfcoimJM) Opoldne so Sokoli kosili po raznih narodnih gostilnah tržiških, kjer so bili naravnost ljubeznjivo postrežem. Ob 2. je bil sprevod po trgu. Na telovadišču tik postaje se je zbrala sokol, armada, ki je odkorakala med spremljevanjem godbe Slov. Filharmonije iz Ljubljane oziroma tro-bentanjem trobentačev v trg. Krasen je bil pogled na te čete, pred katerimi so šle zastave ljubljanskega, kranjskega in jeseniškega Sokola, za njimi pa korakal naraščaj istotako v kroju. Zato ni čudno, da je bilp v Tržiču tako silno navdušenje, ko je bil ves trg ]>oln Sokolov, da je'kar grmelo »Na zdar« - klicev, nežne roke zavednih slovenskih Tržičank so pa su-le na prišlece iz vseh oken cvetje in zelenje. Tržič sam je bil tako ves v slovenskih zastavah, da je bilo teško najti par hiš, kjer ni bilo zastav. Na glavnem trgu pred prostori > Slovenskega bralnega društva« so se sokolske vrste ustavile. Tu jih je pozdravil v iskrenih besedah starosta tržiškega Sokola brat M a r i n -ček, ki je rekel med drugim: Že marsikatera zvezda je zažarela na slovanskem obzorju, a nobena še ni zažarela s takim sijajem, kot zvezda sokol-stva. V starem veku so šli trije modri iz jutrove dežele iskat kralja, ravnajoč se |k> zvezdi, ki so jo zagledali na nebu. Želi. da bi tudi slovenski narod našel svojega kralja, svojega zveli-čarja in poveličarja, da sledi svoji zvezdi - vodnici, sokolski ideji. želi. da bi sokolstvo prešinilo ves slovenski narod od prebivalstva mestnih palač tlo zadnjih gorskih koč. Meje slovenske zemlje, ki jo posedujemo, se krčijo od dne tlo dne. Tam, kjer leže grobovi naših pradednv po Koroškem in Štajerskem, tam gospodari danes Nemec, naš kruti nasprotnik ki seza svoje grabežljive kremplje Že po posesti Ai\ je še v naših rokah. Majhni smo in velik je nas sovražnik. Toda omagati, opešati, obupati ne smemo. V delu je naša moč, naša rešitev! Jačimo se v sokolski ideji! Črtomir je nastopil za vero staršev, mi pa nastopimo za vero v našo zmago! Naše vrste naj bodo krepke, str-nene, /gostiti se morajo in podaljšati, nikdar ne zredčiti ali skrajšati! In ko vidim vas. bratje, ki ste prihiteli k nam v naš Tržič, se mi zdi, tla (Mijeni Slovenijo, ki vzradoščena kliče besede, ki jih je pred sto leti pel slovenski pevec Vodnik, da vstaja narod, prerojen, ves nov k življenju, ki ne pozna smrti! Naj bi se te besede uresničile jm> vsem Slovenskem, tla bo Slovence povsod sam svoj gospodar, naj bi se pa uresničile zlasti v Tržiču, kjer nas še tišči k tlom narodni nasprotnik. Na zdar! Gromoviti odzivi Sokolov so zali u ca 1 i po Tržiču. V imenu »Slovenske Sokolske Zveze« je pozdravil Sokole njen starosta brat dr. O r a ž e n. Minuli so časi dejal je - ko so se 1 juti je veselili le sokolskih rdečih srajc. Danes hoče ljudstvo od nas dela in prav je tako. Na telovadišču boste pokazali, kaj vzmore vztrajnost. Majhni smo. a kljuliovali smo sto in stoletja sovražniku, tla nas ni zatrl. Noben narod ne umre kljubovati, če ni na vrhuncu čilosti in žilavosti, zato je t m I i naša narodna rešitev mogoča le v delu. Želim, da hi ta lepi Tržič prešinila sokolska ideja in izbrisala črni madež, ki ga vidimo danes še na njem, da namreč gospodari v njem Nemec! (Klici: Bo ga zbrisala!) Danes imamo tu meti seboj brate s Koroškega (viharni »na zdar< -klici Korošcem). Tudi meti njimi je sokolska misel dobila tal, tudi nad njimi se razgrinjajo črne sovražne megle, ki Zadnji rotfovlne Benolla. Povest. (Dalje.) VII. Mihael je spal več ur, trdno in mirno, navzlic vsem velikim razburjenjem minole noči. Zaspal je od utrujenosti hitre ko se je bil \ legel. Njegova 'zadnja misel je bila, tla tisti, ki so na smrt obsojeni, spe dolgo in mirno. Zdelo se mu je, da se Ih> dvoboj končal z njegovo smrtjo. Notranji glas mu je rekel, tla ga bo Lenard pre bodel. »Kolikor sem jaz bolj izvežban, toliko bolj bo njega vodila strast in osvetoželjnost,« si je rekel; »jaz ga bom skusil raniti, on bo skusil mene usmrtiti.« Lenard je res tako mislil. Zavedal se je, da je dvoboj zanj velika nevarnost, ker v borenju ni izvežban, a to ga ni vznemirjalo. Mihaela usmrtiti— to je bil njegov sklep in naj-pazljiveje je poslušal pouke Štefana viteza Ogulina, kako si pri dvoboju lahko pomaga. »Usmrtiti ga moraš,« je Ogulin prigovarjal Lenardu. Prisluškovanje je sploh sramotno dejanje,a v tvojem slučaju dvojnega pomena. Evzebij te odžene, če izve, da si zapletel njegovo so jih doslej zastirale. Naj sokolska misel zbudi ves narod slovenski, da se uresničijo besede: Kdor Slovenec, ta Sokol, katera Slovenka, ta Sokolića. Na zdar!« (Bučni »na zdar«-klici.) Vsi Sokoli in vse ljudstvo, ki se ga je nabralo na tisoče, je začelo odkritih glav peti »Hej Slovani«! Tresli so se zidovi Tržiča! V imenu koroških Slovencev se je zahvalil za peodrav eden izmeti njih. Z veseljem smo prihiteli čez Ljubelj, je rekel, |»oinneč, tla to ni tako visok zitl med nami in vami, tla bi ga ne mogli prekoračiti. Slovenski duh, ki je zatiran na Koroškem, se mora vzdigniti! Kakor je jiovsod po Kranjskem, isto je še danes na Koroškem. Z mirnim, a vztrajnim delovanjem moramo napraviti konec te-teinu iH>siligt>s|K>tlarstvu, kakor ste mu napravili pO Kranjskem. Pomagati moramo sebi, zato hodimo neizprosni v gospodarskem ožim in takt) dosledni, kot so Nemci. Z vso brezobzirnostjo se mora izvajati geslo: »Svoji k svojim!«, kar naj si zaiio-mnijo tudi Slovenci s Kranjskega, ko imajo kupčijske zveze po Koroškem. Izlet, ki ga je napravil Sokol preti tetini čez Ljubelj v Borovlje, je za-sejal pravO seme meti koroškimi Slovenci in ne bo "eč dolgo, ko razprostrt' tudi na Koroškem Sokol svoja široka krila. Stojte nam na strani! Krut boj bijemo za naš narodni obstoj, a če imamo zavest, tla nam je naša narodnost naša vera, potem bomo izvojevali ta boj. Kar se je doslej delovalo za narodnost meti koroškimi Slovenci, je bilo nazadnjaško, ki nam je samo škodovalo, nič pa ni koristilo. Korošec je napreden, zato so nas pa vsled dosedanjega postopanja naših voditeljev smatrali za ljudi slabše vrste. Da bo konec tega nazadovanja koroških Slovencev, delati je treba /a nje s stališča, ki je narodno in napredno. Na zdar! (Burno odobravanje.) Meti sviranjem pesmi »Naprej zastava Slave so odkorakali Sokoli prt»ti telovadišču, povsod znova nad vse prisrčno pozdravljeni. Navdušenja za sokolstvo naj se gredo nekateri našinci učit v Tržič! Kmalu nato se je pričela telovadba pod vodstvom brata Kvgena Saj o vica iz Kranja. Ker je prostor za gledalce jako pripraven, bilo je teh vsega skupaj gotovo do tri tisoč. Izvajale so se najprej proste vaje, določene za drugoletni celjski zlet. ob sviranju narodnih pesmi. Izvajalo jih je 70 telovadcev točno in natančno, kar je zlasti vzeti na rovaš tekmovalne telovadbe, za katero so se telovadci skrbno pripravljali in torej dosegli pri obeh telovadbah lepo vspehe. Nato je nastopil naraščaj 70 po številu ki je izvajal istotako proste vaje. Videlo se je. tla je naraščaj izvrstno izvežban in da bodo tekom časa to najboljši telovadci med gorenjskimi Sokoli. Sledila je telovadba 36 deklic s praporci in sicer kranjskega in škofjeloškega Sokola. Telovadba je bila izvedena z lahkoto, dasi so bile nekatere deklico stare komaj po w do 10 let. Nastopile so za njimi Sokoliće s palicami. (Skofja Loka in Kranj.) To je bil eleganten nastop in graciozno izvajanje skozinskoz. Posebno je bil opažati mir telovadk po VSn-ki točki: stale so kot kipi. Obleko, kot so jo imele, bi priporočali slovenskemu ženstvu po mestih in trgih, ker je zdravja koristna in ker ni na njej nobene potrntnosti. ki je mnogokrat prav nepotrebna. Nato so nastopi 1 i dečki in sicer polovica njih s ščiti in bati. druga pa s sulicami. Izvajali so borilne vaje. Ženo v neprilike. Renata te ne bo nikdar več pogledala, če izve, tla si prisluškoval, in Mihael te bo imel vedno v rokah in te bo neusmiljeno poniževal. Vsi tvoji načrti bodo patili v vodo. Samt) če Mihaela ubiješ, moreš doseči svoje namene.