Št. 61. V Goriei, dne 31. julija 1900. Letnik II. l/.liaja vsiik torek in sohoto v IimJiiu ob 11. uri prodpoldno za mosto ti.T ob 3. uri popoldno za dežolo. Stano po pošti prejeman ;ili v Goriei na doin pošiljan cololetno 8 K., pollelno 't K. in čVlrtlelno 2 K. l'rodaja si? v Goriei v tobakarnali Schwarz v fciolskih ulicah in .) o I- lersilz v Nunskih ulicali po hi vin. itUliltA (Večoriio ixdanje.) llreduistvo in upriiviiištvo so naliajaia v *N a r o d n i ti skiinii», ulica Vetturini h. St. i). Dopisft j«i naslovili na urodništvo, oglase in naročnino pa na upravništvo «Gorici1». Ogla.si se računijo po potit- vrstab in siccr ako sc tiskajo 1-krat. po lü vin., 2-krat po 14 vin., 3-krat po 12 vin. Ako so vcčkrat tiskajo. rani- nijo sc po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Marušie. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič). Užitnina v deželni upravi. Vprašanje o pobiranju užilnine je priSlo v tok in jerazburilo valovje mnega doinač-ega življonja, kar je lahko uml.jivo, kor je pobiraiije užitnine aa ¦ deželo vHike važnosti. Zato je pa vredno, da se la zadeva vsestransko pojasni, in nadejam se, da mi nikdo ne zameri, ako povein tudi jaz o njem svoje mnenje. Kdor se ozre po naši goriški do~ moviiii in jo primerja z drugimi krono- vinami, razvidi kmalu, da smo v imiogih ozirih zaostali, in da potrebujemo iniiogo denara, ako hoeemo napredovati in dohiteti druge dežele v njih napredku. Toda kdor se uglobi v naše razmere, spozna kmalu, da visje obremenenje na- šega ljudstvaz nakladami nadireklne davke je skoro nemogoče, da v torn oziru smo dospeli že blizu vrhunca. Misliti je Loivj na to, da .se dobijo novi denarni viri, ne da bi trebalo sedanje nuklade zvi^ati. Ceslo sem se pec-al s to mislijo, in ko sem si ogledal bližnje dežele, po.sebno Kranjsko in Štajersko, prepričal sem se kmalu, da je prav pobiranje užltnine v lastni upravi izdaten tak vir, ki daje deželi velike dohodke. Da ne bi imeli Kranjska in Ätajerska onih dohodkov, bi hirali, kakor bira Goriška. Po vztrajnem prizadevanju se mi je posrečilo dobiti zanesljivih, ker uradnih podatkov v tern orizu. Iz teh je posneti, da je dobivala Kranjska po privatnem podjetniku najveo 80.000 gld. za vse deželne naklade na užitnino, a da. dobiva sedaj, ko ima po- biranje v lastni upravi, nad 300.000 gld. eistih dohodkov, ne da bi bila doklade povišala in ne da bi se obrtniki radi pobiranja užilnine pritoževali. Štajerska je dobivala od podjetnika 125.000 gld. ; a zdaj jej nese pri enakem razmerju naklad deželna užitnina okolu pol milijona gld. na leto, ne vštevši do- hodke, ki jib daje glavno mesto Gjradec. Ti podatki so ine uverili, da bi bilo dobrq, ako bi prevzela tudi pri nas de-r žela pobiranje užitnitie. Res je, da so pri nas razmere drugatme nego na Kranj- skem in Stajerskem; deželna užitnina bj dajala pri nas premalo dohodkoy, da bi se izplačalo ustanoyiti deželni užit- pinski urad; pri nas rnora vsakdo, ki hoLe uspevati, sprejeti pobiranje državne užitnine in deželnih naklad, ker s tern se stroski zmanjšajo za polovico. Da bi bilo l.o de/eli v korist, je oeividno; saj ne pobira užitnine in na- klad nohen podjelnik iz ljubezni do vlade in do dezele, lemuc lc radi tega, ker inn pobiranje nose velik dobiček. A ta do- biček naj ostane v deželi in naj bo vsemu ljudstvu v korist. Ugovori, da bi deželni užilninski urad požrl ves dobiček. so nieovi ; saj bi lahko ostal užilniuski urad isli, kakor- sen je sedaj, z istim osebjem ; užitnina in naklade bi se lahko pobirale po istih pravilih in z istirni olajški, kakor sedaj ; izpremenila bi se le tvrdka. Namesto da bi bil sedanji užitninski urad odgovoren privatnemu podjetniku. bi bil odgovoren deželnemu odboru, in namesto da bi šel čisti dobieek iz dežele. os t aj a I b i v d ež el i. Lie bi znašal ta dobiček — recimo — 40.000 gld., ne bi trebalo de/eli vpe- Ijati novih riaklad za pokrivanje |)ovi- šiinih ui'it(»ljskib plar, kaiiMo povisanje zna.