V GOTOVINI T NINA 'PL j POJAMEZNA | | J TE V. 2 DIN | f NA»OČNIM/Vi UTO | Ž. 80,4 l£ Ta «dji U ^ | TA 20 BIN V ITALIJI 't $ NA LET040L.F8AN- | I CUI 60 F, AMEBIKI 2 $ f | IZHAJA OB I ČETRTKIH ^ UREDNIŠTVO in upr | LJUBLJANA,BREG'O ž POŠT predal Št 345 ^ RAČ POŠT- HO AN V | LJUBLJANI ŠT 15 393 V Ljubljani, o božiču 1931 za naročnike „Romana“ med njimi Singerjev šivalni stroj, 1 luksusni radio aparat, 3 gramofoni, 3 jedilni servisi, smučke, sanke, 2 fotoaparata itd. itd* (Glej razpis na 3. strani.) Včeraj so zaprli tri ženske, ki so ponoči hotele vzeti vrečo premoga. Pošta pride opoldne, zdaj je deset. Čaka. „Saj boste najprej pogledali, ali mi je pisal sin... Mora pisati, Danes se vrne.“ jia, ki se mu rodi. Le s katerim vlakom bo prišel? Saj mu bo pisal! Ne bo ga pustil v negotovosti. Morda pride danes njegovo pismo. Rudarjev božič Misli so pokopališča. Leseni križi strohne, še železo razje rja. le kamen ostane in teži. Še teden je do božiča. Tri dni mora še delati. Da bo imel dovolj za pot in da pridie domov na sveti večer. Oboje je natanko izračunal. Do pošte je daleč. Še posebno za starca. Pošta. Gospodična išče, išče. Pa ne najde. „Nič ni, oče... ni pisal...“ „Ko bi še enkrat pogledali... Morda...“ „Nič ni, oče... ni pisal...“ Štiri leta je bil že v tujini. Delal in mislil. Delal več. Misli se je že skoraj odvadil. Črni kamen, ki ga je razbijal s krampom, mu jih je vzel. Pa vendar so še nekatere ostale: misli na dom, ki je razpadal, na očeta, ki je le še njega čakal in smrti. „T, še malo počakam," je dejal starec. Ne more verjeti, da mu sin ne bi bil pisal. Morda še kaj pride. VsaKu soijuio .1-,— Njegov najtežji dan. kakor je obračal denar, ga je bilo premalo. Čeprav je delal po štirinajst ur. Čaka. Vsi so že šli, vsi so že dobili svoje. Le on še ne. Pa mora dobiti Mora. V gospodično strmi, ki za okencem čita dnevnik. Zdaj je pogledala proti njemu. „Nikar ne čakajte, oče! Nič ni.., ni pisal..." In potem je prišlo, kar je moralo priti. Spoznanje. Pisal je očetu: „... oče, tu ne strpim več. Hudo je, pa ko bi vsaj za sebe delal! Domov se vrnem. Tudj če bom moral garati štiri in dvajset ur na dan... Za božič pridem." Še tri mesece. Tri mesece, vsak dan po štirinajst ur, za nekaj umazanih papirjev, ki inu ne dado živeti ne umreti. Pa vendar še čaka. Njo gleda, gospodično, kakor d*a bi mu ona mogla dati sinovo pismo, ki ga ni. Dan za dnem. Zjutraj ob šestih v jamo. Že takrat ves umazan. Premogovega prahu ne izmiješ. V kožo se zaje. V meso. Še v dušo. Opoldne ura počitka. Potem spet na delo. V grobu. Do noči. Zdajci se obrne k njemu. In mu pokaže časnik. „Poglejte! Preberite!" Glas ji drhti. Starec ne čuje. „Slabo vidim. Kar vi preberite!" Oče čaka. Samote Včeraj se je zgodila v rudniku velika nesreča. Dve sto jih je zasulo. Dve sto mrtvih. Dvajset Slovencev... Starec ne razume. Ne more. Posluša imena, ne razume jih. Ne more. „Oče, vaš sin ni pisal, črni kamen ga je vzel." Težke misli misli sin. Tudi denarja ne more poslati očetu. Za vožnjo ga potrebuje. Prosil je podpore, pa mu je niso dali. Da mu je ni treba, so rekli. Da imajo že tako izgubo. Srečen par (Marlenc Dietrich s svojo hčerko) Očetu ni več pisal. Saj mu ne more nič poslati. Nekoč je imel konja. Če bi ga daiies imel... Peljal bi se na pošto in potem na postajo. In bi sinu dal povodec in mu rekel: „Zdaj si spet kmet..." Ond'an je zapravil ravnatelj v igralnici sto tisoč frankov. In nov avto si je kupil. In njegova prijateljica se koplje v mleku. Nekje zvone zvonovi za rojstvo Nocoj bo sveti večer. Za starca več. Kakor bi tudi 011 čakal si- Prihodnja številka izide spet redno, t. j. za Novo leto! Najskrivnostnejši milijonar sveta Sir Basil Zaharov Vse velike milijonarje domala že poznamo. Čuli smo o Fordu, o Morganu, Rockefellerju, poznamo Rothschilde vseh mogočih vej — toda najmanj vemo o naj večjem in najskrivnostnejšem med njimi: Za-liarovu. Sir Basil Zaharov, o katerim trdijo, da ima Evropo in Ameriko bolj v rokah kakor Rockefeller in Morgan in Rothschild skupaj, ima za seboj uprav pravljično karijero. Že 10 je nenavadno, da je Grk. Vsi drugi milijonarji so ali Američani ali Nemci ali Francozi, vsi skupaj pa domala sami Židje — Zaharov pa je pravi, pristni Grk. Rodil se je leta 1854 v Atenah. Orijentalska so njegova usta in njegove ostre, hodeče oči. Ko mu je bilo šele dvanajst let, se je že klatil po Carigradu in prodajal trakove za čevlje. Toda pri njih ni ostal. Poskusil je še celo vr^to dlru-gilj poklicev, in pravijo, da se je tudi z vohunstvom ukvarjal, la-krat je bil seveda še mlad, še skoraj otrok, in še ni bil polnoleten, ko je tudi že prvič in poslednjič okusil — ječo. To je bilo v Bolgariji. Ko so ga izpustili, je izbruhnila rusko-turška vojna. \ vojnah se da . zaslužiti, si je mislil — ne Zaharov — nego veliki angleški tovarnar Vickers, in se je kar osebno pripeljal v Sofijo, da bi kako prodal strelivo eni ali drugi vojujoči se stranki. V hotelu, kjer se je ustavil, je vprašal, ali mu no bi mogli priskrbeti kakega tolmača. Pošljejo mu nočnega vratarja hotela, ki je slovel po tem, da zna vse orijen-talske jezike. In kdo je bil? Zaharov! Takoj je zaslutil, da bi se dalo tu kaj zaslužiti, in ne bodi len, je zagrabil za priložnost in se ponudil angleškemu tovarnarju za prevajalca, dokler ostane v Sofiji. Vickers je bil lahko vesel: ne samo, da mu je Zaharov odtehtal celega človeka, imel je tudi zveze s turškim vojnim ministrstvom, in tako ni bil samo za tolmača, nego tudi za posredovalca med V ickersom in turškim ministrom. Turek in Anglež sta se pogodila in Vickers se je Za-harovu izkazal hvaležnega. Dal mu je lepo nagrado, vrhu tega pa ga je povabil s seboj na Angleško, če bi stopil v njegovo tovarno kot potnik. Zaharov je sprejel. Kupčija mu je vrgla milijon funtov. Tako je Zaharov zapustil Balkan in se odpravil na Angleško. Kot potnik je imel priliko priti skoraj z vsem svetom v dotik: tako si je širil obzorje in nabiral izkustva. K jer se mu je ponudila priložnost, da zasluži tudi kaj postrani, se Zaharov ni dolgo pomišljal. Tako pravijo, da je napravil v tisti dobi velike kupčije s pomarančami na Danskem in v Alžirju. Potlej ga je zamikal Pariz. Tako, da je naslednja tri leta preživel več v pariški metropoli kakor na Angleškem Hodil je na borzo in kupoval papirje muiiicijskih in orožnih t vornic. Ko je nekoč potoval iz Madrida v Pariz, se je seznanil s krasno mlado damo, ki se je na prvi pogled zaljubila v lepega