7- številka. Ljubljana, v sredo \). januvarja 1895. XXVin. leto Izhaja vBalt dan tvefer, iiimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., ia 5«trt leta 4 tfld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vso leto 13 gld., za eetrt leta 3 p!d. 30 kr., za jeden mesec. I gld. K) kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — /.« tuje dežele toliko vpf, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od Stiristopoe petit-vrste po B kr., če Be oznan:lo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in p > 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi Be ne vračajo. — Uredništvo nt upravništvo je na Kongresnem trgu št. 12. Upravnittvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacje, oznanila, t j. vse administnvivne stvari. 1894. vi. Za nobeno državo nt bilo lansko leto tako žalostno, kakor za Italijo. Grehi dolgoletnega političnega gusarstva, finančne in gospodarske nesolid-nosti so jo konečno vrgli ob tla in jo skoro ugonobili. Težkih trozveznih spon ne more prenašati, v to so preskromne nje sile in nje sredstva, a vender hoče biti velesila, na kopnem in na morju, in žrtvuje za to milijone. Kralj Umberto je rekel Emilu Zoli, ko ga je ta obiskal v večnem mestu, da nihče v Italiji ne želi vojne Ministri Uinber-tovi pa ne mislijo na zmanjšanje vojske, na zmanjšanje bremen za vojsko, da-si je zapravljivost države uničila že vse gmotne in nravne sile naroda na apeninskem polotoku. Na to, da se vojska ne zmanjša, moral se je ozirati tudi finančni minister Sonnino, ko je sestavljal svoj finančni program, o katerem se je po pravici reklo, da je vlada ž njim napovedala ban-kerot. K temu je prišel se grozni agrarni ustanek na Siciliji, ustanek, čegar pojedinosti so klicale v spomin pariške komune grozovitosti. Delavske razmere v celi južni Italiji, sosebno pa v Siciliji in potem v Lombardiji, tem vrtu evropskem, so neizdržljive. Ogromne latifundije so izsesale vse sile kmetskega prebivalstva, ki nima lastnega sveta, ampak je le njega zakupnik. Rudarji sicilski pa žive največ od tega, kar naprosjačijo njih žene in njih otroci. Te grozne razmere gonijo tudi mladino imo-vitih krogov socijalizmu v naročaj in lahko se reče, da v nobeni državi na sveti se ni splošne socialistične revolucije tako bati, kakor v Italiji. Prvi revolucionarni vihar je vlada sicer udušila, ali nevarnost je ostala. Zmagoslavno zavzetje Kusale ni v tem oziru nič uplivalo na prebivalstvo, toliko manj, ko so bančni skandali razkrili moralno popačenost vladajočih krogov. Pravda proti bančnim upraviteljem se je končala z oprostitvijo zatožencev. To je bil Že škandal, ali vender le predigra temu, kar je še pr šlo. Bivši ministarski predsednik Giolitti polastil hh je bil raznih važnih spisov v tej zadevi. Njega je javno mnenje dolžilo, da Jk kriv, da se niso obsodili zatožen i sleparski upravitelji rimske banke Uklonivši se pritisku javnega mnenja je Crispi za-ukazal sodno preiskavo. Giolitti je na to dotične papirje predložil poslanski zbornici. Zaman je bilo prizadevanje, prikriti javnosti vsebin j listin. Iz njih se je dognalo, da so si; Crispi, doslej