« »Tebi pa tudi ne bo na skotiti, če spravim s sveta tvojega tekmeca pri gospe Tereziji« se je srdito rt »ga I Lenaril. »Kožo bom jaz nesel na semenj. Ce zmagam, boš ti gotovo imel korist; če jo bom pa tudi jaz imel, je jako dvomljivo.« »Prav nič ni dvomljivo. Mihael je edini navaren tvojim namenom; če spraviš njega s pota, je tvoja sreča zagotovljena.« Na vse načine je Ogulin prepričeval Lenarila, da mora Mihaela ubiti in vso noč je porabil, da mu je kazal različne načine za vratnih naskokov in izpadov in ga v njih vežbal. Prtiti jutru je šel Ogulin iskat drugo pričo in Lenard se je vlegel na Ogulinovo posteljo, da se nekoliko odpočije, a zaspati ni mogel. Ko je stari Kržinar zbudil svojega sina, mu je ravnodušno naznanil: »Dvoboj bo ob petih popoldne. Dogovorili smo dvoboj na fleret.« »Hvala, oce«. je odgovoril Mihael. »Kadar bo čas oditi, zbudi me.« Mihael se je obrnil na drugo stran in je zopet zaspal. Lenard se je nemirno premetaval po Ognlinovi postelji. Smrti se ki so zelo težke in ki zahtevajo silno izvežbanost in pri katerih ja treba nekoliko misliti, da se napravi za-niahljaj. Izvedene so bile prav izborno. Pri sledeči orodni telovadbi je nastopilo 42 telovadcev z enkratno menjavo orodja. Prvič je telovadila na konju na šir vrsta iz Loke, na bradlji iz Kranja in Loke, na drogu vrsti iz Jesenic in Radovljice-Bleda, na kozi pa vrsta iz Kranja. Vse vaje so bile izvajane krasno. Nato je nastopil Sokol Ljubljana I. na drogu in visoki bradlji. Da je bila ta telovadba uzorna, ni treba posekaj poudarjati, saj so telovadci med najboljšimi slovenskimi telovadci. Po lepo nspelih skupinah na bradljah in konjih je bila telovadba končana, ljudstvo pa, ki je bilo kar presenečeno nad toli kipi i uspehi in vsaki izvajani točki burno ploskalo, je bilo vse veselo in srečno, da je videlo toliko lepega in koristnega. Posebno je napravilo lep utis, tla se je telovadba takti hitro vršila; ko so odhajali eni telovadci, prihajali so že drugi. Uvidelo je ljudstvo, tla so Sokoli možje dela in vstrajnosti, zato so st» mu priljubili še bolj. In ko bi bilo to ljudstvo videlo, koliko časa so žrtvovali ti mladi ljudje, tla so prišli tlo tolike izvežbanost i, tla so se trudili in potili v telovadnici, ko so drugi sedeli pri pijači in kritizirali »naše žalostne razmere«, tla so delali, ko so drugi spali spanje lenuhov. potem bi Šele spoznah*, kolika moč je v so-kolstvu. Po telovadbi se je vršila zraven na travniku veselica, ona neprisiljena priprosta zabava, kot na sokolskih prireditvah. V raznih paviljonih so stregle požrtvovalne tržiške S!o venke in imele vedno dosti oprav iti, vesele pesmi so donele od vseh strani, na odra je pa plesala poskočna* mladina, ('as je le prehitro minul in ko je odhajal 1 , ,mi 10. vlak proti Kranju in Ljubljani, prišlo je vse, kar je v Tržiču slovenskega, na postajo, tla se poslovi od ljubih gostov. Ločili smo se, tla se vidimo zopet kmalu! Včerajšnja telovadba in sploh ves nastop Sokolov v Tržiču je napravil na ondotoo ljudstvo najmočnejši učinek. Naš poročevalec je govoril s priprostim kmetom, ki je dejal: Škoda, tla sem jaz prestar za telovadbo. A imam dva sinova, ki ju takoj vpišem k Sokolu. Zdrave in krepke ter vesele otroke hočem imeti Mož je iz tržiške okolice. Kako so tam sploh vneti ljudje za Sokola, priča, tla so v neki družini, kjer so štirje sinovi, vsi štirje telovadci pri Sokolu in se kosajo, kateri izmeti njih doseže večjo izvežbanost. Sokolski dan v Tržiču nas je popolnoma zadovoljil in upamo, da doseže vspehe. ki jih pričakujemo. Bil je preti nami krepek roti, poln moči in navdušenja, rod, ki bo rodil in vzgojil si krepkejši rod, kateremu bo vcepil že v zorni mladosti iskreno ljubezen do. rodne zemlji1, rod, ki bo vzgojil svoj zarod v sokolski telovadnici. V sokolstvii je bodočnost slovenskega naroda! Glabinskega konferenca. D u n a j , 14. avgusta. V »Osterr. Volkszeitung« piše posl. Hofmann-\Yellonhof sledeče: Obet rukcijonisti naj bodo prepričani, tla so delavne stranke v slučaju potrebe pripravljene tudi k boju, tla obranijo parlament. Da bi se spuščali v koalicijske poskuse, se mi zdi brezuspešno. P r a g a , iS. avgusta. »Ven-kov«, organ čeških agrarcev objavlja članek, v katerem izvaja sledeče: Ce je bal in strah preti smrtjo ga je neprestano trpinčil. Ves čas mu je rojilo im) glavi, kako bi mogel dati Mihaela zavratno ubiti, tla bi dvoboja sploh ne bilo treba. Že ko se je Mihael mudil na Lesnem brdu, je Lenaril razmišljal, če bi ne kazali* poslati nadenj rokovnjaško četo Rude-čega Jakoba in sedaj M je bilo žal, tla tega namena ni izvršil. »Torej ob jietih popoldne dvoboj na fleret«, je naznanil Ogulin, ko se je z drugim sekundantom vrnil od posvetovanja z Mihaelovima pričama. »Kar je najliolj neprijetno, je to, tla bo stari Kržinar sam sekundant svojega sina.« Pričo drugega sekundanta, nekega graničarskega oficirja, se Ogulin in Lenard uista mogla svobodno razgovarjati. Dogovorili so se kar je bilo najpotrebneje in se potem razšli. Domenjeno je bilo, da se bo dvoboj vršil v mestnem logu na samotnem senčnatem prostoru, kamor je bilo mogoče priti od dveh strani in kjer so se vršili običajno krvavi in nekrvavi dvoji, ki med takratnimi ljubljanskimi aristokrati in oficirji niso bili redki. Ob določeni uri so se pripeljali Mihael s svojim očetom, s kapitanom Mrmoljo in zdravnikom. Mrmolja je nosil v usnje zavite flerete. Lenard in njegova sekundanta so že čakali. Ko jih je zagledal stari, Kržinar, je rekel svojem« sinu: posl. Globinski sklicuje konferenco jioslancev, si je pač v svesti kritičnega (loložaja notranje politike in velike odgovornosti za najbližje dogodke v parlamentu. Poljaki vedo dobro, tla so vsled podpiranja sedanjega sistema sokrivci. Glabinski bi varoval interes države, če bi sklical sejo Poljskega kluba, v kateri bi se izreklo, tla Poljski klub ne more več pod pirati sedanje vlade. Sele potem bi se mogli slovanski poslanci sestati in skleniti pozitiven program. Posl. Glabinski in tisti, po katerih naročilu on govori, se zelo motijo, če mislijo, tla bo konferenca češko delegacijo odvrnila od njenega odločnega