vitkega Grka z omamnimi očmi. Povabila ga je s seboj na Špansko in mu obljubila, da mu bo pomagala, da si še bolj utrdi svojo pozicijo na finančnem trgu. Ta dama je bila princesa Burbonska, žena vojvode Villafranča. Ravno takrat se je tovarna njegovega šefa potezala za večje špansko naročilo orožja. Zaharov gre k Vickersu in mu predlaga, naj ga postavi za ravnatelja tovarne, če se mu posreči izposlovati naročilo vsaj enega milijona funtov. Vickers na to pristane. Čez nekaj dni se Zaharov vrne: dosegel je naročilo čela, je bil ne samo neomejen gospodar in lastnik Vickersovih tovarn, nego sploh vseh večjih zapa-dnoevropskih tovarn za orožje in municijo. Sodijo, da je Zaharov danes glavni delničar več stotin inu-nicijskih tvornic. Vojna je njegovo premoženje mnogotero pomnožila. Kako je njegov vpliv zrasel, si lahko mislimo, ko so pa po vojni naročale pri njem ne samo zmagovite antantne države, nego tudi več nasledstvenih držav. Največji del njegovega nepremičnega imetja je naloženo v Franciji. Morda ne veste, da je Sir Za- Ho»nan“ preti novim teioni Danes ste dobili v roke DRUŽINSKI TEDNIK „ROMAN“ v novi obliki. Morda Vam je izpremem-ba prišla nekoliko nepričakovano, toda gotovo je, da z njo nismo zmanjšali obsega, nego smo ga celo znatno povečali. Za sedanjo obliko smo se zaradi njenih tehničnih prednosti že davno odločili,, toda uvesti je nismo hoteli prej, dokler se ni zaključil roman „Srce v okovih1', tako da bodo tisti cenj. naročniki in bralci, ki list vežejo, imeli „Roman“ do vštete 50. štev. in s tem ves letnik, v isti obliki. A zakaj nismo počakali do novega leta? Ker so pred vrati prazniki, ko je treba misliti nu darove in nagrade. Te prilike nismo smeli zamuditi, da se svojim prijateljem pokažemo v novi, lepši, živejši obliki, ko stopimo pred nje s pričujočo božično številko. Obljubili smo Vain za božič večjo in pestrejšo številko z izbranim gradivom. Upamo, da smo Vam srečne in vesele božične praznike! dveh milijonov funtov. 1 ako je postal po protekciji dame ravnatelj največje angleške smodnišnice. Kadar se kje začne vojna, je Zaharov vselej prvi na mestu. Tako je na primer s špansko-ameriško vojno zaslužil težke milijone, ki jih je še pomnožil, ko je izbruhnila ru-sko-japonska vojna. I udi Buri so mu dali zaslužiti, čeprav le posredno. Njihovi odposlanci so ga namreč prišli vprašat, za kakšno ceno bi jim hotel dobaviti orožje. Toda Zaharov'se jp obrni,! kar na angleško vlado in se ji ponudil, da bo njej dobavljal orožje zn to vojno. Vlada je na njegov predlog pristala in Buri so morali oditi praznih rok nazaj v Južno Afriko. Angleži so se mu izkazali hvaležne. Angleški kralj je namreč Zaharova pri tistif" iliki povzdignil v plemiški stan. Od tistih dob se imenuje Sir Zaharov. Višek svoje karijere pa je dosegel v svetovni vojni. Za njegovo naklonjenost so se potezale vse antantne države. Ko se je vojna za- harov lastnik igralnice v Montu Carlu. Razen tega ima v Franciji cele rudnike, njegove so cele ulice v Parizu, pa tudi v Londonu, neprecenljivi gradovi s starimi umetninami itd. ustregli. Če pregledate teh 8 velikih strani, se boste hitro prepričali, da so še dosti zanimivejše, predvsem pa mnogoličnejše od prejšnjih. In videli boste še nekaj drugega: naš razpis božičnih nagrad v vrednosti 50.000 Din. To so najlepši darovi, ki smo Vam jih mogli pripraviti za praznike. Stalo nas je dosti žrtev, toda trdo verujemo, da nam vi, dragi čitatelji, priznanja za trud ne boste odrekli. Tretji letnik »Romana* se zaključi s to številko. V novem letu bo naš list že v naslovu naglasil to, kaj je bil, kaj je in kaj hoče biti: Družinski tednik „Roman“. Ko Vam izročamo to številko, ki jo boste brali o božiču sedeč pri topli peči, veseli in zadovoljni, Vas prosimo, da se spomnite „Romana“ in ga toplo priporočite svojim sorodnikom in prijateljem. Tako toplo, da jim boste res zbudili zanimanje zanj — tako toplo, kakor se priporoča le dober prijatelj. Mi pa Vam od srca želimo „Dve so dinarjev vam dam za psa, ne pare V;č.“ „Kaj p mislite! Ta pes ima koiu-salen rodcvnik!“ „Tega s kar obdržite! Meni je samo za psa!“ Njego'a moč je danes ogromna. Po končali vojni se je zavzel za to, da Francfa zasede Poruhrje in je to francoko akcijo tudti podprl z denarjem Zakaj? Ker je bil na okupaciji najbolj zainteresiran francoski konsorcij za železo in plavže, čiar glavni delničar je spet Zaharov. Pri tei suhem naštevanju njegovih usphov na finančnem polju pa ne smmo prezreti neke epizode, ki poliže velikega finančnika kot zasebika v zelo lepi luči. Leta 1925 jenamreč umrl stari knez Villafranc, mož nekdanje Zaharo-vove zašanice. Že nekaj mesecev nato se j'takrat triinsedemdeset-letni Zahrov poročil z vdovo, ki tudi ut hn y.eč v uu.jlc,paili lotili. Toda zakn ni dolgo trajal: že dva meseca pi poroki mu je. žena umrla. Zalmrvovega premoženja s številkami ako rekoč sploh ni moči izraziti, o bodo lahko presodili šele poznejši rodovi, ki jim bodo na razpolag) arhivi, memoarji. izjave itd. sednjih diplomatov, bančnikov iti iienarnih mogočnikov. 1 oda dobri pznavalci njegovih razmer trdijo, la je vse to. kar se govori in piše o njegovih milijonih, sicer res, veidar predstavlja le majhen drobec njegovega pravega imetja. Daies je ta najbogatejši človek sveta Sar ” let. A se vedno je živ, še vedto aktiven, še vedno skrivnosten kakor pred petdesetimi leti. (Po dr. A. P.) Premnogo je bolezni, Na srečo pa se nekatere izmed njih lahko ozdravijo na zelo enostaven način. Čujte! ki ogrožajo naše zdravje. 1. Pri protinu. ledvičnih kamenčkih in pesku pijte trikrat dnevno po eno do tri č,.Se Ogrete Radenske vode zdravilnega vrele«. 2 Pii koničnem vnetju ledvic, hipertrofij* 6roslal(, želodčnem in črevesnem katar|U’ rethriiii, Cystitln, Pyelitis in Fluer albuH dnevno 8-6 kupic ogrete Radenske vode Kraljevega grelca. 3. Pri kalnrlu krhlja in bronhijtlnem k8turj“ večkraj dnevno po eno ča&o Radenske vode zdravilnega vrelca z vročim mlekom. 4. Pri IkVrus, zastajanju v Jetrih in pri žolčnih kamenčkih dnevno 8—6 čas Radenske vode ■ Knrlsbadsko soljo. 