ša pi-ibližno tudi loliko. Iz lega je jasno. da bi bil dobkek v prilog vsi d c ž e 1 i. Zato p a m i s I i m, da j e d o 1 ž - n o s t v s a k e g a rodoljuba d e 1 a t i na to, da naša žetakosiromašna dežela ne pošilja ßistega dobičk a, izvirajočega iz pobiranja erar- sk e u ž i I nine in dež e In i h naklad, iz dežele, temuč da ostane v de- želi ter da se porabi v pospeše- v a n j e napredka in v prilog n a- š e g a 1 j u d s t v a. v Fonavljam, d a j) ri tern vprašanju gre za to, ali naj odhaja čisti dobieek, k i g a do nasa pobiranje u ž i L n i n e i n n a k 1 a d, i z d e ž e I e, ali naj os lane v d e že li, njej vkor ist. Vsa east g. podjetniku radi njo- gove obče znane radodarnosti na narod- nem polju ; tqda misljrn, da narn niti on ne more zameriti, ako se držiino načela, da vsak je sebi najbližuji. Qlas, ki se širi po deželi. da bi bilo pobiranje užitnine ]»o de/elni upravi v kvar gostilničarjem in drugini obrtnikorn, ni utemeljen ; saj bi bil užitninski urad odyisen v zadnji vrsti od deželnega zbora, in ta bode imel pač- za obitnike v de- želi toliko srea, kakor privaten podjetnik, ter bo v isti — če ne v večji — meri varoval njibove koristi. Isto velja tudi o trditvi. da je dež. glavar vitez dr. I'ajer to idejo sprožil. Hes je, da inicijativa v tej zadevi izvira od rnene, in v tern oziru sprejmem vsako odgovornost na se. Nikdo mi ne more očilati, da nisem te misli sprožil iz či- stega naniDiia, da bi si dežela ginotno opomogla. Iv. Ili»rbmV|, d(!/>elni poslanee. Užitnina in zboljšanje gmot- nega učiteljskega stanja. (Dopis iz učiteljskih krogov.) Kose je bilo pred letom diiij z nciia- vadno živahnostjo spravilo na povr.šje vprasanjo o zboljšanju gmotnega stanja učiteljskega, postavila si je bila „Soča" kot nalogo dokazati, da ni mogoče mi- sliti na kako. tudi še tako malenkoslno zboljšanjo, dokler se ne milozi šolsko breme na — vsa ram en a. Doslej je nosil na (Joriskom to breme le placevznati vsakdo, kdor ne podreja deželnih koristi svojirn osebnim. Tudi v drugih deželah so delali nek- daj tako, kakor pri nas. S časom pa so prisli drugod do pobiranja užitnin po de- želni upravi. Ötevila, katera je objavila „Gorica", dokazujejo vsakomur, koiriur se da se kaj dokazati, da so one dežele, ki pobirajo užitnine same, veliko na bolj- sem od drugih, ki pobiranje dajejo v najem. „Slov. Narod" je takrat predlagal, naj se poskusi s tern tudi na Goriškein. Ako se poskus posreči, naj se obdrži pobiranje; v nasprotnem ssučaju se lahko nastojii zopet stara pot. Ako bi se posrečilo deželi pobiranje užitnin v lastnem področju, ako bi pri- dobila dežela vsako leto nekaj desettiso- eakov brez obremenitve davkoplačevalcev in brez povišanja doklade na užitnine, uporabila bi lahko pridobljeno vsoto v zalaganje deželnih potreb. Med te spada še vedno na prvem mestu zboljšanje uei- teljskih plač. Dežela ne bi imela oiiravičenega razloga za odlaganje ugodne režitve tega vpražanja, katerega ne spravi raz dnevni red nili narodno napredna stranka, če tudi ulovi v svoje mreže vse ueiteljstvo, Zdaj, ko se je posrečilo razdvojiti ueiteljstvo tako, da „napredno" zaničuje „klerikalno", da poslednje ne občuje več s prvim, zdaj menimorda kdo, daje vpra- šanje reäeno. Kdor tako misli, misli na- pačno. Stanje sedanje je le začasno, po- dobno tižini, katera nastano za hudhn viharjem. Tak vihar je razdjal slogo in kolegijalnost med učiteljstvom, katero je zato utihnilo. Za koliko časa? Do prve prilike ! Bližajo se časi, ko bode zahtevalo goriško učiteljstvo s podvojeno silo re- šitev svojega vprašanja. To pa so ne da rešiti z lepimi ob- ljubami, a še manje s puhliini srazami o „liberalizmu", ki je znotraj prazen, a okoli ga nič ni ! To vprašanje, ki je gmotnega značaja bilo skozi in skozi, dä se rešiti le z gmotnimi sred- stvi, katerib deželi naši primanjkuje, ako ___ _^____ "LISTEK __________ Trije kot rodni bratje. Prjšla je tako zardela, da niti bo- žjega sveta ni videla. — „Dekle — pra- yim — kaj čujem tu. O—o?!1' „Pade na kolena predme: „BraLee, pravi — odpnsti mi. Saj ga noeem". „Kaj, da me ne maraš več!" reče žandar, sam zasramljen. „Kaj si mi go- vorila? — Ali ne veš, tarn pri studen- ts? a?u „Ej, vsega si ti kriv s tvojimi mu- hami", reče uboga deva jokajoea. „Ali ti nisem rekla, da bo takoV Ali ti le po svojem! Bratec moj: ne srdi se na me, niti pogledam ga ne več! Bog ve, da je on kriv — sam naj pove. In pa še tisto njegovo poinežikovanje!" Vsi se zasmejejno! „Kaj bo pa zdaj?" vprašam orož- nika. „tjlej, tako bo" — pravi. „Najprej si kupim zemljisče Ler si napravim, kar treba. V tern času da Bog veliko noč in po veliki noči še petdeset- nico (binkošti); in polem bode poroka Ali je prav tako?