zrnat ran za uzor nesebičnega rodoljuba, bivši minister Miceli in minister Grimaldi, mimo teh pa še cela vrsta uradnikov in politikov izposojali pri rimski banki velikanske svote, katerih niso nikdar vrnili. To razkritje je prouzročilo nezaslišan parlamentaren in političen škandal, v kateri je zapletena tudi Cri spijeva soproga d na Lina. Crispi si hipno ni vedel pomoči drugače, kakor da je odgodi I parlamentovo zasedanje in tožil Giolittija. Ta p i. videvši, da Crispija ni na prvi mah podrl, je pobegnil na Nemško. V tem pa so se vsi opozični elementi združili na koalicijo poštenih ljudi. Kralj drži se Crispija, kakor da o njega krivdi še ni prepričati, ali nihče ne verjame, da je moči oprati ta trozvezni steber. Zi Italijo so nravni nasledki te afere bolj nevarni, kakor da je bila premagana v kaki veliki vojni. Ue stari prvoborilec za jednoto Italije nima čistih rok — kdo jih ima še? Belgiji je lansko leto prineslo konec velikih ustavnih bojev. Zmagal je napredek Tri leta je trajal boj za premembo 63 let. veljavnega zakona o volilnem redu. Konservativno ministerstvo Beer-naertovo se je pokazalo dosti liberalnejše od liberalnih doktrinarjev, kateri so se prav kakor naši dunajski liberalci z vsemi silami zoperstavljali splošni volilni pravici in skušali na tisoč načinov in s pomočjo volilne geometrije falsificirati volilno pravico ljudstva. Končno si niso vedeli pomoči; s podporo vseh pravičnih elementov v državi dosegli so deltivoi splošno volilno pravico. Niso pa dosegli jednake, zakaj uvedel se je pluralitetni sistem. Prva žrtva je bila kabinet Beernaeitov. Severni sosed Belgije, kraljestvo nizozemsko, se je vse leto bavilo z vprašanjem o pre-membi volilnega reda, ne da bi je bilo rešilo. V Norveški se je nadaljeval ustavni boj. Doznalo se je, da je 1. 1893. kralj pripravljal, da z vojsko opomore svoji stvari, h švedsko vojsko, zakaj na norveško se ne »nore zanašati, ta bi se v kritičnem trenotku brez dvoma p 18 ta vila na stran naroda in ne na stran kralja. Deželni zbori. I«run I. ^ I i no j h dne 8. januvarja 18 9 4.) (Konec) V imenu finančnega odseka poročal je posl. KI u n o računskem sklepu normalno-šolskega zaklada za leto 1893. V rednih naslovili dohodkov je bilo mimo proračuna skupaj manj dohodkov upla-čanih 505 gld. 67Vi kr. in v rednih naslovih tro-škov manj izplačanih 1385 gld. 7 kr., tedaj je bilo taktičnega prihranka 879 gld. 89'/i kr. V pokritje primanjkljaja pri normalno*solekem zaklada je bilo v deželnem zakladu proračun {enih 15*2.705 gld., potrebovalo pa se je samo 151 825 gld. tiO1 .2 kr., torej manj za 879 gld. B91/, kr., katera svota je jednaka gornjemu prihranku. Skupni pasivni za« stanki koncem leta 1893 znašajo 34.327 gld. 77 kr, aktivni pa 22 713 gld. 92*/i kr. in bo torej leta 1894. še 11 G13 gld. 84*/i kr. pokriti iz deželnega zaklada za leto 1893 Ustanovno premoženje ostalo je isto, kakor prejšnje leto, namreč 91.600 gld. imenske obligacijske vrednosti; po kur/.u konci leta 1893. pa taktične vrednosti le 89.407 gld. 90 kr. — Deželni zbor odobril je brez debate predloženi računski sklep ter vzel razkaz o premoženji tega zaklada na