5 Pri Diabetes m llilus, zavapnenju arterij, golSi *) Base lovu pije se najbolje redno namesto .i-uge Radeni-ka voda, najmanj pa trikrat dnevno po eno ča5o. (i. Pri želodčnih In črevesnih ranah dnevno tri čaS'! prekuhane in zepet i hlajene Ra-densk« vode zdravilnega vrelca. Za 50.000 dinarjev nagrad razdeli Družinski tednik „ROMAN“ svojim naročnikom Leto 1931 se nagiblje li koncu, novo leto 1932 je pred vrati. Za novo leto da spodoben človek svojini najbližjini nagrade — velike ali majhne, kakršne so pač njegove denarne razmere. Tudi DRUŽINSKI TEDNIK „ROMAN“ se Inoče pri tej priliki spomniti svojih naj-bližji11. svojih naročnikov. DRUŽINSKI TEDNIK ..RO.VIAN" je v ta namen pripravil dolgo vrsto nagrad, ki jih razdeli med svoje naročnike. Te nagrade so vredne več ko ■10.000 Din in predstavljajo vse brez izjeme prekrasne darove, ki so se jih premnogi izmed Vas že dolgo zaman želeli. One bodo lep okras vsaki hiši, vsak dan iznova Vas bodo razveseljevale in Vas vedno spominjale lista, ki se vam je tako priljubil in se ni ustrašil velikih žrtev, samo da Vam napravi veselje. Kako pridete do teh nagrad? In kdo dobi katero? Pogoji so zelo enostavni in lahki. Naj Vam jih navedemo: 1. Spodaj natisnjeno sliko morate razrezati na posamezne dele, sestavite iz njih sliko v lepo zmiselno celoto, nalepite rešitev na papir, podpišite se z navedbo natančnega naslova in pošljite v pismu (poštnina znašn zdaj 1*50 Din) na uredništvo „Ro-mana“, Ljubljana, Breg 10. če boste iiiiiiniininiriiuiinircTi-mniiif/ii i ir 2. nagrada: „Eumig“ radioaparat, vreden 3.500 Din sliko pravilno zložili, boste na njej opazili neki napis, ki sliko simbolično označuje. Ta napis Vam bo tudi olaj-šul reševanje in Vam bo pozneje slu-šil za kontrolo. 2. Istočasno ko pošljete pravilno rešeno uganko, morate nakazati vsaj Din 40-— za polletno naročnino na DRUŽINSKI 'LEDNIK ..ROMAN-. to je do koncu junija 1932. Če nimate pri roki položnice, pišite ponjo, da Vam jo takoj pošljenjo. Če ste morda za leto 1931 še kaj dolžni zaostale naročnine, morate poprej poravnati tudi to, drugače sploh ne pridete v poštev pri razdeljevanju nagrad. Pogoj je, da so Vaši računi z „Romanom“ za leto 1931 popolnoma poravnani, za leto 1932 pa najmanj do konca junija. 3. Kdor je že pred razpisom teh nagrad poravnal naročnino, tako da jo ima plačano najmanj do konca junija 1932, ima seveda tudi pravico do udeležbe pri nagradah, dobro je pa, če pošlje pri tej priliki naročnino še za drugo polletje 1932. 4. Rešitve in naročnina morajo biti v naših rokah najkasneje do I. februarja 1932. V Vašem lastnem interesu je, da ne odlašate in da takoj, ko ste uganili, pošljete rešitev in naročnino. S tem znatno olajšate evidenco in razbremenite upravo pri sortiranju odgovorov in položnic. Pripomnimo, da tudi najboljša rešitev ne pride v poštev vse dotlej, dokler ni nakazana vsaj polletna naročnina (januar—junij 1932) v znesku Din 40-—. Ravno tako pa seveda ne more tekmovati za nagrade, kdor pošlje samo denar, rešitve pa ne. Kako se prisodijo nagrade. 1. Vsi tekmovalci, ki so izpolnili gornje pogoje, imajo enako pravico do katerekoli nagrade, vendar vsak naročnik samo do ene. Katero kdo dobi, odloči žreb. Žrebalo se bo v prvi polovici februarja 1932, natančnejši datum objavimo v eni prihodnjih številk. Žrebanje se bo vršilo pod nadzorstvom oblasti. 2. Edini, ki nimajo pravice do nagrad, tudi če bi sicer izpolnili vse predpisane pogoje, so člani uredništva in uprave „Romana“ ter osobje tiskarne, v kateri se list tiska. Kako se nagrade odpošljejo. Imena nagrajencev se objavijo najkasneje teden dni po končanem žrebanju v „Romanu“, nagrade pa se dostavo jo nagrajencem najkasneje štirinajst dni po žrebanju. Poštnino, ovojnino in prevoz iz Ljubljane do kraja, kjer nagrajenec stanuje, plača nagrajenec sam. Nagrade GLAVNA NAGRADA ŠIVALNI STROJ SINGER - IDEAL VSAKE GOSPODINJE Šivalni stroj Singer, vrste 66 K 4, je najmodernejši in najpopolnejši šivalni stroj, kakršnega si želi vsaka gospodinja. Stroj služi za šivanje, vezenje, krpanje in prikrojevanje. Je iz najboljšega inaterijula in je v okras vsaki sobni opravi. Pogrezljlv, s 3 predali in električno svetiljko. Vrednost Din 5800-— Radio aparat Euinig 132 s 3 žarnicami in vdelanim magnetno-dinamskim zvočnikom. Z njim lahko poslušate postaje na v alovih od 200—2000 m. S svojo lično zunanjostjo je v okras vsake sobe. Vse evropske postaje z valovno dolžino od 200—2000 m slišite z njim zelo čisto in glasno. Radio aparat, ki zadovolji tudi poslušalce z največjimi zahtevami. Kupljeno pri tvrdki Jugo-šport, Ljubljana, Dalmatinova ulica. Vrednost Din 3500-— Gramofon „His Master’s Voice“ lično izdelan v obliki kovčega. Njegova občutljiva membrana reproducira godbo in petje z vsemi odtenki, zato jo v veselje najbolj razvajenim poslušalcem gramofonske godbe. Kupljeno pri tvrdki Jugošport, Ljubljana, Miklošičeva ul. Vrednost Din 2400-— Gramofon „Odeon" v obliki kovčega in najelegantnejši opremi črne barve z zelo občutljivo membrano. Vrednost Din 1300-— Eleganten gramofon v obliki kovčega modre barve z zelo prijetnim zvokom. Vrednost Din 1200’— Kompletni 32 delni jedilni servis iz finega porcelana v prvovrstni izdelavi, nabavljen pri tvrdki J. Klein, Ljubljana, Wolfova ulica. Vrednost Din 670'— Krasna ,.Lul>in“ kaseta z dozo za puder in dvema stekleničkama parfuma „Lubin“, darilo drogerije „Adrije“, Ljubljana, Šelenburgova ulica. Vrednost Din 350-— 3. nagrada: gramofon „His Master’s Voice“, vreden 2.400 Din Dve nagradi: po 1 par kompletnih smučk znamke „Beka“, domačega izdelka iz prvovrstnega jesenovega lesa, temnorjave, dvakrat impregnirane. skupaj Din 650'— Fotouparat „Agfa-Box“ 6X9, črne barve, z dobro optiko, v precizni izdelavi. Vrednost Din 260'— Fotoaparat „Fita“, za navite filme, primeren za v žep, ker zavzema malo prostora. Vrednost Din 240'— Devetdelni kavni servis iz prvovrstnega materijala, v lični izdelavi. Vrednost Din 220'— Devetdelni čajni servis enako dobre kvalitete. Vrednost Din 220'— šest nagrad: trije ženski in trije moški dežniki, prvovrstni izdelek domače tovarne Vidmar, Ljubljana, Mestni trg, v vrednosti Din 129'— do Din 208-—. Skupna vrednost Din 1012'— GLAVNA NAGRADA: šivalni stroj Singer za 5.800 Din Tri nagrade: dvosedežne športne sanke, zelo trpežne, iz jesenovega lesa. Vrednost trikrat po Din 160'—. Skupna vrednost Din 480'— Originalni „Gillette“, brivski aparat s ščetko, milom in zrcalom, posebno pripraven za potovanje. Vrednost Din 180-— Garnitura za manikiranje v finem etuiju iz usnja, krasno darilo. Vrednost Din 135'—. „Houbigant“ doza s pudrom, šminko in rdečilom za ustnice, najnovejši model. Vrednost Din 135'—. Dve nagradi: po ena Cotv-doza s fino parfumiranim pudrom po 78 Din. Skupna vrednost Din 156'— Štiri nagrade: po ena „Luxol“ šutu-lja s steklenico kolonjske vode in prijetno dišečim