-' „Ali nisi čul, da te Lenka niti po- znati noče", rečem v šali. „Nu, brate, saj sem le tako...ja le tako..." „Ne prelvarjaj se mi toliko; povej naravnost brez ovinkov, kako ti je prav, pa je. Meni ni treba te tvoje komedije". „Jaz eno malo, brate, le enomalo rada.. ." „Ako le malo, tedaj te mu ne dam. Kako življenje bi bilo med vama, ko bi marala le m^lo vza svojega soproga!" „Nu, saj ga bom pa rajša imelail, reče ubogo dekle; in tedaj zardi znova, kakor bi ne znala: ali je na zernlji, ali pod zemljo. „No, če je tako, je to nekaj dru- gega: svoja sta ! Božja pomoe! A zdaj pa idimo veeerjat, ker sem se že zlačnil od loliko ^'ovorjenja"'. XVI. Pred binkoštmi smo se napravljaJi vsi li-iji' za poroko. Antonij, orožnik je že imel svoje zemljišče in bišo in živino. In kako lepo se je bil oblekel —¦ vse po našeni! (Imel je ¦ rdeoe nogavice, črn oprsnik, srajco iz line tkanine, pas s petimi zaponami, klobuk olispan se zlatom in pavjim perjem, lepo palieo...) Bil je dečko, lak dečko, Jelka ga je kar gledala. In nič ni lomil po ruski — ne... nikdar bi ne bil dejal, da je Nemec: Kusnjak, pravi Husnjak ! Bilo je teden pred svatbo v nedeljo (oklici so bili že potekli ins pijačo smo se bili že oskrbeli). Sedeli smo vsi trije ter se pogovarjali. A jaz sem bil nekako jiotrt. „Kaj pa se kisaš tako?'' vpraša Tone. „Lej, za to: Vidva že imata vsak svojega druga, a jaz ga še nemam, in ne vem, koga bi vzel". „Morda Andreja Sirmona?" reče Jakob. Tu pa prileti sestra Marija, kot brez sape v hiso: „Brate",pravi — „neki vojak vpraša po tebi". „Kje je-'V pravim. „Za vrati je". „Zakaj pa ne pride v hišo?" „Noče; pravi, da pojdi ti ven". „Kakšen pa je?" „Belkast, visok; oči kot sinje vijo- lice, a ko govori, vedno mežika". Kar letel sem iz hiše. ' „Baja!" pravim — „moj dobri gospod, jasni moj sokol: ali ste vi, ali sem pijan?" „No — se ve da sem jaz. Naš polk je zdaj v Črnovieah. Čul sem, da se že- ni^ —¦ pa sem si izprosil 14 rtnij do- pusta, da se poveselim tu pri tebi. Ali sen» prav storil tako ?" „Oj — pravim, — moj mili gospod moj dragi gospod, orel moj svetli". In objel sem ga; skoro bi ga bil zadušil. „No dosti tega", reče Tone smeje. „Rajši prosimo našega gospoda, naj ti bo za druga". „Prav rad!1' reče Baja. „Ali, ali?" vprašam, tega ne veru- jem. „Kako sem jaz vreden tega?" „Ti si neumenl" reče Jaka ter zažvižga. „Naj bo tako" piavim ter gledarn zdaj na Jakoba, zdaj na Bajo. „No, ali nemate nič pijače?" reče Baja. Dajte mi kozarec ! Sam pa vzame iz žepa steklenico z višnjevico. XVII. Zdaj smo že davno vsi porooeni. Tone ima mojo sestro Jelko, Jakob Ma- i i-ijo, jaz pa Jakobovo Katino. In kako smeino verjeti vsestranskirn zatrdilom. Primum est vivere — deindo phi- losophari — velja tudi v teni vprašanju. Naj nikdo nasne sodi napačiio; kdorbi tako delal, deležen bi bil hudodelstva, ker bi vedoma bil rr snici v obraz. Učiteljstvo ni bilo lačno časti in politične slave, ampak kruha za svoje družine. Tako je učiteljstvo goriško še vedno, ker upamo, da se ni dalo povsem preslepiti od onib, kateri bi je radi iineli za svoje orodje. Čas spoznanja mora priti, sicer bi bilo obupati nad bolj3o prihoduostjü našo. Üovolj na to stran, na katero nas je zapeljalo srce, ki toplo bije za blagor zanemarjenega stanu. Vrnimo se k prvotnemu namenu. Deželni zbor je bil sklenil soglasno, da naj bi sprejela tudi naSa dežela pobiia- nje užitnine v lastno področje. Z veseljem suio pozdravljali ta sklep meneč, ila kljubu strankarstvu v deželni hiši je vendar mogoce priti polagoma vsaj do boljsih časov na Goriskem. Varali smo se! Komaj se je lotil deželni odbor pripravljalnega dela v do- sego pobiranja užitnine v lastnem pod- ročju, že se je pojavilo nasprolovanje ined nami Slovenci, kateri smo se pona- šali s posebnirn uboStvom Kakor se vidi, zadovoljni hočejo biti innogi med nami s takim položenjein. Žalostno ! Nazi krčmarji, ki so ob jednein skoro vsi še hisni in zemljiski posestniki (katerim je „Soča" obešala boben na vratM, branijo se pobiranju užitnine po deželi sami ter se potegujejo za pobira- nje po najemniku. Naše krčmarje je za- peljala „Soea" na kriva pota. N epo šteno je umešavanje n a r od no st n e g a vprašanja v pov- sem gmolno vprašanje o pobiranju užit- niue. Slucajno je sedanji najemnik Slo- venee, s katerim so sloveuski krčmarji zadovoljni