boja prt »ti sistemu in od tlela za konsolidiran je vseh avstrijskih Slovanov. Vsi taki poskusi so zaman. I) u naj, 15. avgusta. Glabinski je povabil na sejo 17. avgusta tudi socialno - demokrat, posl. tir. Adler-ja in tir. Pernerstorferja. Nemško nasilstvo. Mtidl ing, 14. avgusta. Župan je odredil, tla se odstranijo češki plakati nekega češkega kopališča in da se smejo v bodoče nalepljati samo plakati z nemškim tekstom. Društvo »Božično drevtKv je sklenilo v bodoče obdarovati z obleko samo nemške o t roke. Kreta. Kanca, 14. avgusta. Kretska vlada je z ozirom na to, tla so vsi poslanci otoka pridi odstranitvi grške zastave, za jutri sklicala zbornico, kjer bo podala demisijo. Atene, 14. avgusta. Turški poslanik j*1 oddal grški vladi novo spomenico, v kateri se odgovor Grške gletle Krete označuje kot nezadosten in se zahteva vnovič formalna izjava, v kateri bi Grška izrekla, tla nima prav nobenih ambicij na Kreto. Turška spomenica je vzbudila začudenje; takoj ko so jo sprejeli sta konferirala ministrski predsednik in zunanji minister s poslaniki velevlast i j - pokroviteljic. Atene. 14. avgusta. Ministrski svet bo še danes definitivno odgovoril, in sicer v pomirjevalnem smislu. Perzijski šah. London, 14. avgusta »Dailv Mail« javlja iz Teherana, tla sti poklicali k mlademu šahu mater, kar pa je mah) pomagalo, kajti sedaj jo-četa oba in zahtevata, tla se pokliče oče zopet v domovino. Zadnjič je baje mladi šah hotel zbežati pa so ga še pravočasno ujeli in neki dvorni uradnik mu je zaklical: »Ce veličanstvi) takoj ne stopi s konja, se pred očmi Vašega veličanstva ustrelim.« Begunec se je nato bled in pre-patlen vrnil domov. Generalna stavka na Švedskem. Š t o k h o 1 m , 14. avgusta. List »Post Tidingen« je priobčil včeraj uradno poročilo o stavki, kjer po-vdarja, da leže vzroki stavke v tem, da so delodajalci mislili, da samo resen poraz delavcev napravi konec vodnim zahtevam po zvišanju plač. Seveda pa imajo delavci pravico odgovoriti s stavko. Obžalovati je le to, tla niso mogoča direktna pogajanja, ko gre za javne naprave in ko grozi javnosti lesnična nevarnost. Gotcborg, 14. avgusta. Mnogo organiziranih delavcev je vkljub protestu strokovnih organizacij začelo z delom. Za tlelo v luk i se je poleg tega oglasih* večje število neorganiziranih delavcev, danes dela tatu okoli 200 mož. Neorganizirani delavci so sklenili, tla bodo v ponedeljek splošno začeli zt>i>et delati. »Drži se dobro in glej tla opravil hitro — naročil sem večerjo, tla bomo svojo zmago primerno slavili.« Še enkrat, kakor za slovo preti odločitvijo, se je stari nasmehnil svojemu sinu, potem je dobil njegov t d »raz resin izraz. Formalnosti, predpisane za take slučaje, so bile hitro izvršene. Se-kundantje so se pozdravili in potem določili dogovorno stojišče bojevnikov, meti tem ko je zdravnik razgrnil po tleh večji roliec in po njem razložil svoje \nstrumente in zdravniške pripomočke. Mihael in Lenard sta se meti tem slekla; dogovorjeno je bilo borenje z golimi prsimi. Ko so sekundant je zaznameno-vali prostore, so vzeli v pregled orožje. Nihče ni imel ugovora proti orožju. «Gospod plem. Kržinar voli orožje prvi,« je naznanil kapitan Mrmolja in pomudivši Mihaela flerete dostavil: »Prosim — izberite.« Mihael je vzel fleret, ki mu je ravno prišel v roke, ne da bi kaj izbiral; Lenard si je smrtonosno orožje natančno ogledal in končno vzel fleret, ki se mu je zdel nekoliko trdnejši od drugih. Sekundant je so vzeli sablje in potem peljali bojevnika na njiju mesti. (DaUa prlaodajle.) XXIV. glavno skapftlna družbe sv. Cirila in Metodo. Poročilo glavnega tajnika gospoda dr. Žerjava. (Dalje.) Pričakovali smo, da se ta izjema sprejme tembolj, ker smo od drugih blizu »S. S. D.*< stoječih činiteljev dobili zagotovilo, da je ta rešitev najboljša. Kako smo se začudili, ko nam sporoči »S. Š. D.«, tla se je soglasno torej tUdI z glasovi istega g. Rožuna in Treiberja sklenilo, da se družba odreci vsakemu deln na šolskem in izobraževalnem polju in se omeji na vsprejemanje denarja, v kateri namen tudi sme podružnice snovati. Družba naj bo finančni minister, »S. S. I).« pa naj opravlja vse druge resorte, ki jim troške pokriva ta finančni minister. Staliče »S. Š. D.« se je torej v tistih 2 mesecih, ko ni odgovorilo, bistveno spremenilo. Poprej je bil glavni pogoj, jkhI katerim ne ustanavlja podružnic ta, da mi prevzamemo neke dolžnosti do Št. Jakoba, ko smo se gletle teh dolžnosti sporazumeli z Ražunom, zdaj pa stavi drug pogoj, namreč opustitev vsega praktičnega dela in le plačevanje računov »S. S. I).«. dnevno, tla nas je to pogrelo. Odgovorili smo regularno. Razlog je bil kratko ta. tla bi bilo naravnost ponižujoče, če bi družba dala eksekutivo iz rok. opravičeno bi ji lahko člani odpovedali zaupanje, ako za izdanje denarja potrebuje posebno društvo! Nato je odbor »S. iS. D.« poslal še odvetniško polemiko, končno smo mi izjavili, tla vztrajamo na stališču, da se ne moremo odreči tako-le. Št. 1260/1909. Slavno »Slov. šolsko društvo« v (Vlovcu. O cenjenem dopisu z dne 29. vel. travna 1909 se je vršil v vodstveni seji, dne -3. rožnika 1900 vsestranski razgovor. Po daljšem posvetovanju smo prišli do naslednjega soglasnega zaključka: Družba sv. Cirila in Metod.; vztraja na opetovano izraženem stališču, tla se ne more odreči nobeni vrsti narodnega delovanja na Koroškem, ki ji je po pravilih dovoljeno. Ne smatra pa le za pravico, da debije na Koroškem, temveč sploh za 11; i j -znamenitejšo dolžnost, katero ji je izročil slovenski narod. Zdi se ji pri tej priliki potrebno ponovni* zagnto-viti, tla ni in ne bode delala nikdar ovir delovanja kake narodne organizacije in seveda tudi ne delovanju Vašega cenjenega društva. Po zatrdilih v dosedanjih cenjenih dopisih upamo, prosimo in se zanašamo,tla se t nt 1 i z Vaše strani opusti vse, kar bi utegnilo kaliti dobro razmerje med Vašo in našo organizacijo. Saj je dela za nas vse dovolj, osobito imate Vi v veliki nalogi boja za ustanovi tev javnih manjšinskih slovenskih šol na podlagi šolskega zakona in v tozadevnem poduku slov. naroda na Koroškem krasen in obširen delokrog. Sicer pa prepustimo vprašanje, n katerih se sedaj med nami vrše j>og;i janja, družba sv. Cir. in Met. končan odločitev letošnji svoji veliki skupščini, ki je itak pravzaprav edino poklicana za njih rešitev. Z narodnim pozdravom! Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, 24. avgusta 1909. Ta tiopis je vzel odbor »S. S. IV na znanje in kot odgovor na ta apel izjavil, tla zagotavlja, tla se hode pri svojem delovanju z vso skrbjo ogi-balo vsakega nasprotovanja C. M. I>. in je overjeno, da bode isto storila tudi slavna družba njemu nasproti. Ker kedaj ni prišlo do sporazuma, smo si zagotovili lojalnost. Jas sem uverjen, tla bi lahko v marsikoji za devi prišli do dogovorov tembolj, ker sem že svoj čas za slučaj, da ue pride do kompromisa predlagal stalne skupne seje vsak mesec, ki bi jih udeležili zastopniki S. S. D. lil C M D V odboru s S. Š. D.