milom v vrednosti Din 45 do 80. Skupna vrednost Din 250'— Šestdeset nagrad: po en izvod Župančičeve jubilejne zbirke pesmi „Na-ša beseda", kartonirane v ličnem dvobarvnem ovitku, na finem papirju (knjigarniška cena Din 60'—). Skupna vrednost Din 3600'— 100 nagrad: po ena originalna fotografija največjih filmskih umetnikov na „1 lochglanz" - papirju, v velikosti 21 X26cm, kakršne se v trgovinah ne dobe, a Din 40'—. Skupna vrednost Din 4000'— 50 nagrad: po ena zbirka 7 različnih filmskih slik na umetniškem kartonu, format 25 X 32 cm v zelenkasti barvi. Vrednost zbirke Din 70'—. Skupna vrednost Din 3500'— Vsi ostali reševalci nagradne zloženke, ki izpolnijo pogoje, pa jim žreb ni prisodil nobene gornjih nagrad, dobe po eno filmsko sliko v formatu 25 X 32 cm na umetniškem kartonu, zelenkaste barve, v vrednosti ii Din 10'—. Skupna vrednost najmanj Din 20.000'— Ostale, v tej številki še ne navedene nagrade objavimo v novoletni številki Družinskega tednika „Romana“. Edinstveni poizkusi prof. dr. Vebra Po glasu spoznaš človekov značaj V ljubljanskem radiu se vrše v zadnjem času izredno zanimivi poizkusi za spoznanje človekovega značaja in njegove zunanjosti po glasu. Ta eksperimentalna fonetična študija, ki je v znanstvenem svetu doslej edina in p r v a , se je začela na pobudo našega univerzitetnega profesorja dr. Franca Vebra. Prof. dr. Veber je izredno ploden znanstvenik. Napisal je v zadnjih letih več knjig, s katerimi je pri nas začel prav za prav ledino orati. Utrdil si je pa tudi že v tujini sloves učenjaka v psihologiji in filozofiji. Letos je prof. dr. Veber tudi dekan filozofske fakultete ljubljanske univerze. Dr. Franc Veber o bistvu poizkusov G. dekan je bil tako prijazen in je našemu uredniku na kratko v poljudni obliki obrazložil bistvo te v znanstvenem svetu naravnost senzacionalne fonetične študije. Bistvo tega problema, je rekel prof. dr. Veber, je v tem, da utegne biti človeški glas sredstvo za določanje človekovih telesnih in duševnih posebnosti in lastnosti. Ta problem je zgrajen na podlagi vsakdanjih izkušenj, da se pri presojanju svojega bližnjega zares ravnamo tudi po njegovem glasu. Tako se na primer glas veselega človeka bistveno razlikuje od glasu žalostnega ali obupanega. Za znanstveno preizkušnjo tega problema so potrebni številni poizkusi. Največ uspeha obetajo taki poizkusi tedaj, če more čim več ljudi presojati o telesnih in duševnih posebnostih kakega človeka, in sicer samo po glasu. In zsd*i se, da je radio najbolj primerna naprava za 'take poizkuse. Zato se ti poizkusi tudi vrše v našem radiu, čigar vodstvo je radevolje dalo svoj studio v ta namen na razpolago. Poizkusi bodo imeli tri stopnje. Najprej gre za določanje človekove vnanjosti po njegovem glasu. Poslušalcem, ki poslušajo glas določene osebe, se zato stavijo vprašanja, kakšno postavo ima govoreča oseba, kaikšna je oblika njenih rok, kakšne barve so lasje itd. Nato pride dbločitev človekove čutnosti s pomočjo glasu. Tu gre za določitev tiste nižje človekove notranjosti, ki je lastna tudi živalskemu svetu. Poslušalci morajo odgovoriti na vprašanja: kako razvit sluh ima oseba, ki govori: katere jedi ji najbolj teknejo; kako je z njeno lenivostjo in gibnostjo itd. Naposled pride določanje človekove duhovnosti po glasu. Ta se izraža v značaju, temperamentu, v poklicu ali v kaki drugi kuMurni usmerjenosti. V skladu s tem bodo stavljena tudi vprašanja na poslušalce. Odgovori naših radio - poslušalcev iz vseh slojev in poklicev Doslej so se vršili v radiu že trije taki poizkusi. V studiu ljubljanskega radia se zberejo tri ali štiri osebe z dekanom prof. dr. Vebrom. Vsakdo kaj prečita ali pripoveduje iz sv ijega življenja ali pa tudi kaj lepega zapoje. Poslušalci radia to posluša.io in odgovarjajo nato na vprašanja, ki so jih dobili že prej po pošti. Posebno zabavni so razgovori med poizikusno osebo in g. dekanom pred mikrofonom. Pismenih odgovorov poslušalcev radia je čedalje več. Odgovori prihajajo od poslušalcev iz vseh slojev in poklicev in so zelo zanimivi. Večinoma zadenejo poslušalci telesne posebnosti poskusnih oseb, kakor barvo las, postavo itd. Poudariti je treba, da so med poslušalci tudi taki, ki se morajo v teh težkih časih trdo boriti za vsakdanji kruh, pa vend'ar žrtvujejo nekaj svojega dragocenega časa za odgovore pri teh pomembnih poizkusih! Statistični podatki o prvih ireh poizkusih še niso docela zbrani. O njih bomo poročali ob drugi priliki. Znanstveni izsledki, ki se bodo dobili s temi poizkusi, so pa tudi važni za praktično življenje. Tako na primer za določanje poklicnih sposobnosti i>td. Vabimo radio-poslušalce, naj se v čim večjem številu udeleže te zanimive in tudi zabavne eksperimentalne fonetične študlije. S tem bodo podprli požrtvovalno znanstveno delo našega učenjaka filozofa dr. F. Vebra. Vse kaže, da bodo imeli ti poizkusi tudi za medicinsko znanost velik pomen. Kajti po glasu se dado Radio aparati specijalne radio trgovine Jugošport - Ljubljana Dalmatinova ul. 13 so najprimernejša darila za božič in novo leto določiti tudi razne bolezni. Znano je, da je mogoče določiti človekov značaj tudi iz pisave ali po črtah na roki, baje celo tudi iz konstelacij premičnic in ozvezdij, v katerih se je kd!o rodil. Tako vsaj trdi astrologija. Vse ite vrste določanja človekovega značaja, razen morda gra-fologije, pa še niso znanstveno fun-dirane. Določanje značaja po glasu bo pa zgrajeno na podlagi znanstvenih izsledkov prof. dr. Vebra in bo zato imelo trajno vrednost in v praktični uporabi zanesljiv uspeh. Tito. Sličice iz Kitaja Objavljamo izredno zanimive sličice nemškega publicista in enega najboljših potopiscev Riharda Katza, ki je napisal ž.e več zelo zanimivih knjig o svojih potovanjih. Pričujoče sličice so izšle v knjigi: „Leskečoči se daljni vzhod". Knjigo je izdala velika nemška založba Ullstein. D. z o. z. Da, to je Kitajska, in tu imajo najbogatejšo kitajsko d. z o. z. v Šanghaju. Imenuje se „China Mer-chang“. Ima več sto lepih parnikov skladišča, trgovske hiše, cvetoče obrate, in kljub temu se maje. Če pošlje vlada v Šanghaj izvedenca za knjigovodstvo (zaradi varnosti Evropca) in hoče vedeti, zakaj se prav za prav „China Merchang maje —? Strokovnjak pregleduje in pregleduje. Čisti dobiček v obratih je tak in tak, lepo, čisti d!o-biček brodovja tolikšen, še lepše, čisti dobiček v pristaniščih tolikšen, izvrstno. „Otroci,“ vzdihne strokovnjak, „saj niste pasivni! Saj zaslužite 600.000 taelov na leto.