tako, kakor laški. Podjetnik ne gleda na narodnost, ampak na denar, katerega pozna iz slovenskih tako, kakor iz laških rok. Kdo pa more trditi, da ne preide užitnina v roke la&kemu podjet- niku? Neresnična jetrditev, da pobirajo uslužbenci sedan jega podjetnika o b (¦ i n s k o d o k 1 a d o na u ž i I n i n o b r e z p 1 a č n o. Znane so nani obeine, katere so morale 3e pred leti zvišati dosedanje odstotke pobirate- ljem. Ako pobirajo kje oböinske doklade brezplačno, prosimo, da se to javno pove v splošno korist naSih občin, katere naj tirjajo, dase jim povrnejo vse dosedanje odskodnine. V tern obziru torej se je go- dila doslej občinam krivica, katera se mora odstraniti. Slepilo je trditev „Soče", da bodo morali župani hoditi moledovat po Go- rici do užitninskega urada, da dobe po- brane doklade, ako jo bode pobirala de- žela. Ako verjamejo nasi krčmarji takim slepilom, potem je Skoda, da jih toliko sedi ne le na občinskih staresinstvenih, anipah celo na županskih stolcih ! Žu- panstva bi dobivala zneske brez najmanj- ših stroškov po pošti ; kajti tisti časi, ko so župani na polnicah zaslužili in potra- tili obilo občinskega premoženja, so že ljubo in milo je življenje rned nami. lmamo tudi zemljišče in živino in pašo, še vodnajk si hocemo izkopati. In s To- netom in Jakobom živirno skupaj prav kot rodni bratje. Jedva pride nedelja ali praznik, pa smo že skupaj: sedhno, se posvetujemo in razgovarjamo. A ko nas prime volja, pa ga izpijemo še kozarec in lepo zapojeino. (Ali tako pa ne, kot moja Katina. Kadar zapoje ona, je to posebna milota. Tone pa jo spremlja na goslih; izvrstno zna igrati). Včasih pa se spominjamo svojih preji-snjih let: kako smo trpeli na svetu, ko nismo znali svoje usode. Tedaj se pač malo užalimo; ali le za časno, pa zopet se zveselimo ter se tiho razidemo. Iz kratka: srečni smo! — Samo mojega brata Ouufriča, golob- cüeka, ni med nami; ne gleda z onimi ti- himi, krotkimi in ljubkimi očnii, ne spre- govori svoje razumne besede. Oh, na po- kopaliseu spi poleg svojega očeta in ma- tere. Ali meni se zdi, da ni umrl, da inora še priti od kod. Ü, da bi prišel, srce moje! (Konec.) davno rhinili. Ako je so kje tak nazad- njak, zasluži na - zatožno klop! Kaj pa na.j rečemo dejstvu, da se dobe učitelji. ki tlačanijo krčmarjem tudi v tej zadevi ?! Trpke besede nam silijo v pero, da bi primerno ožigosali tako po- stopanje. S težkim srcem zadržujerno besede v peresu ter rečemo ; Ako je tudi kje učitelj kot občinski tajnik v občinskih zadevah odvisen od župana ali podžupana krčmarja, vendar ne bi sin el nikdar in ni- koli spozabilise ter tlačaniti inu v zadevali, ki ne spadajö v izročeno mu podrožje. V tern slučaju deluje učitelj proti kori- ristim svojega stanu ter proti deželnim in občinskim koristim. Kaj pa poreče deželni odbor, ki se peea tudi z vprašanjem o zbolšanju uei- telskega stanja, ko izve iz poročila svojih odposlancev, da so has učitelji nastopili proti deželnozborskemu sklepu, da naj bi dežela prevzela pobiranje uzitnine? Ali bi ne bilo opravičeno, ako bi de/elni po- slanei poslali uc'itelje h krrmarjem in privaltKMiiu užitninskemu najtMuniku po zahtevano zboljsanje! ? Dol/.nost ucilelja. kateri slučajno pride v dotiko, bi bila pouciti krcmarje, ne pa pomagati jih slepiti v splošno škodo. 'i'ak(.k žalostne cvetke je rodil raz- por med uciteljstvoin. katero bi moralo bits dovolj razsodno, da bi se ne pustilo zlorabljati v namene, ki so celo islemu učiteljstvu v škodo. Koneamo z ž(^ljo, da bi tako posto- panje ne imelo z lib posledic za nas. Zavocli ..Šolskega Doma-. (Dalje.) \' d v orani s t r o k o v n e s o 1 e z a u m c I n o vezenje in belo Sivanje raztavlj I vina, katero se je še dva dni potem delilo med delavce-zidarje. Ni res, da nam „božja kapljica v glavi" ni do- puslila domov iti, ampak slabo vrtMiie. Da bi s(^ pa druzba na voljo g. dopisnika močila, tega pac ne bo zahteval noben pam.Men človek. Mogoče bi taka kopclj edino g. dopisniku bila povšeci? Ni res, da sem pel ob 1. uri in pol po polnoči pred cerkvijo. Ni res, da nisern holi?! dovolili prostora pred novo cei'kvijo, da bi poslavili oder za tombolo. Hes pa je, da sem Sele tedaj prepovedal prostor pred cerkvijo za tombolo, ko se »nlbor bralnega in pevskega pružtva ni držal ilanih pogojev ; radi tega sem žel na c. kr. glavarstvo, ker