« odločuje dr. Brejc. Le-ta je smatral za svojo nalogo, da prvi prelomi dogovor, da vse bode S. Š. D. skrbno izogibalo vsakega nasprotovanja »Družbi sv. Cirila in Metoda!« Dasi v to nepoklican odbornik, je sklical sejo podružnice V Celovcu z namenom, da izzove nje razpust, to se mu je tudi posrečilo. Bodisi tedaj, da priznamo, ila vodijo gospode pri S. Š. D. kaki razlogi, to prem in janje stališe in ta prelomitev pogodbe in pomote v »Miru« ne delajo primernega razpoloženja za spravo! Tako g. dr. Breje, se ne postopa, če se ponuja roko. (Dalje prihodnje.) Dopisi. Ii Velenja (Štajersko). V našem trgu je lansko leto župnik iz sosednje fare goag. Fran Smre^nik kupil neko hišico in prišel potem semkaj v pokoj. Od kraja smo ga bili veseli; toda5 kmalu smo Vtdfeli, da naj; rajše z nasprotniki oNfc|> in se tudi svojih duhovnih bratov vzgibi je. Vse to bi še nie ne bilo! Toda kar je zdaj storil, neizmerno žali naše mišljenje in narodno čustvo! Cujte toraj in strmite: »Narodni dnevnik« iz Celja piše v št. 180 od 10. t. m. sledeče: »Iz Velenja: Tukajšnji katoliški duhovnik Smrečnik je prodal svoj gozd v Št. Ilju s posredovnjem Smodiša Siidinarki«. Pričakujemo, da dotični gosp. Smrečnik takoj pojasni javnosti celo zadevo. Potem bomo dalje govorili«« — Kaj takega pa res še nismo Slovenci doživeli! Smo radovedni, kako se bo opral! Že posebno zaradi tega, ker je prej gosp. hotelirju Raku, pri katerem je na brani, zagotavljal, da le njemu gozd proda, če ga bo sploh prodaji. To je še zjutraj pri zajutrku trdil, od tam pa je sel naravnost k Smodišu, mu gozd ponudil in prodal. Zagotovil je pa tuli nekomu kmetu, da ga on dobi. Potegovala sta se še za ta gozd dva Slovenca in bi bila za njega rada 6000 K ;lala. on pa ga je »Siidinarki« za 4000 kron dal. Xe nosi zaman imena nem-čurski pater! Ali je to v zahvalo svojim bišim t'aranoin št. iljskim napravil, kateri so ga celo imenovali za rastnega občana, ali hoče s tem podizati, da ima Nemec rajši kot svoj narod in se mu znabiti njegovi hišici narod in se mu /nabiti njegovi hišici asproti stoječa nova stavba »Siid-: arke« tako dopade. da misli, da bo Siidmarka.« t ml i v St. Ilju tako stavki delala, ali je pa — kar je najbolj irotovo na možganih oslabel! (M katoliškega slovenskega duhovna je : » pač velika in ostudna hinavšeina; i a o tem bom še prihodnjič kaj napisal, če gosp. Smrečnik svojega deja-temeljito ne opraviči. Dnevne vesti. V Ljubljani, 16 avgusta. — Občinski svet ima v sredo, ene 18. avgusta t. 1. ob šestih pop. v mestni dvorani izredno sejo. Ker je a nekatere točke dnevnega eda v zmislu § 57. občinskega reda potrebna k va 1 i f i k o v a n a večina, se g g. občinski svetniki pozivajo, da se seje polnoste-rilno udeleže. Na dnevnem redu ivne seje so te-le točke: Personalnega in pravnega odseka poročila: 1) o pro-- i tvrdke E. Czeczovviczka in sin za prepustitev nekih mestnih parcel ob iruberjevem kanalu v najem. 2) o >§nji zadruge gostilničarjev itd. za . ;enje rabiti mestni grb v svojem :atu. 3) o prizivu Gustava Del-Cotta proti odloku mestnega magistrata glede vz^ojevalnine sirot Adalberta in Maksa .ajeršiča. 4) o prizivu Hedvike Dovič proti odloku mestnega magistrata glede :merjene ji milosčme. Finančnega od-eka poročila: 1) o prošnji »Prve graške delniške pivovarae« za prodajo ..ekaj me.-inega sveta ob hiši Št. 38 a Martinovi cesti. 2) o prošnji vse-^frihškega odseka dunajskega dijastva za nakup več brošuric: »Slovenska vi-- Aa šola«. 3) o dopisu deželnega od-jra glede ustanovnega in rednega rnega prispevka mestne občine za-lu za pospeševanje obrti. 4) o do-. su mestnega magistrata glede nakupa nekaj sveta v svrho razširjenja Ceste na Kodeljevo. Stavbnega odseka polilo o oddaji zidarskih, klesarskih in irskih del Dri zgradbi nove državne rtne šole. Šolskega odseka poročilo računih o porabi dotacije za šoUko 190* 9: a) II. mestne slovenske -e ljudske šole; bj III. mestne slo-tenske deške ljudske šole; c) vnanje : in mešč. šole pri Uršulinkah. Na levnem redu tajne seje so te-le točke: rsonalnega in pravnega odseka po-i: 1) o dopisu županovem glede ^daje služb mestnih šolskih zdravni-v 2) o dopisu županovem glede ^emizovanja službe stražniškega nadzornika. Finančnega odseka poročilo o ponudbi Ljudmile Kubelkove za od-stavbišča na zemljišči starega Kega oskrbovališča. Šolskega od-^r.a poročilo o prošnji nekega mednega učitelja za posebno nagrado za pouk v ročnih delih. Klavničnega rav-nateljstva poročilo o pritožbi Franja rmana, mesarja in posestnika v St. Vidu proti postopanju ravnateljstva cestnega užitninskega zakupa, odnosno ^ničnega ravnateljstva glede pobiranja ogledne pristojbine. Obrtnega °dseka poročila. 1) o prošnji Jakoba •pa za podelitev gostilniške konce-sje 2) o prošnji Antona Kajfeža za podelitev gostilniške koncesije. 3) o prošnji Antona Putriha za podelitev gostilniške koncesije. 4) o prošnji Ma-tlje Pleškota za podelitev koncesije za Učenje vina. 5) o prošnji Ivana Go-! a>a za prenos gostilniške koncesije. fj o prošnji Sedejevih dedičev za Prenos gostilniške koncesije. 7) o Prošnji Frančiške Meze za razširjenje kuharske koncesije. + Kranjski deželi odpisanih '21.000 kron. Finančni minister Bi-1'nski je na nujne prošnje župana Hri-''*r;«i odpisal mestni občini ljubljanski ^»OOO kron od potresnega posojila. T° je uko velik uspeh, da so si kle-r'kalci kar laso ruTali. Toda potresnega posojila nima samo ljubljanska mestna občina, nego tudi deiela kranjska. Minister Bilinski je ravnal kot pravičen in objektiven mož in si je rekel: če odpišem mestni občini 900.000 kron, naj odpišem tudi deželi kranjski vsaj nekaj malega in odpisal ji je 121.000 kron obresti, ki jih je bila dežela dolžna. Minister Bilinski je to storil, vzlic temu, da so ga kranjski klerikalni poslanci grdo napadali in psovali, hoteč s tem deželi kranjski pokazati, da ima smisel in srce za deželo, čeprav ima s klerikalnimi poslanci ljuto vojsko. Predrznost prve vrste pa je, če predstavlja »Slov.« ta odpis 121.000 kron za — uspeh klerikalnih poslancev. Na odpisu teh 121.000 kron so klerikalni poslanci tako nedolžni, kakor novorojeno dete. Klerikalni poslanci se sploh ne upajo stopiti s kako prošnjo pred ministra B i l i n s k e g a, ker dobro vedo, da nimajo pri Bilinskem prav nobene zaslombe in prav nič upliva. Rečeni odpis 121000 kron je dovolil minister v dokaz, da ni tak, kakor ga popisujejo klerikalci. Kako so klerikalni poslanci na shodu v »Unio-nu« psovali ministra Bilinskega, kako so ga v svojih listih risali kot najhujšega sovražnika Slovencev — in ravno ta minister je na prošnje župana Hribarja odpisal mestni občini 900.000 kron in ji pomagal do obrtne šole, zdaj pa je še deželi odpisal 121.000 kron. Ali je mogoče klerikalne poslance Še hujše blamirati, kakor je to storil minister Bilinski ? -f- Afera Mazelle. K tozadevni sobotni brzojavki nam poročajo še: Generalno prokuraturo zastopal je g. generalni advokat Okretič ne pa »Ster-man« kakor je bilo vsled telefonič-nega nesporazumljenja tiskano. Izid razprave pomenja velikansko mora-lično zaušnico ne le naši klerikalni stranki, ki je uprizorila celo infamno gonjo zoper Sukljejevega protikandidata temveč zlasti tudi graške m u državnemu nadpravdništvu, ki je zaukazalo obtožbo in po oprostilni razsodbi tudi ničnostno pritožbo. Da se je to zgodilo vsled direktnega pritiska Šukljeja in Šuster-šiča o tem ni nič dvoma. Posebno poročilo o razpravi še sledi. Potem bodo pa imeli besedo Šukljejevi v o 1 i I c i. -i- Ravnopravnost v uradih. Za volitev v pridobninsko komisijo pošilja okrajno glavarstvo v Kamniku slovenskim obrtnikom nemške volilne listke. 