“ Tedaj pokaže boječ kitajski prst na konto „razni mali izdatki"... 800.000 taelov. Strokovnjak sedi in premišljuje, kako je z raznimi malimi izdatki. Zdi se, da bo še dolgo sedel in premišljeval... Zapiski s poti Kitajec tujcu ne zaupa, Japonec ga prezira, Anglež je ravnodušen, a Nemec ga precenjuje. (Enako je v Jugoslaviji). * Evropski otrok razgraja za d!e-set kitajskih. * Kitajski trgovci prodajajo blago po trojnih cenah: za uboge Kitajce, za bogate Kitajce in za 'tujce. Vsakikrat so za 25% dražje. Veselim se, da pridem spet na Japonsko. Na Japonskem imajo lep običaj, da uporabljajo zobotrebce. Če ima človek slabe zobe, kakor jaz in 50% vseh ljudi, ima predsodek glede trebljenja zob. Japoncem, Špancem in Italijanom so ne-trebljeni zobje ravno tako neokusni kakor neumite roke. • Kitajcu je sveta njegova rodbina, Američanu njegov bančni konto, Nemou pa njegova politična stranka. (Pravi Nemec Richard Katz). Odkritost Kitajci so zelo odkritosrčni. Res. V tujski knjigi hotela Tank-Šank opaziš na primer tale lastnoročni vpis: Mister Lu-Vang-Čeng s prilež-nico. „Trapasta pokrajina! še oštarije ni na njej!" DEŽNIKE kupite zares ugodno samo v prodajalnah Prve jugoslovanske tovarne dežnikov JOSIP VIDMAR Ljubljana, Pred škofijo 19 Beograd, Kralja Milana u1.13 Split, Maruličeva ul. 4 Zagreb, Jurišičeva ul. 8 Najnovejši vzorci! Velikanska izbiral Skrajne cene! MOST VZDIHOV ZGODOVINSKI RO/AAN NAPISAL MIC H EL ZEVACO 7. nadaljevanje pošljemo na zahtevo neskrajšan ponatis dosedanjih 6 nadaljevanj! Novim naročnikom Bembo se je ozrl okoli sebe, nato pa je pogledal po najbližjem ka-nalu. Toda mimo so prihajali ljudje in zato je zavrgel zločinsko misel. Pogledal je doževko in se nasmehnil1, kakor češ: „Saj na vse zadnje niti vredno ni!..." Res! Zdaj jeni več vredno ubiti... In uboga starka je s pretresljivo vztrajnostjo začela svojo žalostno povest. Bembo ni nikaka vplivna oseba, vsaj ona je tako mislila. Toda bil je Rolandov prijatelj. Kolikokrat mu je mladi mož stisnil v roko zlatnik pod pretvezo, da ga nagradi za kakšno balado!... Kolikokrat ga je povabil na obed ali večerjo in se veselo zabaval z njim!... Bembo je napravil nesrečen obraz in si celo obrisal dozdevne solze. In ko je končala, se mu je zdajci pojavil na ustnicah peklenski usmev... »Čudno se vam zdi, da ni nihče prišel prosit, naj bi ubogega Rolanda izpustili," je rekel. »Žalostna je ta stvar, in zato se ne čudim, da vam nihče ni hotel o njej govoriti. Toda če drugi molče, jaz ne maram biti tako nečloveški, da vam ne bi poved!al. Smilite se mi, gospa, v srce se mi smilite. In boli me, ko vidim, kako hodite od hiše do hiše in kakor beračica prosjačite usmiljenja, ki ga ne morene več izprositi.. “ Lopov je vidino užival v teh poniževalnih besedah. Silvija je žalostno pobesila glavo. Spomnila se je, kolikšna vročica po maščevanju jo je bila prevzela v prvih urah njene katastrofe. Ko pa je izginil Scalabrino, se je zlomil njen ponos... Usmiljenja prosjači!... O, Bembo je rekel pravo besedo: prosjačila je!... A kaj za to! Prosjačila bo še dalje — dokler se je ne usmilijo in ji ne odpro vrait pekla, kjer umira njen sin!... »Razumite, gospa: rekel sem usmiljenja, ki ga ne morete več izprositi." V Bembovem glasu je bilo toliko mrkega poroga, da je Silvijo groza stresla. Dvignila je glavo in ga pogledala z očmi, ki so bife le še eno samo neskončno plaho vprašanje. »S tem hočem reči,“ je nadaljeval Bembo, »da ne inkvizitor ne člani Sveta Desetorice ne bi mogli rešiti vašega sina, tudi če bi hoteli." „Vem,“ je zajecljala nesrečnica, »zakoni so proti temu... toda..." »Ne zaradi tega," je odgovoril Bembo in odkimal z glavo. »Zakaj pa potem?" je zahropla. »Ni je več svobode za tiste, ki so mrtvi!" je zamolklo rekel Bembo. Silvija se je zamajala. Iz njenega obraza je izginila vsa kri. Iz prs se ji je izvil strašen vzdih — kakor vzdih živali, ki ji zadrgneš vrat. Ni imela več moči, d!a bi kriknila, ne zaječala; niti solza se ni pokazala na njenih očeh. Obrnila se je in odšla v noč, tako malo podobna človeku, s tako ledeno otrplostjo na obrazu, da so se ljudje, ki so jo srečavali, križali v praznovernem strahu in potem pripovedovali, da so videli Smrt. Od tistega večera je ni nihče več videl hoditi okoli palač ob Velikem kanalu ne na Markovem trgu. Juana edina je vedela, kaj se je zgodilo z njo. XI Sovraštvo Prav je, da nekoliko pojasnimo mrko Bembovo postavo in skušamo dognati, od kod toliko sovraštva v njem. Zakaj je Bembo mrzil Rolanda?... Zakaj je spletel mrežo, ki se je vanjo zadrgnil mladi mož? Kako da si je mogel ta mračni in nepomembni človek, ki ni imel v Benetkah nikakega vpliva, z intrigami spraviti na svojo stran take mogočnike kakršni so bili Foscari in Altieri in Imperija, in vprizoriti revolucijo, da se je iznebil enega samega moža?... Vse to bomo razumeli, če se trenutek pomudimo pri tem nizkotnem človeku. Ko je Silvija odšla, je "Bembo ostal na mestu. In zamišljeno, s sklonjeno glavo in prekrižanimi rokami je govoril sam s seboj: »Gospod Roland je torej pokopan v ječi. Hvala Bogu, to niso več samo sanje. Njegovega mevžastega očeta je hudič vzel, iztaknili so mu oči. Naj zdaj kaj poskusi! In ta n6ra starka, njegova mati! Lepo sem jo potolažil, ha, ha! Zdaj bosta oba dala mir; in Roland je v mojih rokah! Ta 'teleban Altieri pa mi ga je hotel ubiti v svoji bed'asti ljubosumnosti! Dosti dela sem imel, da sem si izprosil njegovo pomilošče-nje. Pomiloščenje! Grohot me zgrabi, kadar se tega spomnim. Gospod Rolandi Candiano. zdaj ste trideset čevljev pod zemljo in izročeni meni na milost in nemilost. In zdaj se bomo mi smejali in vam vračali z obrestmi, kar ste mi dali užiti trpljenja. Kajti trpel sem. pri hudičevih parkljih! Trpel ko peklenšček, trpel kakor oni prekleti, ki morajo vrhu svojega trpljenja še gledati iz pekla, kako se angel!i vesele!... Gospod Roland, kako lepo ste znali reči: Ubogi Bembo! To vas bo še drago stalo! Grd sem! Vem. In škripati moram z zobmi, kadar se hočem primerjati z vami. Nagnusen sem, oduren, vi pa ste lepi, in za to boste plačali!... Ubogi Bembo! Ubogi Bembo! Le oglejte si, lepe deklice in zale gospe, le oglejte si to pošast! Ali se vam nič ne gabi?... Ubogi Bembo! Povabili ga bomo na kosilo, da nas bo zabaval! Vrgli mu bomo nekaj zlatnikov! Zakaj mi smo bogati! Mi smo dožev sin! In ljudstvo nas obožuje in patriciji se nas boje!... Vse za mene, za Bemba nič! Le drobtinice naj pobere