sem moral kot župan storili svojo (lolznosl. Ni res, da so se delale ovir<» pri tomboli. Ni res, da sem se sopiril na odru, kakor pravi g. dopisnik; res pa je, da sem stopil na oiler na prošnjo g. nadkoinisarja in g. predsednika. Tukaj se je pokazala nevoAcljivosl in crna z a v i s t Makučevega soseda v svetli luci; no, pa saj pravi sam : Ne zagovarjati, ampak „našlevati še nove grehe...." Nadalje ni res, da sem pil s i'anti na iijih racun ter da sem jim .,obljubil pies". V zadevi plesa so bili lantje pri meni na domu : v kremi nisem govoril z nobeniin o tej zadevi, kar bi ne bilo ludi postavno, ker se morajo sedaj prosuje radi plesa s kolekom 1 K na županslvo vložiti; inorda si g. dopisnik še vedno misli, da živi v 17. stoletju. Obžalujem, da se smesi s takimi stvarmi, o katerih ima že vsak kaj več pojma kakor gosp. dopisnik. Žalostno je, da g. dopisnik ne ve, da ima sam župan oblast dovoliti pies, oziroma ga prepovedati, ne da bi pri tern vprašal za mnenje gg. podžupa- ne. Laž je, da me je vprašal g. Molar v četrtek, kako je s plesom. Kar se tiče „splošnega ogorčenja" proti mojemu postopanju, bi paČ smel pričakovati, da se gosp. dopisnik pritoži na pristojnem mestu. Tega pa ni storil. Lahko uinevno je, da tak mož, kateri je toliko neresnice nakopičil v en dopis, ni hotel jamčiti za resnico svojega kle- petanja. Dopisniku se nadalje tudi ni zdelo vredno, podpisati se. kar bi pač moral storiti, ko na tako nesrainen in lažnjiv nacin naßada mene in moje po- stopanje. Pricakujem, da mi g. dopisnik nasteje vse „krasne cvetke mojega gos- podovanja" in ne le kakor pravi sam „kakeu, ampak vse naj pove, kar ve in zna. Hoče biti in veljati za moža, tedaj naj le blagovoli pisati vse svoje laži, ka- terim kaj dobro prija velika vročina. Mož. kaleri se predrzne take laži o meni med svet spravljati in se potem se po- tuhniti. ni več mož, ampak vse kaj dru- gega. Zavist in nevoščljivost mu ne pu- stita, da bi nastopil možko, kajti bolj varnega se cuti izza plota metati kamenje na niirno gredoče. A nd r ej Lutraa n, župan. Iz luMteljskih kro^ov. ^4 0 0 let- n i c a in u c i t e I j s t v o.) Veliko zaupa- nJko. K sklepu se poroča, da so se vz- hoduo od Pokinga bili vroei boji mej obema bokserskima strankama ter da je stranka princa Tuana premagana, princ sain pa ubit. V pokrajinah Pecili in Fučan so izbruhnili nemiri. Bati se je najhujšega. V Pečili je bilo prvi dan pomorjenih 18 misijonarjev. Domače in razne novice. Süii'tiiii kosa. V Št. Andi-ežu je po dolgi bolezni umrl dne 28. t. m. gospod Andrej Lutman, oče tamošnjega župana gosp. Andreja Lutmana, v 67. letu svoje starosLi. N. v. p. Ali se je dr. Tuina zares skregal s pamctjo ?! Da je dr. Tumi /¦ davno otrpnilo sree ter da je nastopil pri njem mrzel razum samovladarstvo, o tem sino mi prepričani. Uvodni članek v zadnji številki njegovoga glasila „Soče", v katerein se tako lepo zrcali njegova dusa, dokazuje pa, da se je dr. Tuma začel tudi že z razumom ali s pametjo kregati. Govoreč o pobiranju užitnine in o do- bičku, ki bi prihajal iz tega pobiranja, piše ,.Soča" doslovno tudi tole : „V'sekakor pa je potreba naglasiti, da po dosedanjem načinu, ali potem, ko prevzamejo vse vkup krčrnarske zadruge, ima naSe ljudstvo dobiček od užitnine, katerega bi jia no imelo tedaj, ako bi tudi tu gospodaril deželni odbor z itali- jansko večino". „Kdo pa plačiij(! užitninoV Gotovo ljudje, ki pijejo in jedö? Teh pa je na Goriškem veliko več med Slovenci nego med polenlarji, ergo : užitninskega davka plačujemo Slovenci dosti več negoLahi! — V deželnem zboru in odboru pa gos- podujejo Lahi ! Kedar treba iz deželnega zbora ali odbora dajati podpor, je za nas Slovence najugodniša mera takrat, ko dobimo Slovenci toliko, kolikor Ua- lijani; navadno pa dobe slednji rnnogo več! — Iz dohodkov užitnin v deželni upravi, bi imeli torej le Lahi velik do- biček !u Dr. Tuma dovoljuje svojemu glasilu, da priznava, da pobiranje užitnine, ako bi je vzela v lastno področje dežela, do- nese dobiček; isto dr. Tumovo glasilo piiznava tudi, da bi pri.slo od tega do- bička v „naiugodjiejSem slučaju" na Slovence polovica, v najneugodnejšem — pa nekaj manj, to raj da bi Slovenci od takega podjetja imeli na vsak način dobiček. A dr. Tumovo glasilo ostaja vkljub temu pri zahtevi, da naj Slovenci tak dobiček o d