4- Iz Cerknice se nam piše : V »Slovencu« smo brali, da bo pri nas dne 22 t. m. osnovni zbor za klerikalno dijaško zvezo za Notranjsko. V nedeljo bo najprej maša ; ministrirala bosta »Togo« in njegov oče. Vsprejem bo pri patru Korčeku. Tam bo predavanje o »čistosti in negovanju Marijinih devic a la Dolenje jezero«. Čuki bodo defilirali pri Zalarju. Zupan Lav-rič, pisar Kocjan in prvi svetovalec Janez Ronko bodo pri mizarju II o-movcu pozdravili mile goste. »Roza« jim poda šopek. O drugih nesrečah vam bom poročal pozneje. -h Imenovanje. Naš rojak inžener Pavel Kobler, strojni komisar pFi bos. herceg, drž. železnicah v Sarajevu, je imenovan inženerjem pri glavni tabačni tovarni v Ljubljani. Slovensko omizje v Sarajevu bode težko pogrešalo Koblerja, ki mu je bil ves čas neumorno delaven član. -j- Imenovanja v gozdarski službi, (iozdarski pomočnik g. Ba fael Burnik v Idriji je imenovan /n okrajnemu gozdarju ter gre v Imotske v Dalmaciji; okrajni gozdar tr. A'nton Knez pride iz Pa 1 meri je v Črnomelj. T- Iz srednješolske službe, Da se rim preje spišejo potrebne šolske knjige, so dobili dopust glavni učitelj na učiteljišču v Ljubljani g. dr. Valentin Kušar in profesor na državni gimnaziji v Kranju g. Fran Ko-motar za celo šolsko leto 1909/ 10, dalje ravnatelj druge državne gimnazije v Ljubljani g. Fran \Viestha-ler za prvi semester 1909/10. Ravnatelja \Viesthalerja bo nadomeščal profesor dr. d. Bezjak. — Krivokljuni (Loxia curviro-stra) so se na svojih poletih iz severnih gnezdišč pojavili na Danskem, po Holandiji, ne Škotskem, Nemškem in so baje prodrli eelo v Italijo. Na otoku Hclgolandu v nemškem Severnem morju so videli prvo jato dne 12. junija in od tega časa je opazovati vedno majhno tropo na otoku. Ta ptica klati se gotovo tudi po Slovenskem ali bo pa šele prišla v naše kraje. Velike znanstvene vrednosti bi bilo o času in smeri njenega prihoda, o njenem bivanju in o približnem številu posameznih krdel zanesljive in natančne podatke dobiti. Prosim torej uljudno vse one p. n. gospode, ki jih stvar zanima, posebno gg. lovce in gozdarje, ki so veliko v prosti naravi in imajo dovolj prilike in veselja za taka in enaka opazovanja, da bi mi blagovolili iti pri tem na roko ter mi naznaniti, kje, kdaj in v kolikem število so videli te ptice, ter ako mogoče, od kod ao prišle ; menda mi ni treba omenjati, da so le zanesljivi podatki porabni. Da se dožene, če je to res gori navedena vrsta, prosim gg. lovce za kakega ustreljenega krivokljuna in sicer radi hude vročine, kolikor mogoče svežega — kot vzorec brez vrednosti; poštne ali kake druge stroške rad povrnem. — Z lovskim |>ozdravoiii! Dr. Janko Ponebšek, c. kr. finančni tajnik v Ljubljani. — Cvet in sad obenem. Gospod Franzl nam j? jioslal s svojega vrta na Prulah krasno, popolnoma zrelo hruško in šopek svežega cvetja z iste-'ga drevesa. Izrekamo g. darovalcu iskreno zahvalo .— Kakor je videti, ima tudi mati priroda včasih svoje muhe in ne samo dr. Šusteršič in dr. Lampe. — Svobodna Misel," pred katero imajo klerikalci nepopisen strah tako da se vsi ti klerikalni »učenjaki,« lemenatarski znanstveniki in dohtarji sv. pisma ne upajo z njo polemizirati, je v najnovejši Številki začela sistematično propagando za izstop iz katoliške cerkve Umrl je v Sp. Šiški g. A nt. N c -d o m a , strojevodja c. kr. drž. železnice v |M>k. N. v in. Podružnico družbe sv. Cirila in Metoda so ustanovili včeraj v Blačah na Koroškem ob veliki vdeležbi vnetih rodoljubov. Pričakujemo natančnejših |M>ročil. Sokol v Št. Vidu poslal je v vaš cenjeni list zahvalo vsem, ki so pripomogli do sijajnega vspeha njegovega praznika. Rodoljubno občinstvo je gotovo E zadoščenjem vzelo zahvalo naznaiijc. V Št. Vidu imamo pa precej duševno omejenega župnika; dokaz temu je, da če tudi je že pei let v Št. Vhiu, še sedaj ne pozna svojih fnranov, kajti prav pogosto se zgodi, ila sreča je tega ali onega domačega posestnika ne pozna in mu celo na pozdrav ne odzdravi. Zato tudi ne verujem, da bi se dotični g. zavedal, da tudi njega zadene zalivala, zato stvar pojasnim. G. župnik nam je namreč s tem pripomogel do sijajnega in mirnega uspeha, ker je priskrbel, (bi j« na dan našega praznika odpeljal vso šentvidsko čukari-jo, ki zadne čase pogosto netaktnosti in nemire dela, deloma s seboj na Višavje, deloma jih pa poslal v Kamnik. Sokol mu je za to skrb gotovo hvaležen, hvaležno mu je lahko tudi orožništvo, ker ni imelo nobenih izgredov la večer, hvaležni smo mu pa tudi Šent vidčani, ker smo imele tako miren in prijazen večer. Šentvidčan. Prijaznost v kolodvorski restavraciji v Mariboru. Prijatelj našega lista nam piše: Dne 4. t. m. dospel sem z nekim svojim prijateljem v Maribor na glavni kolodvor. Stopila sva v tamkajšnji, kolodvorsko restavracijo. Zahtevala sva slovensko dva vrčka piva. Po dolgem prerekanju sva na slovensko zahtevo vendar dobila, kar svu želela. Nato sva ]»okli cula plačat. »Jaaa« se ojrlasi natakar in sedi mjjrno naprej za nasprotno mizo. Za par minut se oglasim zopet. »Gleich« odvrne natakar in sedi mirno na svojem mestu. Sele ko sva za par minut zopet energično zahtevala pride in vzame denar, ki je bil že pripravljen. Pri odhodu pa se poslovi z besedami: »Gehen's nur ausse«. To je prijazna postrežba mariborske kolodvorske restavracije. — Na istem kolodvora sem zahteval od prodajalke slovenskih časopisov; »das hnhen \vir nieht« mi odgovori. Isto se mi je prigodilo na Prager-skein in v SpieltVhlu, torej na postajah, ki leže na popolnoma slovenskem ozemlju. — Slovenske potnike poživljam, naj povsod po slovenskem ozemljn zahtevajo slovenskih časnikov, kajti le s tem bomo prisilili prodajalke, da jih na roče; Slovenci govorit*' na postajah. kjer morajo uslii/benei uinet' slovenski povsod izključno le v svojem materinskem jeziku! Iz Gornje Štajerske. Rojak nam piše: Kot prijatelj napredka našega milega naroda izrekam vam kot neumornemu vojsčnku Tega naroda, kateremu od zibelke sem pripadam, svojo iskreno zahvalo ter vas prosim, da nas tudi v bodoče tako nesebično proti sovragu branite, kakor do sedaj. Edino sredstvo, s katerim se ubranimo narodnega pogina je zavednost in vstrajnost. Največji narodni sovražnik, kateri pošteno misli nam bode potrdil da je edini simbol rešitve našega milega materinstva »Družba sv. Cirila in Metoda«. Vsiljuje se mi misel, da ta družba onemu breznačajnemu kranjskemu klerikalizmu radi tega ne ugaja, ker se pri nji računi prenatartčno in odkrito posegajo. Trdno upam, da ImkIo ti