z moje mize! In potem, kadar ga bom sit, tega Bemba, bom stopil nanj ko na krastačo! Stojte, gospod Roland! Zdaj boste videli tega ubogega Bemba pri delu! In tako mi peklenščkovih rogov, začelo se je dobro! Oče oslepljen in pregnan! Mati napol blazna! Sin v ječi! Boga mi. samega sebe občudujem! Zdaj mi bodo verjeli!... Hudiča, ali mar nisem genijalno napravil? Spoštovanje me obhaja pred samim seboj; še vladar sveta lahko postanem, kaj vladar :— cerkveni poglavar, in vsi narodi bodo klečali pred menoj! Nič več ne bom ubogi Bembo! Grd sem, nakazne postave, siromak, brez moči — toda hočem, da me bodo ljudje imeli za lepega, močnega in bogatega! Hočem ! Sovraštvo me je rešilo, sovraštvo me bo rešilo! O, sovraštvo, kako sladlka beseda! Sovražiti iz vsega srca lepoto, ker si sam grd, sovražiti vse, kar drugi občudujejo, ker tebe prezirajo, sovražiti tiste, ki 1 rubijo in so ljubljeni, ker tebe nihče ne 1 tubi! Sovražili... uživati v občutku, kako se pretaka žolč po tvojem telesu namestil krvi, in udarili brez usmilienja, brez strahu — o, koliko naslade!... Roland Candiano mi je dal okusiti in spoznati vse strahote ponižanja... Ni videl, da je bil moj nasmešek le režaj bolečine. Razkazoval je svojo lepoto, svojo bogokletno srečo pod istim solncem, ki je sijalo na mojo sramoto in moj obup! Toda zdaj se pomeriva, gospod!..." Bembo se je zlovešče zasmejal in se utrnil v zgoščajočo se noč. In za njim je ostala groza. XTI številka 1? Tri mesece je bil že Roland zaprt v celici številka 17. Vse te tri mesece je bil njegov duh mrtev. Vedel ni niti kje je, ne kaj se mu je zgodilo. Bilo mu je, kakor da sanja. In v tej duhovni praznoti ni imel drugega občutka kakor da ga zebe. In tudi la občutek se je polagoma izgubljal. Nekega dne je ječar videl, kako drgeta. Zasmilil1 se mu je in mu dal odejo. Vselej kadar je Roland legel na svojo ka-menito posteljo, se je zavil v to odejo. V tej blaznosti Roland vsaj duševno ni trpel. Njegovo zdravje je ostalo nedotaknjeno. Z velikim tekom je použit suhi črni kruh, ki so mu ga prinesli vsaka dva dui, in z naslado polokal iz vrča smradljivo vodo. Čas mu je mineval enolično, monotono so tekle ure in dnevi — kakor je tekla voda v kanalu, brez glasu, ne ostavljaje sledov za seboj. Tako so minili trije meseci. In potem je nekega dne posvetila v temo njegovih možganov slabotna luč. Roland je bil čudovito krepka natura. Njegov duh je v teh mesecih spal, strašna kalastrofa ga ni bila ubila! Tisti dan je torej Roland1 sedel na kameniti postelji in žvečil svoj črni kruh. Nenadoma pa je prestal. Dvignil je roko k čelu in izpljunil grižljaj. »Kako slab je ta kruh!" je zamrmral. Potem je pogledal okoli sebe. Zdajci je sunkoma vstal. Napravil je tri, štiri korake in zavpil: »Kaj počnem tu?... Kje sem?...“ Toda to je bil samo blisk. Še listi mah je spet pozabil vse okoli sebe in spet začel mehanično žvečiti črni kruh; ko ga je použil, je zaspal. Povedali moramo, da je v tisti dobi Roland skoraj neprestano spal: tako je tudi pozneje izpričal ječar. Ta ječar, drugače trd in mrk človek, je začutil do tega nesrečneža neko nedoločno usmiljenje. Zato mu je bil tudi prinesel odejo. Zato mu je tudi časih, kadar je bil dtobre volje, prinesel nekoliko manj črn kruh kakor sicer. Nekaj dni po tistein nenadnem zasvitanju je stopil ječar nekega jutra v celico številka 17. Vajen globoke teme, ki je vladala v njej, je pogledal po svojem jetniku na kamenito posteljo, kjer je Roland navadno ležal ali sedel. Tisto jutro pa ga ni videl. Prav takrat sta zbudili njegovo pozornost dve leskečoči se točki, ki sta se svetili iz najtemnejšega kota celice: zazdelo se mu je, da je zagledal oči divje zveri. In potem je iz tega kota vstalo besno renčanje. »Hudiča!" je izpreletelo ječarja. »Norec je pobesnel!" Odskočil je nazaj in zaloputnil vrata za seboj — v istem trenutku, ko se je jetnik s strašnim zaletom zagnal proti njemu. Roland se je zaletel z glavo v vrata in padel na kamenita tla. To-d'a takoj je spet vstal, njegove roke so iskale okovov, njegovi nohti so se zasekali vanje in s podesetor-jeno silo jih je skušal omajati. Iz .grla se mu je trgalo besno rohnenje. Ker se okovi niso podali, je začel obdelavati masivno hrastovino. In ječar je na drugi strani vrat z naježenimi lasmi poslušal tuleč glas. ki ni bilo nič več človeškega v njem: ..Strahopetci! Strahopetci!... Izrabili so mojo nezavest in me zaprli!... O... strahopetci! Strahopetci!...“ Potem so se te besede izgubile v nerazumljivem golčanju, in ječar ni čul več drugega kakor zateglo rjovenje. In potem je tudi to počasi zamrlo. Videč, da nasproti vratom nič ne opravi, se je Roland hotel zagnati k lini. Toda lina je bila tik pod stropom, in vsi njegovi zaleti so bili zaman. Potlei je začel slepo hoditi po ječi, se zaletaval z glavo v zidovje, si grizel pesti in si trgal prsi z nohti, in iz grla se mu je hropeč lomila le .še ena beseda: „Strašno! To je strašno!... Stra- vi«* sno! Zares je bilo strašno!... Zakaj Roland je zdaj razumel! Razumel je, da je zaprt v najstrašnejši beneški ječi. Razumel je, da je v peklu, ki ni iz njega še nihče prišel živ! Razumel je, da se bo njegovo življenje sklenilo v tem grobu! In da je Leonora zanj za zmerom izgubljena! Da ne bo nikoli več videl njenih mehkih, 1 ju bečih oči, ne njenega očarljivega smeha — kakor ne bo nikoli več videl Benetk, ne njihovih kanalov z vitkimi čolni na sinjem morju pod vedrim italijanskim nebom! To je bilo ono strašno!... Zakaj Rolandu se je bil vrnil razum! Ta napad besnosti je trajal kdo ve kako dolgo: morda ves dan, morda še delj!... Roland je naskakoval vse, kar mu je prišlo pod roke: zdaj.vrata, zdar okove, potem spet svoio kamenito positeljo in goli kamen zidovja. Tn vse je kljubovalo njegovim brezumnim napadom. mnet] m. Kvalitetna znamka ca pcclrai praitk In vanilin aladkor .Naposled se je onemogel zgrudil na tla. Počasi je ponehal divji utrip njegovega srca, hropenje, ki se mu je trgalo iz grla, ni bilo več tako piskajoče, umiril se je, mogel je spet misliti in razmišljati... nesrečnež!... In prvo, kar je zaznal, je bila boleča osuplost, ko je pogledal svoje roke. Spomnil se je boja proti sulicam, spomnil se je mož v jeklenih oklepih. Po njegovem računu se je to utegnilo zgoditi pred nekaj urami, kvečjemu prejšnji večer. Spomnil se je, da se je onesvestil v tistem strašnem trenutku, ko so mu oslepili očeta. In med tem, ko je bil v nezavesti, so ga morali prinesti v to celico. Vse drugo je zanj izginilo... Spomnil se je, da mu je v tistem boju lila kri iz neštetih ran na rokah in lehteh, ki so mu jih zasekale ostre konice sulic. 