znanje. Isti poslanec poročal je nadalje o gospodarjenji z učiteljskim pokojninskim zakladom za pre-tečeno leto. Doneski deželnega zaklad i v pokritje primanjkljaja pri Učiteljskem pokojninskem zakladu Lv glas na uho . . . Čuden način, s katerim preganjaš dolg čas, kadar pričakuješ mene. Ležal sem sredi svoje sobe na tleh, s životom na prostiraču, glavo naslonjeno na iautenil, in de Jakels v soireetoilet.i, katero je imel pod meniškim kostumom, dajal je mojemu prepadenemu slugi grozničave ukaze, mej tem sta pa obe dogoreli sveci raznesli svečnika ter me vzbudili . . . Bil je skrajni čas. so bili za 1. 1893. proračunjeni na 17.04 t gld., potrošilo se pa je 16 450 gld , torej v primeri s proračunom manj za 1494 gld. Tudi ta izkaz vzel je deželni zbor brez ugovora na znanje. Poslanec K 1 u n poročal je nadalje o raznih prošnjah, tičočih se proračuna zaklada učiteljskih pokojnin za tekoče leto. Po nasvetu poročevalca dovolila se je upokojenemu učitelju Janezu Debeljaku do smrti letna pokojnina 060 gld., umirovljenomu učitelju Florijanu Kalingfirju pa se je pokojnina zvišala na letnih COO gld.; učiteljskim vdovam Mariji Ferlan, Frančiški Kalin in Ani .Jug podaljša se miloščina letnih 100, odnosno 150 in 50 gld. za tri leta, to je do konca leta 1897, sirotama umrlega učitelja Lavren-čiča pa se dovoli po 30 gld. podpore na leto. Vsled tega iznaša potrebščina zaklada učiteljskih pokojnin za leto 18«»5 skupno 80.986 gld, pokritje pa 10.706 gld., torej primanjkljaj 20.280 gld., kateri je pokriti iz deželnega zaklada. Poslanec Luckinann poročal je o računskem sklepu zaklada prisilne delal n 106 za leto 1893. Vsa redna potrebščina za 1898. leto znaša 93 379 gld. 01 kr., prištevši rzredno potrebščino za domačo kapelo, izravnavo zemljišča in uredbo meje, dalje za ograjo nadpaznikovega vrta in za upeljavo vode v zavod, skupaj 2 166 gld. 92 kr., znaša vsa potrebščina 95 845 gld. 53 kr. V primeri s pokritjem 96 71;"» gld. 53 kr. je pokritja več za 870 gld. Imovina se je pomnožila za 3057 gld. 70Vi kr., oz'" roma vsled odpisa, in sicer: pri posestvih s 4 °/, 5542 gld. (54 kr., pri inventarji s 15 u;0 1337 gld. 45 kr , skupaj 0880 gld. 9 kr., zmanjšala za 3222 gld. 29l/a kr Deželni zbor odobril je računski sklep bn-z debate. Posl. K lun je poročal o računskih sklepih rasnih ustanovnih zakladov zi I. 1893. in o proračunih za I. 1895, ki so se vsi odobrili brez (Jebate. Cista imovina teh zakladov koncem 1 1893. je bila nastopna : Dijaški ustanovni zaklad 915 980 gl. 83 kr.: učiteljski ustanovni zaklad 21.647 gl. 84 Va kr.; grof Saurau-OV ustanovni zaklad za sv. maše 2951 gl. 50' a kr.; splošni dekliški Ustanovni zaklad 25.3.57 gld. 54 kr.; Dullerjev dekliški ustanovni zaklad 13 220 gld. 8l/i kr.; sirotinski ustanovni zaklad 412.351 gld 44l/a kr. ; P. P. Glavarjev zaklad za uboge 222.008 gld. 79 kr.; Kalistrov ustanovni zaklad 90.998 gld. 67l/i kr.; Josipine Ilotschevar-jeve podporna ustanova 28.190 gld.; Dr. Lovro Tomanov ustanovni zaklad 8171 gld. 88 kr.; Hans Adam Kngelshauser-jev ustanovni zaklad 26.616 gld. 141 .j kr. : Klfelniggnv ustanovni zaklad za slepe 89.4 20 gld. 24*/« kr ; Ilirski ustanovni zaklad za slepe 7770 81Vi kr.; \Volfov ustanovni zaklad za J gluhoneme ."»3.297 gld. 70'/i kr ; Holdheimov usta- I novni zaklad za gluhoneme 18530 gld. \xft kr.; i cesarice Klizabete ustanova za invalide 10072 gld, 86l/i kr.; postojinske jame ustanova za invalide '3 10 gld 84 kr.; Trevisinijeva ustanova za inva-lid" 2122 gld. 98 kr. ; Metelkova ustanova za invalide 943 gld. 75 kr. ; ustanova ljubljanskih go-spej za invalide št I 1602 gld. 85 kr.; ustanova ljubljanskih gospej za invalide št. II 11.481 gld. 75 kr. Skupaj 1,964.856 gld. 901... kr. Dekliški šoli v Lichtenthurnovem zavodu se dovoli za nabavo knjig podpora 50 gld. Posl. Hribar poroči imenom finančnega odseka o računskem sklepu deželnn-kulturnega zaklada za leto 1893. o proračunu za leto 1895 in o prošnji društva za varstvo vinarstva, ter predlaga: Deželno-kulturnogi zaklada računski sklep za I. 1893. s prihodki: lednimi 4717 gld. 3 kr. in prehajalnimi 50 gld., vkup 4767 gld. 8 kr. ter s troški: rednimi 2439 gld. 10 kr., izrednimi 16G1 gld. 74 kr. in prehajalnimi 50 gld., vkup 4150 gld. si U,-., te taj s prebitkom 010 gld. 19 kr., se odobri. Istotako odobri se razkaz imovine koncem leta 1893. s aktivi 570r» gld. 43 kr. in pasivi 5SO gld., tedaj h čisto imovino 5185 gld. 48 kr. Društvu „Verein nun Schutze des osterr. Wein-buies" na Dunaj i se dovoljuje za I. 1895. podpore 50 gld. iz deželno-kulturnega zaklada. Deželno-kulturega aklada proračun za I. 1S95. s potrebščino: redno 2420 gld., in izredno 1990 gld., tedaj vkup 14 10 gld. in z istotakim pokritjem se odobri. Vsi predlogi se odobre brez debate. Obširnejša debata je bila pri točki o premestitvi botaničnega vrta, oziroma o prošnji mestnega magistrata v Ljubljani glede prispevka za botaničen vrt. Poročevalec posl. Hribar je v obširnem govoru utemeljeval potrebo premestitve, ker sedanji botanični vrt ne zadošča potrebam in je mestni zastop sklenil prepustiti lep prostor pod Tivoli. A tudi vlada bi se morala bolj zanimati za to stvar. Finančni odsek predlaga: 1. Z ozirom na to, da je botanični vrt vsled visoke ministerske odredbe z dne 5. decembra 1869 le učno sredstvo za botanični pouk na tukajšnjih srednjih šolah, izreka deželni zbor prepričanje, da po sedanji in bodoči dislokaciji srednjih šol ljubljanskih ne bode svojega namena d ose zal, dokler se s sedanjega neprikladnoga in jako oddaljenega prostora ne premesti na primernejši, zlasti srednjim učnim zavodom bližji prostor. Kot tak smatra deželni zbor prostor, kateri je visokemu c. kr. učnemu erarju v ta namen ponudila v brezplačno prepustitev mestna občina 1 ubljanska na svojem k Podturnski graščini spada-jočem posestvu. Visoka c. kr. deželna vlada se torej prav nujno naprosi, da vso svojo pažnjo posveti premestitvi botaničnega vrta, zlasti da glede na veliki učni pomen take premestitve pri c. kr. učnem erarju takoj stori za njo potrebne korake. 