klerikalni kralj* ostali brez vojske. Vsakemu poštenemu sinu matere Slovenije se mora gnjusiti početje slovenskega klerikalstva, kajti v zadnjem času je pripravljeno tudi cele dežele izdati, da le svoje strankarske namene doseže. Srce se nam žalosti, ko moramo oddalee gledati kako naši klerikalci roko v roki z Nemci nas ubijati pomagajo. V veliko tolažbo nam služi ko vidimo, da ae bode tudi nase ljudstvo zdramilo in te narodne tolovaje t ognjenim bičem tja izpodilo, kamor taki hudo« delci spadajo. Lueger je rekel: »Prehitro zatiranje Slovanov bi nam škodovalo, naleteli bi na prevelik odpor«. Z drugimi besedami je rečeno, posamezni umori se ne opazijo in se počasi z večjo gotovostjo namen doseže, kakor pa s hitrim delom. To je tisti Lueger, j>od katerega zastavo kranjski klerikalci napredno misleče Slovence ubijati pomagajo, in oni mogotec, ki je že zdavno načrt vse-neinštva napravil. Ta stari katoliški svetnik dobro ve, da je vsenemštvo le s pomočjo celega avstrijskega ki erikalstva mogoče, kadar je nemška saniopašnost v najmanjši nevarnosti, takrat stoji ta veliki katoličan v vrsti Wolfa in Adlerja ter bombardira brezsrčno n Slovane in^ se ne zmeni za to je li Hribarja ali Suster-šiča zadel, stremi le za tem, da se njegova vsenemška ideja nemoteno razvija. Nek somišljenik Luegerjev se je na nekem nemškem shodu sledeče izrazil: »Ako mi vsakega med nami naseljenega Slovenca, posebno fK\ Koroškem in Štajerskem brezpogojno prisilimo, da se ponemči, potem bode naš namen dosežen.« Ali hočete še jasnejših podatkov? Vam je li sedaj jasno v katerem taboru se vaši politični voditelji nahajajo in kako i vami mislijo? Njih namen je, si žepe tako hitro kakor mogoče napolniti in naj potem cela slovanska zemlja nemška postane, samo da j'1 malha polna. Prostovoljno gasilno društvo na Krki priredi v nedeljo 29. avgusta t. 1. o priliki blagoslovljenja zastave veselico z godbo, srečolovom, prosto zabavo itd. Prijatelji gasilstva se naj-vljudnejd vabijo k čim mnogobrojnejši udeležbi. V Radečah pri Zidanem mostu živi nemškutarski trgovec Fran Gsche-lla, ki je minoli teden ponoči pred Kavškovo gostilno izzivah s »Heil« kričanjem. Korajžo pa ima ta mož, da se upa vpiti »Heil,« kadar — vse spi. Uboj. Včeraj zjutraj ob 5. je v Formah pri Škofji Loki ubil 171etni hlapec Juri Triler 27Ietnega delavca Martina Lužana iz Šutne pri Škofji Loki. Popivala sta vso noč, zjutraj so ju pa napadli fantje od Sv. Duha. Triler je prvega napadalca pobil na tla, da se je ves krvav zgrudil, ko mu je Lužan dejal, naj ga ne preveč, rekel je Triler: »Bom pa tebe, ker mi nočeš pomagati« ter ga udaril s kolom po glavi, da je takoj padel. Na tleh ležečega je tolkel s kolom, da mu je razbil vso črepinjo. Ubijalec je šel nato domov, ko so pa žandarji prišli ponj, stekel in ušel v gozd. Ogenj. Danes ob polu 1. ponoči je začel v Vrbljenah goreti z žitom napolnjen na samem stoječ kozolec posestnika g. Martina Furlana, ki je popolnoma pogorel. Na pomoč sta prišli požarni brambi iz Tomišlja in Bresta, a zaradi pomanjkanja vode le ena stopila v akcijo. — Pri Furlanu je imel popoldne veselico »Sokol« z Iga. Kakor je znano, je bil g. Furlanu letos že tudi pogorel hlev, ki je bil bržkone kakor tudi kozolec namenoma zažgan. G. Furlan ima baje več političnih sovražnikov. Nesreča. Ko je v soboto popoldne delavec Fran Bučar z vžigalico iskal pri plinu v Skaber neto vem skladišču napak, se je plin unel in Bučarja po glavi in rokah tako obžgal, da so ga morali z rešilnim vozom pre peljati v deželno bolnišnico. Pri eksploziji je tudi na blagu precejšnja škoda ter bi bil nastal lahko velik požar, ako ga bi ne bili domaČi nastav-Ijenci tako naglo pogasili. Tvrdka je zavarovana. Nagajivec. V soboto dopoldne je peljal nek trgovski vajenec na Karlov-ski cesti po tiru električne železnice samokolnico, s katere se pred prihajajočim električnim vozom ni hotel umakniti in je moral voznik, da prepreči nesrečo, voz ustaviti. Razumno je, da dobi svojeglavec na pristojnem mestu zasluženo »nagrado«. Kolo ukradeno. Snoči ob pol 7. je bilo iz županove veže pri Mar. Dev. v Polju ukradeno trgovcu gosp. Franu Cveku 150 K vredno kolo. Kolo je »Puch Stvria«, ima pri sedlu pokvarjeno pero ter je pleskano s pepelnato sivo barvo, kakršnega baje ni na Kranjskem. Pred nakupom se svari! Fin gost. V soboto popoldne je prišel v restavracijo na južnem kolo dvoru lSletni delavec Andrej Dovč iz Spodnjega Kašlja ter si tam privoščil pive in jedi, potem pa natihoma odšel. Ko je hotel vstopiti v vlak, ga je stražnik prijel in aretoval. Mostni zglaševalni urad je v sredo, 18. t. m., zaradi snaženja uradnih prostorov za stranke zaprt Izvzeti so samo res nujni in neodložljivi slu* čaji, na kar se občinstvo pravočasno opozarja. Srebrno uro z verižico je včeraj našel L Bajželj v Mestnem logu. Izgu-bitelj jo dobi pri tvrdki Schusjer t Stritarjevi ulici. Del »Slovenske Filharmonije« igra jutri v novelu »Tivoli«. Začetek ob 6. popoldne. Vstop prost Drugi oddelek pa igra pri popodanski predstavi Elektroradiografa »Ideal« hotelu »pri Maliču« od V45 naprej. Bazne stvari. * »Blagostanje« na Ogrskem. V zadnjih 30 letih je padlo število neodvisnih posestnikov kmetovalcev na Ogrskem za 118.000. Od teh pride na zadnje desetletje 48.000. Število kmetov, ki imajo posestva le v najemu pa je zrastlo od 1. 1890. do 1900 za 456.000. Leta 1870. je bilo samo 189.000 posestev sodno dražbenim potom prodanih, a 1. 1903. je naraslo to te vilo že na 595.000. V omenjenem letu se je vknjižilo na 340.492 posestev nad 718 milijonov kron dolga. Od I. 1903. se je to razmerje do danes tako rapidno slabšalo in se še slabša, tako da ima 3768 velikih ogrskih posestnikov 18 milijonov oralov plodne zemlje, med tem ko jo ima 2.(i(>4.000 srednjih in malih posestnikov samo 19 milijonov oralov. Telefonsko in brzojavna poročila. Zveza jugoslovanskih učiteljskih društev in kranjski dež. šolski svet. Maribor, 16 avgusta. Udeležba na 21 glavni skupščini »Zaveze avstr. jugosl. učiteljskih društev« je naravnost ogromna. — Delegatje prišli polnošte-vilno, in v delegaciji je utemljeval tovariš deželni poslanec E Gangl resolucije, ki so bile sprejete ob velikanskem navdušenju in splošnem ogorčenju pri navajanju posameznih tipičnih slučajev, ki jih izvršuje kranjski deželni šolski svet pod patronanco deželnega predsednika barona Schuarza. Resolucije se glase: Delegacija »Zaveze avstr. jugoslovanskih učit. društev,« zbrana dne 15. avgusta 1909 v »Narodnem domu« v Mariboru; I. najodločnejše protestuje proti persekuciji kranjskega učiteljstva. Tako ravnanje z učitelstvom ni samo nasilno in protizakonito, ampak je tudi demo-ralizujoče, ker jemlje učiteljstvu ugled in veljavo pri mladini in ljudstvu ter mu povzroča moralno in materijalno škodo; II. nasilno in iz same politiške strasti discipliniranim tovarišem izreka svoje najiskrenejše simpatije, občudujoč njih junaštvo, ki izvira samo iz čiste vesti in ki z njim prenašajo krute krivice; III. poživlja učiteljstvo, naj s čistim svojim značajem ustvarja odpor