'Poda ko je pogledal svoje roke in si jel otipavati rane, je videl, da so zaceljene!... Kaj se je zgodilo z njim? Roland se je tako zgrozil, da pa je spomin na vse drugo minil. In zamrmral je: „Nič več krvi! Nič več ran! Kako to?... Kako >to?...“ To vprašanje je stopilo predenj v vseh oblikah. In odgovora ni našel! Ni mogel dognati!... Z obema rokama se je zgrabil za lase in za-rjul: ..O, še zblaznel bom!...“ Zblaznel!... Ta beseda je odjeknila v njegovih možganih kakor grom. Vrgel se je na vlažna tla, s silo zatisnil oči in si zamašil ušesa. Tn polni dve uri je imel v grobni tišini svoje celice sam š Seboj enega tistih samogovorov, ki človeški jezik zanj nima besede! In potem se mu je nenadoma razodel problem v vsej svoji grozoti : Ves ta čas je bil blazen!... Blazen! Dneve, tedne, morda celo mesece! ... In zdajci so vstale pred njim vse podrobnosti, vsi dokazi za to dolgo spanje njegovega razuma: dolgi lasje, porasla brada, čez mero dolgi nohtje in oglodana obleka... Blazen!... Ves ta čas je bil blazen L. Neizrekljiva groza ga je prevzela: blazen ie bil... kdo mu jamči, da spet ne postane? Da njegov razum po tem kratkem zas vrtanju ne bo spet padel za zmerom v temo L. in zato je vse svoje sile obrnil samo v pomiritev kipenja v glavi. Ko je potem po večurnem titanskem boju s svojim umom vstal, je sedel na svojo kamenito posteljo. Podprl si je glavo z obema rokama, naslonil komolca na kolena, uprl svoje velike oči v temo in jel premišljati. Roland je, da tako rečemo, meril rano svojega srca in naskakoval svoj um, hoteč se preveriti, da trdno stoji. Takrat je vstopil ječar, oborožen z bodalom. Videč, dla jetnik mirno sedi, je zagodrnjal: „čud.no! Tak se je pomiril!*1 Stopil je k njemu, ga nekaj minut z začudenjem opazoval, nato pa ga je poklical: ,.He, prijatelj!..." Roland ni odgovoril. Ni čul ječarja, ni ga videl. Le-ta je naposled z glavo majaje spet šel. „Ubogi vrag!“ je mrmral. »Napad ga je še bolj potrl. Boljše je, da ostane blazen. Žal bi mi bilo, če bi ga moral ubiti.“ Videti je bilo, da je bil ta ječar f ilozof in da ni bil slabega srca. Po dolgem in bolestnem premiš-ljanju je prišel Roland dlo dognanja, da ni več blazen in da je njegov razum normalen. V duhu je spet zagledal strahotni prizor, ko je krvnik oslepil njegovega očeta. Vseh podrobnosti se je spominjal, kakor bi se bilo šele pred nekaj urami zgodilo: natanko je videl pred seboj krvnika in pred njim svojega nesrečnega očeta... in potem... njegov strahotni vzkrik, ki mii je bil oledenil kri v žilah... Potem se je spomnil matere.. Gotovo so tudi njo kaznovali in pregnali iz mesta... videl jo je v duhu, kako vsa trudna in ubita kleca po prašnih cestah, jokajoč in proseč, ljudi miloščine... Nato so njegove misli zletele k Leonori. Zazeblo ga je, ko je pomislil, da je morda že umrla od žalosti in bolečin... In srce mu je jelo divje razbijati — to bedno srce, čigar sleherni utrip je bil nihaj brezkončnega obupa! O, najrajši bi ga iztrgal iz prs... Mesec dni je minilo. In spet so prihajali nad Rolanda napadi besa, ko se je zaganjal v vrata in hotel kakor Samson premakniti zidove. In vselej je te napade spremljalo besno rjovenje, nato pa je celico številka 17 zagrnila mrtvaška tišina. TVORNICA CIKORIJE \ OKUSNA IN ZDRAVA KOLINSKA KAVA! Potem je prišla doba, ko Roland po cele dni ni izpregovoril besede. Nekega dne — bilo je šest mesecev, kar so ga vrgli v ječo — pa se mu je nenadoma nekaj posvetilo in brezumna nada je vstala v njegovem srcu. Zato ga niso bili postavili pred Svet Desetorice, ker so ga imeli za blaznega!... A če bi svoje ječarje prepričal, da je popolnoma pri pameti! Potem bi ga morali zaslišati! In ko to store, bo rešen, saj ni ničesar zagrešil, rešen, saj je imel celo v Svetu samem vdane prijatelje kakor Altierija... Od tistih dob je vselej skuŠftl, začeti pogovor z ječarjem, kadarkoli je odprl okence, d1, raztrgana. Morda se še spominjate „Ane Christie". Tam skoraj na meter natanko lahko pokažete, kje je konec posameznih dejanj drame. Prvo dejanje v pivnici, drugo na ladji, tretje v zabavišču, četrto spet na ladji. Ta enoličnost gledalca utrudi. Še bolj pa dolgovezni dialogi. Da ni igrala v tem filmu Greta Garbo, bi bil propadel. Kaj je še dala Amerika? Lubitsche-vo ..Ljubavno parado". Le škoda, da je Chevalier še vedno preveč pariški. Iz sleherne kretnje se vidi cnansonier. Lubitsch bi bil Macdonaldovi lahko dobil boljšega partnerja. Njena igra, predvsem njena pesem sta ga vredni. * Vsako leto prinese v filmski industriji nekaj sporov. Navadno so le reklama. Tako afera s Claro Bow, Die-trichovo, ki jo je tožila Sternbergova žena, da ji je izneverila moža, tožba med Dreiserjem in Sternbergom itd. Kdor pozna film, mu ne bo težko uganiti, cfa je le malo resnega na tem. Zanimiv pa je drugi spor, pred vsem za one, ki so vsaj malo sledili razvoju filma, zanimiv, ker nam je tudi bližji. Spor, ki je nastal ob novi predelavi filma »Tragedija pocestnice". Asta Nielsen je dolgo molčala in se ni prikazala na platnu. Letos so se raznesle vesti, da misli nastopiti v govoreči predelavi filma ..Tragedija pocestnice", ki ie bila v časih nemega filma ena najboljših kreacij te velike igralke, prve resnične filmske igralke. Radovedni smo bili na njeno umetnost, predvsem zato, ker so nemr ški listi v zadnjem času dosti pisali o sijajnih gledaliških uspehih velike umetnice. Potem so glasovali o njenem nastopu utihnili. Prišel je film in na mestu Aste Nielsen je igrala neznatna igralka And Egede Nissen. Občinstvo je protestiralo. Oglasil se je ravnatelj družbe, ki je film izdelala,, in noveaal, da zato ni angažiral Aste Nielsen, ker je zahtevala previsoko Kupon 51 film plačo. Občinstvo se je čudilo. Potem se je oglasila tudi umetnica sama in izjavila, da zato ni igrala, ker se ni mogla sporazumeti zastran umetniškega vodstva filma. Debata se je zavlekla, dokler ni Asta Nielsen umolknila. Kdor je bral njene izjave, si je ustvaril svojo sodbo. Videl je trhlost, ki vlada danes v filmski industriji. Gospodom, ki vodijo industrijo, ni za kakovost filmov. Umetnost jim ie humbug, glavno „bussines“, zaslužek. Igralci so jim lutke. Kdor je videl film ..Romanca" („Dve ljubezni") z Greto Garbo, bo to potrdil. Če pojde tako dalje, si ni težko -misliti, kaj bo s filmom. V Ameriki je bilo pred