k I o n i j o, in da naj se deželni stroški pokrivajo z zvišanjem de- želnih doklad rajši nego z dobičkom, ki bi jirn ga donašalo pobiranje užitnine v dezelni upravi. Zakaj pa vse to?! Zato, ker kaže tako dr. Tumi in njegovemu pobratimu, ki vidita v g. Gorupu naj- brže svojega izvrstnega klijenta. Mi bi tako pisairo popolnoma razumeli, ako bi ,,Sočo" čitali le pristaši „narodno napredne stranke", ki so se zavezali z reverzom, da ne bodo nikdar premišljevali o „umest- nosti ali neurnestnosti" tega, kar jiii) bode veleval „izvrševalni odbor", oziroma dr. Tuma v svojem „befeltt-listu „Soči", kateri zapadejo hudi kazni — morebiti celo srnrtni — brrrrrr ! ! — ako se tem poveljem ne pokore slepo. Ali „Sočo" čitajo včasih tudi ljudje, ki niso še pod- pisali tistega reverza in smejo zaradj tega še misliti s svojim lastnim razumom. Dr. Tuma pa bj moral gledati," da ujame tudi od teh ša kolikor rnogoče v svoje mreže, kar se mu pa gotovo ne posreči s tako budalostno pisavo v svojem gla- s'.',u' #^a^or^no baš nahajamo v zadnji „SočV'. Zato se nam pa zdi umestno vprašanje : Ali se ni dr. Tuma skregal tudi 2e s pametjo ?[ Dostavek. Cujemo, da prične da- nes po goriški okolici pobirati za Gorupa podpise njegov uradnik g. Hlača. Da bo ta gospod govoril le v prid svojega go-' spodarja, je pač umevuo, kakor da bo vse storil, da mu pridobi kolikor mogoee've- liko podpisov. Mogoče, da se podpise tudi w.-ciua krčmarjev v okolici. Mi konstatiramo pa na tem mestu le to, dasmo o pravem. času dotičnike opozorili na škodo, ki jo bo iinela vsa dežela in posamezni deželarii vsled tega. Ako bo moral deželni zbor zvišati deželne doklade na hisni, na zemljiski in užitninski davek, da pokrije primank- ljaj, ki nam ga kaže deželni proračun vsled vedno večjih potreb, potem naj se za- hvali naše ljudstvo kremarjem, ki vsled trme, zaslepljenosti ali ne vemo kaj bi rekli — slepo slede nekim političnim ^arlatanom. katerim je lastni dobiček. bodisi materijalen ali pa tudi mbralen, nad vse, in ki pravijo, „naj pa vzame vse hudič, ako nima veljati nas" - ša r la- tan o m, za katere ne moremo bili prav nič hvaležni sosedni deželi — iz katere smo jib dobili. Diximus et sal- vavimus..... „Edinost" bi prosili prav lepo, da se ne drega toliko oh na.s „Šolski Dom". To bi prosili „Edinost1', seveda za sluca.i, ako imajo gospodje pri „Edinosti" in okoli nje se količkaj rodoljubja v svojih prsih; ako jim je pa na.se slovensko po- liticno življenje le „sport", potem naj pi^ejo, kar jim drago. Seveda „Edinost" se bo izgovarjala s svojim dopisnikom. Pa kaj, ali naj bi bil to vedno slucaj, da ima „Edinost" v Gorici take dopis- nike, ki ji obešajo nu nos nujvečje iie- resnice? Pravimo: je to li slučaj ali pa morebiti kaj drugegaV (ioriška ali diabrs^ckova tiskar- na je izgotovila te dni sledeci oglas za pies v Podgori na laški takt : Oggi 29 luglio avrä luogo grande testa da ballo' a Podgora vis-a-vis al palazzo Attorns. Suonera 1'orchestra di Gradisca. Alia sera illuminazione a gas. Tiskala Goriška. tis- karna, A Gabr.^ček. — ,,Soča;' k temu nič ne reče, mi pa tudi ne. Koncert odložen. Včeraj zvočor je imel biti v Dreherjevi pivarni koncert. A odrekli so ga zaradi nesrečne smrti, kateri je podlegel v nedeljo zveöer itali- janski kralj. Ko je bila zabodena pred par leti naša avstrijska oesarica, se pa javnih veselic v Trstu ni odreklo. Et meminisse juvat! Zaradi iiinora italijanskega kralju je izšel včerajšnji „II Friuli Orientale" cr- no obrobljen. Ko je pa Lah Lucheni za- bodel našo avstrijsko cesarico, so izsli nekateri gorilla italijanski listi ne da bi bili črno obrobljeni. In vendar je pripa- dala takrat Goiica k Avstriji, kakor pri- pada še danes. Xesreda. Pri dirki goriških kolesar- jev, ki se je vršila v nedeljo večer v „veledromu Excelsior" je padel trgovski agent Hektor Piani, kojemu se je poka- zilo kolo, tako nesrečno z istega, da si je zlomil ramo leve roke. Letošnja vročina in njeni na- sledki. Po vsej srednji Evropi vlada letos grozna vročina, ki rodi veliko usode- polnih posledic. Od vseh stranij priha- jajo poročila o leh nesrečah. Tako se poroča, da zadene v Parizu vsaki dan poprečno deset ljudij kap po solnčnem pripeku, enako popada na cesti rnnogo konj in pogine na solnčarici. V Italiji so slučaji solnčarice na dnevnem redu. Toda ni treba hoditi tako