vsaki korupciji, dokler se ob njem ne ubije; IV. poživlja vse v to poklicane korporacije, naj na podlagi drž. šol. zakona in državnega osnovnega zakona branijo učiteljstvo ter čuvajo njega mo ralni in materijalni položaj. Avdijenee pri vladarju. Dunaj, 1(>. avgusta. Cesar je danes sprejel v polurni avdijenei avstro - ogrskega poslanika v Madridu grofa Khevenhuellerja. Dunaj, 16. avgusta. Ministrski predsednik baron Bienerth bo 18 t. m. zvečer odpotoval v Išl. Dne 19. t. m. sprejme Bienertha cesar v posebni avdijenei, da mu i>oroea o sklepih ministrskega sveta. Priprave za jutrišnjo konferenco. Dunaj, 16. avgusta. Kakor je znano, se jutri vrši konferenca, ki jo je sklical predsednik poljskega kluba tir. Glabinski. Danes je prišel v zbornico predsednik dr. Pattai, da ukrene vse potrebno glede konference. Konferenca se bo vršila v prostorih »Poljskega kluba«, ker veliko dvorano, kjer bi se konferenca imela prvotno sestati, sedaj popravljajo. Splošno se sodi, da ta konferenca ne bo imela pozitivnega uspeha. Najbrže se bo sklenilo, da se ima v prvi polovici meseca septembra sklicati še seja načelnikov vseh parlamentarnih klubov. Drža v noz barsko zasedanje septembra? Dunaj, 16. avgusta. Predsednik dr. Pattai je dal vse potrebite-odredbe za slučaj, da se poslanska zbornica skliče na kratko zasedanje meseca septembra. Češki radikalci se ne udeleže konference. Praga, 16. avgusta. Ceško-radi-kalni poslanci so sklenili, tla se ne udeleže konference, ki jo je sklical dr. Glabinski. Poslanec Choc je o tem brzojavno obvestil dr. Gtabin-skega. Potres na Japonskem. Toki jo, 16. avgusta. V Rigusege-di se je včeraj prigodil močan potres V mestih Kioto in Osaka se je podrlo več hiš. Železniški promet je ustavljen. Potres je povzročil silno škodo. 21 oseb je ubitih, 70 pa ranjenih. Zaplenjeni listi. Praga, 16. avgusta. Državno pravdništvo je konfisciralo angleški tednik »The Graphic« radi neke notice, ki jo je spisal Weindel in v kateri se pripovedujejo razne zanimivosti z avstrijskega dvora. Dunaj, 16. avgusta. Državno pravdnifttvo je zaplenilo list »Leip-t ziger Tageblatt« radi članka »Dio * Cechen von Wien.« Slovenci In Slovenke! ne zffllft dražbe ro. Orlic in Metoda 1 Zahvala. Podpisani podružnici družbe sv. t': ri la in Metoda se vsenin slavnemu občinstvu, katero j»j pripomoglo k sijajnemu vspehu dur s. avgusta t. I. na Incu prirejene veselice, prav srčno zahvaljujeta, soaebno pa od družbenega vodstva poslanemu govorniku g. Skulju, pevskemu zboru čitalnice v Postojni in njegovemu pevovodji ur. Juvancu, vsem daroval-kaiii iir darovaleem lepili dobitkov, vsem prirediteljicam t*' lepe ljudske veselice, ter vsem sotrudnicam in s<»-trudnikoui sploh, sosebno pa v pavi-Ij< iiili soilelujoćim gospeni Gnezda, Gornik, Kozlevear, Sebenikar, Švi-treij in 1'Iepie ter gospieam Fatur, Gliha, Gnezda, Kravanja, Meden, Modic. Lunaček. Prmlič. Strgulee, Svetlič-ič, Tratnik, Turšič, Werli, Zagorjan in Zitko. Vsem pa naj hode v poplačilo zavest, da so s svojo udeležbo i:i sodelovanjem znatno pripomogli k reševanju naše uboge obmejne raje. Podružnici družbe sv. t irila in Mr-toda za Cerknico in za Unec, Zahvala. Xaš prvi sokolski' praznik z javno telovadbo v nedeljo 8. t. m. je nepričakovano sijajno uspel. Poseti-!o ga je na stotine domačinov in ne-l»roj rodnijubnega občinstva iz Ljubljane in družili krajev. Napravili smo telovadišče in ve-selični prostor na travniku br. Ma-tjana, za kar so nam dali lesa in mlajev domači posestniki. Prišla >o ^e z nami radovat bratska sokolska društva iz Kamnika, iz Ljubljane \ >;i tri. dalje iz Škofje !.< ke. Radovljice, Sišk«\ Tržiča, Viča i>> \ tilnike, nekatera tudi s sokolskim naraščajem. Izvajale so proste \ ;ije, vaje im . V paviljonih stregle so neumorno naše vrle gospe in gospođicu«1 z i iravo požrl vovalnostjo. Po telovadbi razvila se je živahna zabava, do katere so nam pripomogli -i. Žirovnikov zbor. si. jievski zbor Sokoln I. iz Ljubljane in društvena godba i:: (Joričan. Veselo iznenađeni in ponosni na ta sijajni, gmotni in moralni vspeii prvega svojega javnega nastopa se »d. (»bčinstvu za mnogobrojni obisk, vrlim gospem ;n gospodičnam, ki se ni-o strašile dela, za njih požrtvovalnost in sploh vsakemu, ki j«' kakor koli pripomogel k vspehu najtopleje zahvaljuj« mo, ter jijn kličemo krepki sokol.-ki Xa zdar! Št. Vid nad Ljubljano, dne 14. avgustu i!•<»!>. X;; tel. društvo .Sokol,: Ivan firman t. č. načelnik. Franc Šusteršič t. č. starosta. žitne oeno v Budlmpeitl. Oet 16 avgusta 1900 t mv wm*m Pšenica za oktober 19oP za 50 kg K 13 ?4 Rž xa okt 1909 za 50 kg v 990 Koruza za avgust „ za 50 kg K 7*5? Ojgi za okt. Ifr09 za bO kg K 7 i4 tiž!«8»H92Kflii porodih, **■ • tikd morjini KOI. 4r*dni! *r%ani tlak ?M0 mm mmm > «0 Cat $o I i "■^ £ * vetrov. £ i rxai« V SJHN Nebo 3036—1 krojača sa mešano delo sprojBao Vami le* nedlkt, Wellekerf mm Eere skesa 14. 15 9. »v. 735» 7. z\. \ 73G9 2. pop. j '36 7 22 4 sr. vzhod! jasno 17 8 brezvetr. \ oblačno 264 sr jvzhod, jasno 16 a zv. 7. zj. 2. pop. 737-5 737-3 735* i 21 0 18 i brezvetr. jasno sl.svzhod megla 29*8 si. szahod del. obl. Srednja včerajšnja temperatura 21*7 norm. 8 91 in predvčerajšnja *!*&+; norm. »9 0, Padavina v 24 urah u 0 in 0 0. Ktilui' jr znano, je < idol tista ustna j roda, ki z d*-luj€ nasproti rzro-kom kvarjmjn zoh. Kdor f Idol rahi do-."itdnu, j»> dandanašnji vednosti, kar >/ je moči misliti najbolje neguje zob* in usta. Oiltusht znanstvenih priobritvr. iz katerih o tem lahko nami prepričamo, >e* fefyo rutit //*>>//• mo l»i*zjilu'no vsakemu, It se za to zamma. 11 orni'n Oi/ot. Pudmol.lt n. /, Umrli so v Ljubljani. Dne *0. avgusta: Jožefa Kogar, orožniš-kega stražmeštra hči, 19 let Rimska cesta 2o. Dne 12. avgusta: Josip Perko, zasebnega uradnika sin, 2 in pol leta, Pred škofijo 16. — Rozalija Blažič, mestua uboga, 68 let, Japljeve ulice 2. — Ivan Milavec, sin izdelovalca orgel, 10 let, Kazpotne ulice 8 Dne 14 avgusta: Ivan Lavrin, drvar, 66 let. Tržaška cesta 17. — Zdenko Vrtačnik, pekov sin, 6 dni, Karlovska cesta 30. V deželni bolnici: Dne 10. avgusta: Matej Zibclnik, kotarski vajenec, 16 let Dne 12. avgusta: Ludovik Kokl, zidar, 35 lct- , u t. u Dne 13 avgusta: Terezija Jazbec, kuharica, 46 let Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom jn znancem žalostno vest. da je nas preljubi, nepozabni Soprog, oče in stan oče, gospod -/foton Redoma strojevodja c. kr. drž žel. v pok. danes dopoldne ob polu 12 uri v 70. letu previden s svetotajstvi za umirajoče po dolgem munapolnem trpljenju mirno v Gospodu zaspal. Zemeljski ostanki nepozabnega rajnika se prepeliejo v sredo, 18 t. m ob 3. uri popoldne iz hiše ža osti Sp. Šiška šr 1('8 k zadnjemu počitku k S/ Križu 3042 S* maše zadušnice se bodo slu žile v župni cerkvi gg. oo. frančiškanov v Ljubljani. Draeega pokojnika priporočamo vsem znancem m pril»žn, Mlhl«ra«T« 99*tm št 10. Iijboljii pisalni stroj sedanjosti je priznano 2721—8 3 moderna hiša z teliktm vrtov« - minuti od Ljub-hareB je naprodaj* Potrebni kapital 3000 S. 3C41- 1 Naslov pod „Triton". poste po-atante Mosta pri LJubliani. stroj Oliver s takoj vidno pisavo, pripravo za črtanje in rastriranje, tambulatorjem in najboljšo uredbo za slovenski jezik. Kataloge razpošilja na želio zastonj in poštnine prosto. Generalno zastopstvo za jug monarhije v tjubljani, Miklošičeva cesta 20, kjer se stroji Oliver lahko vsak Čas pogledajo in poskušajo. C. kr. avstrijske (jfff državne železnice. Izvleček iz voznega red2. Odhod lz M ubijane (ini. tel.) 7*03 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž žel., Gorico, drž. žel., Trst, c. kr. drž. žel.. Beljak (čez Podrožico), Celovec. 