skoraj desetimi leti podobno. Takrat so se največji filmski igralci poslovili od družb, kjer so igrali in ustanovili svoje podjetje ..Združenih umetnikov" (..United Ar-lists"), kjer so sami odločali o svojih filmih. Chaplin, Lilian, Gish, Gloria Svvanson, Pickfordova in Fairbanks so v tej družbi pokazali, kaj znajo napraviti sami, brez tujih glav. Ali danes Evropa česa takega ne bi zmogla? Boris Rihteršič. Romanove božične filmske nagrade Da se „Roman zaveda važnosti filma, ki je postal pravo ljudsko zabavišče, je pokazal že takrat, ko je ob lanski preureditvi odmeril skromen kotiček tudi njemu. Da hoče svojim či-tateljem tudi nekaj dati, je dokazal, ko je uvedel nagradna filmska vprašanja. čitatelji so to razumeli in čedalje večji je bil odziv na nagradna filmska vprašanja. Zato je „Roman“ že lani zvišal število nagrad. V toku enega leta je svojim zvestim prijateljem razdelil NAD 1000 VELIKIH FILMSKIH SLIK, ki so okras vsaki sobi, vsaki zbirki fotografij. Razen tega je svojo filmsko rubriko razširil in čitatelj dobi danes v njej celoten pregled dela v svetovni filmski industriji. Tudi v bodoče bo ..Roman" dajal svojim čitateljem filmska vprašanja z istimi nagradami kakor doslej. Zato upa, da se bodo oni odzvali še v večjem številu. Krasne nagrade so vredne velikega odziva. Za božič smo se tudi letos odločili za večje število nagrad in sicer bomo to pot razdelili med reševalce 40 velikih in 50 malih slik v temle redu: 1. nagrada: 8 velikih in 12 malih slik, 2. nagrada: 6 velikih in 9 malih slik, 3. nagrada: i velike in 6 malih slik, 4. nagrada: 3 velike in i male slike, 5. nagrada: 3 velike in 3 male slike, 6. nagrada: 2 veliki in 2 maM sliki, 20. nagrada: po 1 velika in 1 mala slika. Vprašanja so tako izbrana, da jih bo z lahkoto rešil vsakdo, kdor je pazljivo čital našo filmsko rubriko. FILMSKA VPRAŠANJA 1. Kdo je režiral film „Tovarištvo“? 2. Kako se imenuje novi film Henny Porten? 3. Kje je rojen Alfonz Frvlantl? 4. Katera igralka je igrala glavno vlogo v filmu ..Kubanska ljubavna pesem"? 5. Kateri so bili glavni filmi Ri-cliarda Tauberja? Rešitve, ki jim mora biti priložen kupon, sprejemamo do Novega leta. Odgovori na vprašanje v 49. številki so tile: 1. Heinz Riihman, 2. Pri Metru, 3. Turžanskij, 4. Karen Mor-ley, 5. Norma Shearer. Nagrade so dobili: 5 slik: Vidmar Lucija, Ljubljana, 4 slike: Brezar Erna, Ljubljana, 3 slike: Slavič Romilda. Maribor, 2 sliki: Zupanek Josip, Selca, po eno sliljo: Tomanič Viktor, Ptuj: Hrastar Tone, Bistrica; Bavdek Slavko, Breg; Vrenjak Pavle, Šenčur; Zalokar Marjan, Petkovci in Meze Ljudmila, Ljubljana, ©#>vy.» Mrzle noge Joj, mrzle noge! Kdo jih nima? Statistika pravi, da ima mrzle noge vsak tretji človek. lJa bo držalo. Tak človek je velik siromak: mrzle noge ima zjutraj, ko odide z doma, mrzle ima opoldne, mrzle zvečer, ko je treba iti spat. iNe pomagajo ne odeje, ne kurjava, ne tople ga-loše čez dan. Ne ogreje si jih, pa si jih ne. In dokler ga zebe v noge, tu-di zaspati ne more. Dostikrat se mu ogrejejo šele proti jutru, ko je že treba vstati — in potem se spet iznova začne inrzli krogotok ... Mrzle noge utegnejo imeti različne vzroke. Treba je pomisliti, da so noge tisti del telesa, ki je najbolj oddaljen od srca, in zato pride kri najteže do njih. Srce mora biti res zdravo, pa še potem ima dosti dela, da odpošlje dosti krvi v spodnje okončine, in da jih potem spet vsesa nazaj vase. Posebno dosti dela ima srce, kadar človek mnogo stoji ali hodli; takrat srce dostikrat ne more v polni meri izpolniti svoje naloge: posledica so na primer nabrekle žile na nogah. Seveda pa ti čisto fizikalni razlogi niso edini. Tudi nervozne (živčne) motnje igrajo časih veliko vlogo. Zaradi njih odpovedo žile odvodnice, se skrčijo in zožijo, odvodnice pa aslabe, omagajo. Tako ne morejo dovajati in odvajati dovolj krvi, in posledica je mraz v nogah. Še nekaj drugega je treba omeniti pri tej priliki, kar se tudS začne pri živcih in neha pri mrzlih nogah. To je potenje nog. Ker smo že pri nogah, se skoraj ne moremo ogniti te mučne stvari. Zadeva je tale: človek ima že po naravi tako na podlplatih kakor na dlaneh posebno veliko znojnic. Zato je tudi docela normalno, če se na teh krajih posebno rade izločajo snovi. Normalno je tudi, da nastopi tako izredno potenje v nervozi. Kdo izmed vas še ni čisto nenadoma dobil potnih rok? Nenormalno pa je, če nas znoj na rokah in nogah nadleguje. Tu gre spet za živčne motnje in za motnje krvnega obtoka. In komur se rade noge pote, — ta trditev sloni spet na navadnih fizikalnih zakonih — tistega tudi rado v noge zebe. Pa povejte, ki ste prizadeti, ali je to res ali ne? (Konec prih.) Dame! Zahtevajte povsod Eau de Cologne „OLYMPIA“ Lekarna Trnkoczy - Ljubljana 33 *JDDHA y*~Y BUDDHA čaine mešanice so najboljše TEA IMPORT Ljubljana, Večna pot 5 Telefon št. 2626 Brzojavi Tlmport Ocvrle miši Potrebščine: 4 dkg surovega masla, masti, ali margarine, nekoliko soli, dve celi jajci ali rumenjaka, ena jedilna žlica sladkorja, 'A ks moke, četrt litra mleka, 1 zavojček Dr. Oetker-jevega pecilnega praška. Priprava: Surovo maslo ali mast se pomeša v skledi; polagoma dodajaj jajci ali rumenjaka, sladkor, sol, moko, mleko in pecilni prašek. Testo se deva po žlicah v vročo mast in ocvre, da postane zlato-rumeno. Miši potresi še vroče s sladkorjem, ki mu je primešanega nekoliko cimeta ali Dr. Oetker-jevega vanilinovega sladkorja. Blagovna znamka »Svetla glava1* se ie obnesla. — Med tisoči znamk, ki te prizlašajo vsako leto, pač, ni nobena postala znana kakor ta. Radi pozornosti, ki io vzbuja slika, in radi globokega svojega pomena ie postal znak nepozaben. ..Znamka Oetker" lamčl za naiboliio kvaliteto po nainlillh cenah in radi tega načela so Ur. Uetker-iev pecilni praiek Dr. C«iker-Jer vanlUuov praiek Dr. Oetker-lev praiek za pudinge itd. tako močno razSirlenl. Letno se proda mnogo mliilonov zavojčkov, ki pomagajo ..prosvltijenlm*' gospo-dinjam postaviti v kratkem času na mizo tečne ledi. Marsikatera ura se le prihranila, mnoge nevolle radi slabega kipenja močnikov Je Izostalo. Otroci se veselilo, (e speče mati Oet-ktrjev Sartell, In v otroikl sobi ni ničesar boljšega, nego Je Oetker-lev puding s svežim ali vkuhanim sadjem ali s sadnim sokom. Pri nakupil pozor pa to, da se dobe pristni Dr. Oetker-levl labrlkatl, kar ta Casio ponujajo mani vredni posnetki. Dr. Oetker-jev vanilinov sladkor Je najboljia začimba za mlečne In nočaate ledi. pudinge '