daleč, tudi v naši Primorski vlada silna vročina. V Trstu je taka vročina, da se pripeti skoro vsaki dan kaka nesreča vsled solnčuih opeklin. V soboto so se zgrudile tri osebe mrtve vsled solnčne kapi. Tu v Gorici imamo tako vročino, kakoršne ne pomnijo naj- starejši ljudje. V senčni sobi je po noči 25 stopinj toplote, dočim jih je bilo 22 v splošnih vročih časih. Ljudje so ves ta čas zelo vznemirjeni, ne spijo po noči in vse noči je prebivalstvo na ulici, ker se boji iti v svoja bivališča. K vsej tej nadlogi pa sti se pridružili še dve drugi, katere pa bi se lahko prepričilo, ako bi bilo merodajnim krogorn na mari dobro- bit prebivalstva. Prva nadloga je — po- manjkanje dobre pitne vode, katere je dovolj okrog Gorice, le v mestu je ni. Vodovod vsled vročine peša in ljudstvo je v stiski za dobavo vode za najnujnejše potrebe. Druga nadloga pa je čistenje stranišč po mestu. V tej vročini, ko je atmosfera v mestu že tako vse drugo nego zdrava, razširja se iz stranišč okužljivi smrad. iz katerega bi se lahko izleglo kaj hudega .... Sinoči ob 10 uri pa je vendarle prišla ploha in še dokaj ohladila zrak. Čujemo tudi, da je v Pederjevem, odel'ku rihemberške občine, pobila toča. Ube^li zblaznenec. Iz bolnišnice milosrčnih bratov v Gorici je včeraj po- begnil uinobolni človek. Bežal je po telovadnem trgu in po ulici Petrarca. Za njim sta tekla dva bol nišnična čuvaja, a prijel ga je v imeno vani ulici naš clovek Bavcon. Blaznega so spravili potem zopet v bolnišnico, od koder je hotel na --- svobodo. Proeesya pri sv. Jakobu v Trslii in sloveiiska zastava. V nedeljo se je -¦¦ ¦—" ¦ -¦ -------------1----------------------------------------------------------------------------------------------------------- vršila mirno vsakoletna procesija pri sv. Jakobu v Trstu in nosili so tudi slovensko zastavo bratovšeine sv. (lirila in Metoda, ki je provzročila po listih to- liko hrupa. Žid „Piccolo" kar piha od jeze, ker mu ni hotela iti na limaniee nili tržaSka drulial, katero je hujskal proti ti zastavi. Preveč polieajev, da je hilo in tudi nekaj vojakov, pravi. O vemo, vemo, samo zobe je treba pokazati, pa jim srce zteze v hlače tern junakorn! Dnnajska borza. 30. julija. I9(M). Skupni državni dolg v notali . 9755 Skupni državni dolg v srebru . 9720 Avstrijska zlata renta .... 115-70 Avstrijska kronska«j-enta 4% . 97'25 Ogerska zlata rent a 47,, . . . I15M5 Ogerska kronska' renta 4°/,, . . 9090 Avstro-ogerske bam'ne del nice 1.7041-- Kreditne delnice..... (HUV— London vista...... 212 S21 „ Nem. drž. bankovci za 100 mark I 1S52 20 mark......... 2H 70 20 spankov........ Uh'W ltalijanske lire...... 9O0O C. kr. cekini....... 1 IH8 Loterijske številke. -I • jnlij;i Dunaj.....39 88 29 59 87 Gradec .... 5 12 2 2(i 34 28. jul'ijH. Trst.....20 87 8 71 S2 Line.....49 43 (>2 55 OS Poslano. Gospod Fr. Moravus, tovarnar stolpnib ur v Brnu, izdelal je za našo iarno cerkev jako solidno uro, s katero smo popolnoina zadovoljni. Zategadelj priporocatno toplo onienjeuo tvrdko. Župni in obmiski urad Trit'lM»u nionarliiJH v sodili oil f><> lilrov iiaprej. Na zalitcvo pošilja (tuli u/.orcc. Cene zmerne. Postrežba poštena. 3^ut. JVCakue v Solkanu St. 65 j;i\lj;i iiiizarjeni in drumrum fi'iij. obriiislvu ii;i (loriskcm. 85 kr. in Konjak, 3en8diktin3C, Chartreuse, Pilzenski liker po 95 ki-. — Kazposiljani proti predplačilu v znainkah ali poslni nakaznici; po postnem pov- zetju 10 kr. več. Vsaki pošiljatvi pride- nem navodilo, kako se napravi liker. Preprodajalcem, ee naročijo voč blaga, mnogo ceneje. Anton Kukavina, Trst, Via Helvedcre St. 23. Zahvala. Za sj'cno sočuljc nicd bolcziiij«» in ol» sinrli našega nepozabuega očela, oziionia l)rata,deda, svakii in slrica, ^ospoda j^udFcja liutmau-a, posestnika v Št. Andrežu. ki se iiain je lein tii/nim povodoin izkazovalo od vseb soi'od- nikov, prijalHjev in znniiccv, od blizn in dalm potoin najprisif.nrjšo zahvalo. Zahvaljujemo pa se posebej za mno^obrojno in dirno spremstvo prečastili duliovsr.ini. slavnomn obrinskcniii zaslopn. spcštovanim gospodoin pevcein in vseni dmgim spiciiiljcvalcein blagega pukojuika 1< vočneinu porilkii. V Št. AlldlTŽIl, HO. julija 1900. Žalujoča rodbina. Tovarna pohištva Oorica, Šempeterska cesta st. 9, izdekije najzanesljivejše in najlrajnejse izdelano pohišlvo po ztnerni, i)Obteni, dela