7*25 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Stražo-Toplice, Kočevje. 9*26 dopoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Be'jak, (čez Fc^rožico), Celovec, Prago, Drafdane, Berlin I-40 dopoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel , Gorico, dri. žel.. Trst. c. kr. drž žel., Beljak, (čez Podrožico), Celovec. '32 popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. 3*29 popoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel Gorico, drž. žel , Trst, c kr drž. žel., Btjak, (čez Podrožico), Celovec. 5*23 zvečer. Osebni vlak v smer;: Tržič, Jesenice, Trbiž, Bebak, (čez Podrožico), Celovec, Prago, Draždane, Berlin 740 zvečer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. O ponoči. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorico, dri. žel., Trst, c. kr. drž. žel., Beljak, juž. žel., (čez Podrožico) 1'rago, Draždane, Berlin. 0"*2 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Gorica, drž. žel., Trst, c. kr. dri. leL, (od 30. maja le ob nedeljah in praznikih na progi Ljubljana juž. fel.-Trbiž, od 1. julija na progi Ljubljana juž. žel, — Jesenice vsak dan). Odhod lz Lfnbl(ane (državna železnice) : 7*28 zjutraj 'lOsebni vlak v Kamnik. 2'OA popoldne: Osebni vlak v Kamnik. 7-IO zvečer: Osebni vlak v Kamnik. 10*50 ponoči: Osebni vlak v Kamnik. (Le ob nedeljah in praznikih). Prihod v LJubljano dnine železnice) i 7*12 zjutraj: Osebni vlak iz Berlina, Draždan Prage, Beljaka, juž. žel , Trbiža, Jesenic Gorice, Trsta, Tržiča. 8*52 zjutraj: Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. 11*23 dopoldne: Osebni vlak iz Berlina, Draždan, Prage, Celovca, Beljaka, juž žel., čez Podrožico in Trbiž, Gorice, diž. žel.T Jesenic, Tržiča 2*58 popoldne: Osebni vlak iz Kočevja Straie-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. 4M5 popoldne: Osebni vlak iz Beljaka, juž žel., Trbiža, Celovca, Beljaka, (čez Podro žico), Gorice, dri. žel , Trsta c. kr. dri. žel., Jesenic, Tržiča. 6-4O zvečer: Osebni vlak iz Berlina, Draždan, Prage, Celovca, Beljaka, (čez Podrožico), Jesenic. 8*42 zvečer: Osebni vlak iz Beljaka, juž, žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožico), Trsta, c. kr. drž. žel.. Gorice, drl. žel., Jesenic, Tržiča. 0*O7 zvečer: Osebni vlak iz Kočevja, Straie-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. ll«08 ponoči: Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožico), Trsta, c. kr. drl Žel., Gorice, dri. žel., Jesenic. Prihod ¥ L|nbllano (državne železnice) «•48 zjutraj: Osebni vlak iz Kamnika. iO«59 dopoldne: Osebni vlak iz Kamnika. OaIO zvečer: Osebni vlak iz Kamnika 9-86 zvečer: Osebni vlak iz Kamnika. (Le ob nedeljah in pra:nikih). Časi prihoda in odhoda so navedeni v srednje evropejskem času. C. kr. državno-železniško ravnateljstvo v Trsta. Pozor krojači! SingerjBT šivalni stroj se ceno proda. aos9 i VeS se izve u Turjaškem trg« 8. Icorfonofo sprelme notar Hndovornlk v LJub-_Hanl._3040 i ¥iznr$twT na vodno Silo se zaradi smrti posestnika takoj proda- 3035 1 Podrobnosti: a\. Muoer, Bled. Doktor 3038 1 Jul. Dereani okrožni zdravnik v Kamniku le odpotoval odl6.QV$u;ta đo I septembra. Učiteljico. Sprejme se v službo v £jubljani (tudi samo Čez dan) gospodična za dečka, katerega bi bilo tudi poučevati za 1 razred ljudske šole ter eventualno v fVanocSčini. Porudbe p<-d MDr. D.11 na uprav-niŠtvo rSlov. Naroda"4. 30i2—2 Peka r ija v L|nbllani, na Trzaakl cesti it 4, se tako} odda. Podrobnosti se izvedo tam. 3' 07 3 z 1 sobo in knbinjo se oddajo za november na Poljanski cesti 60 Več pove Elija Predovič, Ambrožev trg ilev. 7. 3 23—2 jšcese za neko parno žago ki je zvezana z izdelovanjem zabojev Prednost imajo taki, ki so v lesni stroki izurjeni ter vešči poleg slo-vens ega ali hrvatskega jezika tudi nemščine ali lašČine. Nastop službe takoj; plača po dogovoru. Ponudbe s referencami naj se blagovolijo poslati na upravništvo ali 2 deklici iz boljše hiše, se spre j-meta na stanovanje v bližini realka Na razpolago je klavir in kopalua Si b*. Naslov po^e upravništvo „Sov. Naroda* 20 7—! Absolvent kranjske kmetijske sole na Grma, 26 let btsr, samec, z dobrim ]z:>n čevslom, išče Slutbe na kakem večjem posestvu ali kmetijskem ped ietju Ponudbe pod tipo§ten" na uprav. „S'ov. Naroda*. ^Q9j_2 Nova hiš blizo Zvezde v LJubljani) se iz proste roke ceno proda pod ugodnimi pogoji V pritlčju hiše je sta no vanje, pripravno z • majhno obrt. Vprašanja Da upravništvo „Sic-venskega Nareda*. :847— Na Savi pri Jesenicah tik tvernics *e oddasta v najem dve sobi posebno pripravni za krojača, cev ljarja ali za kakega drugega rokodelca Natančna pojasnil* daje Ivan Mencinger na Javornikn št. 93 Oorenjsno. 2988—3 Kauorna .Ilirijo' LJubljana, Kolodvorske ulice 22 : je wsalc dan : vso noč odprta ter se toplo priporoča slavnemu občinstvu. 30:8-2 1 p. a 11 1JJU pUMBU litt UpittVliiStVU Narodau pod ltknjlgovod]a 3013 - 2 StecRenpfer^ lilijno-mlecno milo Jfajboljše milo za kožo in proti pegam! Dobiva se povsod! I 364 S4*S ^ pred koncilom krasna slika v barvotisku velik, 105x65 cm) v 11 cm Širokem moder nem okvirju, se ceno proda. Več pod flHus", postno leteče Radovljica. 2966 -3 N. Krištofi* - Bučar Stari *a~fj 4tev. prodaja radi preosnovitve trgovine vse konfekcijsko blago, posebno bluze, krila ter otro čl e oblekce po selo sultani Ceni. 2934-4 m m _| ■ inzenir-hidrotekt w VOdOVOdl Konraa £achnik, £jubljana kOnOlIZOCllC, hOPOlfikC niiPHUC Sectkomove «Ucc »cv. 4. Brzojavi: Dcbnik-rjtiUjaBa. Projekti in izvršitev pri domači specialni tvrdki (tehn. zved. mnenja ob poveritvi gradbe zastonj). '.prbjemm KavaroTaaja Aeveftega Uw JJeaja po ua)rmomtmo)Uh keMbtaaaajah pod tako ugodnimi pogoji, ko aoboaa drugo aaoarooalaftea. Zlooti jo egodn« vavarovaajo aa do-šivo^o ia uui a «anjlaja&aii M ■oMMi, t* SLftVIJA" 12—93 • - vtajaaino zavarovalna banka v Pragi. - - • • . fondi: 44,437.036-01 K. Ispladono oeskodnlne In kapltallje 98,323^86 35 K Po .i?;ikoati droga vzajemna zavarovalnica naše države iigat aitatne ao v laataej baninej kili aawaaamamaav siaaaai IaV T^«^^^v'. Tin !vy!J9 ii^T^r^^' Zavaraj« poslopja ta proaUSalaa prati poiaraha ikodan p« aajultjik Moah Škode aonjoj« takoj in aajkalastaaj«. Ušiva aajboljii alovoa, k od ar paaiaj« Dovoljuj« ib tiatega debMka tidats« podporo v aarodaa m akoaakarut»i Isdajatelj la adsovorni aredalk Baate P astoilt saiek. I»aatnlna la tlak »Naroda« Uakarae«. GC- 0337