povsem vredni ceni. Posebno priporoča opravo za spalne in jedilne sobe za salone in pisarne. Kupuje oreliovu debla, piodaja orehove obkladke (riineše) itd. itd. itd. Ugorini plaicilni po^oji! Vsaka naročba se izvrši v najkrajšem času. Tehtnice, mere in uteže ] preskuša ali cementira I podpisani izdelovalec tehtnic. \ I riporoi-a sc» za vs.e v to j ; stroko spadajoča dela in poprave | gf,r. trgovcem in obrtnikom po i jako zinerni oeni. i Zaloga tehtnic, decimalk, bi- j ciklov vseh sistemovod öo --3U) K. | Karol Komel, \ Gorica, Semeniška ulica St. 8. j Kolesarji pozor! I'odpisani naznaiija ^. kolesarjeni, da ima v zalo^i dvokolesa iz najbolj- si'ua nialerijala po jako nizkib cenah, in sic-er od 170 kron [Hi) gld.) na|)i-ej oprein- ljene z vseini polrebščinami (komplet). ()l) enein priporoča ^g. krojačem in šiviljam svojo veliko zalogo raznovrstnib sivalnih strojev najnovejsili sisteinov od ¦IS kron (24 gld.) naprej. — ForoStvo f> let. -- Daja tudi na obroke. Z odlirnim spostovanjem Martin Šuligoj, nrar v Kaiialu. \ patentovan v Avstro-Ogerski in Italiji, ¦ je mebko kalijsko milo razstopljivo ; ; v mrzli vodi. je najuspešnejše sred- '¦ : stvo za zatiranje in uniöe.vanje v.seh ; trtnili mröesov in ušij, v.seli | ! ŽUŽelk na sadnill in diugib dre- \ : vesih, zelenjadi in cvetlicah. Navodilo za rabo „A^rifola" po- ! silja franko i Tirana mila F. Fenflerl k Co ¦ TRST. - Via Limitanea St. 1 - TRST. | /;ist(i|) in /.;ili)^;i n;i (iori.škcni: ' pri g. Frideriku Primas v Gorici, Travnik i 16 (v dvoriscu) in na Opčinah pri gosp. ' Frideriku Cumar. \ (1. kr. ilržavna svetinja za odlične proizvode. — Prva moravska'tvornica Inriiskili ur Fr.Moravus Brno, Velike nämesti št. 8, (Briinn. Grosser Platz Nr. 8) izdelujt1 in riizpošilja stolpne ure /,;i ci'rk\i-, sole. i^fHilovc, incsliii' /.borniic. tovurne itd.; ure /;i nadzoroviinjc ponoi^nih tfuv.-ijcv. cloktrične ure, vsc v tlovršiMiih proizvoilili in /. j:nnstvom. l)*t sciliij si- .je ru/poNlalo l.-).~> stolpuüi ur v popoluo zadovoljstvo. Odlikovana tovarna 1894. JB1M. I n\) i-. vsakovrstnega pohištva. Ivan Doljak, Solkan pri Gorici v lastni nisi. — Lastne žag-e. -¦- Ustanovljena 1. 1891. Znlo«;a vsakovi'stnega poliislva, kompletnib spalnic, jedilnic in sprejenmic, od naj- navadnejsega do najtinejsega sloga; vsakovrstnib slik, /real, okvirjev in stolic, kakor ludi vseh tapetarskih izdelkov. —- Zaloga vsakovrstnih desk iz mehkega in trd(»ga lesu; velika zbirka obkladkov (rerneša) in strugarskih izdelkov, kakor tudi vseh k mizarski, strugarski in tapetarski stroki spadajocih potrebščin. Blago se razpošilja na vse kraje prosto železniška postaja goriška. Jamči se za točno postrežbo. Brez konkurence! Centralna posojilniea, registrovana zadruga z omejeno zavezo, v Gorici, v ulici Vetturini št. 9, (Šolski Dom). Spn\joniiJ ilonsir: 1. od udov " ¦ ¦ ¦ ¦ ........ ir d e 1 e ž e -w a) glavne deleže po 200 K. b) opravilne deleže po 2 K. ilNL Laslniki ^lavnili ilcložcv |)lacajo vpisiiinc \ K. laslniki opra- vilnih deležev pla(v:;ijo vpisnine I K. Ueležm; knjižnice veljnjo 30 helerjev. 2. od ndov in iH'lHlov ir hranilne vloge ^*s katere obrsstuje po 41//'/1) in plača sama rentni davek. ()l)ifesti se računijo le za (Mll(k nicsecc. za vloge vložene \)O l.eill djicvii ine^eca ali vzdigneno |>ped zadlljilll diiein nieseca se ne računi ohi'csli za oni inesec, ko so bile vlozenc ozironia vzdi^nene. llraiiilne vloge se izplačavajo lislemu, ki prinese knjižico. Ce pa laslnik hranilne knjižice želi, da naj se sine izplačali le njernu, bode l'avnateljslvo taki pridržek (vinculum) zaznamovalo na knjižici. Hranilne vloge se vračajo: do 200 K hicz napovedi, do 000 K po enoinesecni odpovedi, do 2000 K po Irimesečni odpovedi, večji ziieski po šestniesečni odpovedi. Lastniki liraiiilnili vlog niso odgovorni za morebitne izgube. Vso odgo- voi'nosl imajo izklju^no lastniki deležev. NT Centralna Posojilniea daje posojila. ~^& 1. na vknjižbo po 51 ¦.<; 2. na menice in spioh na osebni kredit po 6" . 3. na tekoči račun po pogodbi. Ceniralna. I'osojilnica je zveza in smlišce tt,"os|MMlarskih zadrug na (xOl'iskeili in je kol. (;ika vredna podpore in pripuručila od strani vseh goriških Slovencev. Uradni prostori so v ulici Vetturini štev. 9., v pritličju. Uradne ure vsaki dan, razun neüelj in praznikov, od 9 do 1 ure.