2. Kot donesek dežele kranjske k premestitvi botaničuega vrta dovoljuje se iz deželnega zaklada znesek 500 gld. Debate so se udeležili posl. baron S c h w e g e 1, ki je podpiral predlog in poudarjal lepo sporazum-ljenje mej deželo in nje stolnim mestom ter nasve-toval, da se podpora dežele zviša na 1000 gld.; župan G ras se II i, ki je z veseljem vzel na znanje lepe besede barona Schvvegla; deželni predsednik baron Hein, ki je izjavil, da za svojo osebo nima nič proti premestitvi vrta; posl. S te gn ar , ki podpira predlog, in poročevalec Hribar, ki za svojo osobo sicer podpira barona Schv/egla, a mora kot poročevalec zdržati predlog finančnega odseka. Pri glasovanju se je vzprejel predlog finančnega odseka, predlog barona Sclnvegla pa jo bil odklonjen. Posl. V iš ni kar poroča imenom fin. odseka o računskem sklepu deželne vinarske, sadjarske in poljedelske šole na Grmu za I. 1893. : Pokritje za šolo znaša 8467 gld. 621 a kr., potrebščina pa 8999 gld. 9 kr., torej potrebščina več za 531 gld. 40l/s kr. Pokritje za. gospodarstvo znaša 9584 gld. 49 kr.f potrebščina pa 8092 gld. 18 kr., torej pokritje več za 1492 gld. 31 kr. Skupno pokritje za šolo in gospodarstvo znaša 18.052 gld. II1/« kr., skupna potrebščina pa 17 091 gld. 27 kr., torej skupno pokritje več za 900 gld. 84l/j kr. Čiste imovine je konec 1893. 1 imela šola 3870 gld. 501 j kr , gospodarstvo pa 10.937 gld. 2 kr., torej skupaj 14.813 gld. 52'/i kr. Proti skupni imovini šolski in gospodarski 1892. 1., znašajoči 11 072 gld. 17 kr., se je skupna imovina povečala za 2841 gld. 3ol a kr. Fm. odsek predlaga: Računski sklep deželne vinarske, sadjarske in poljedelske šole na Grmu za 1. 1893. se odobruje, razkaz imovine pa se jemlje na znanje. Že poročevalec je omenjal, da računi niso jasni in da bi se vender uvaževale kritike, ki so se žh večkrat izrekle v deželnem zboru. Posl. Lenarčič pa je še bolj strogo grajal, da sh deželni j odbor ne ozira na želje, i-rečene v deželnem zboru I ter je predlagal: Poročilo deželnega odbora o računu šole na Grmu za leto 1S93. se vrača z naročilom, naj še jedenkrat predloži račun za ta zavod v taki obliki, da bode šola od gospodarstva popolnoma ločena, ter da bode izkazano, kako je bilo gospodarstvo, je li bilo dotično leto aktivno ali pasivno in za koliko Ta predlog pa ni našel večine in je bil vzprejet predlog fin. odseka. Zadnja točka dnevnega reda, prošnja občiue na Brezovici za odpis dolga 300 gld. za zgradbo šole se je izročila deželnemu odboru v rešitev in se je zaključila seja ob polu 2. uri. Prihodnja seja bode v petek dne* 11. t. m. T Ljiil»lfHiif, 9. januvarja. Ogerska kriza. Dognano je sedaj, da ima hrvatski ban za sedaj še neoficijelno naročilo, sestaviti novo ministerstvo. Grof Klmeri se pogaja z liberalno in s Szaparvjevo stranko glede vladnega programa. Szaparvjeve pomoči ne more pogrešati, ker liberalna stranka sama nima večine v zbornici. Kdo vstopi v novi kabinet, je še tajno, ker dotična pogajanja še niso končana. Glasila liberalne stranke poročajo o celi krizi tako, kakor da je Kliuen brez- pogojno podpisal ves liberalni program, kakor da gre samo za personalne premembe v m i niste rs t v ti ^ nikakor pa ne za premembo sistema. Dvomiti ni več, da je bodoči ogerski ministarski predsednik grof Khuen-Hedervary, dragega pa se še nič ne ve. Rusija. Listi javljajo, da odstopi v kratkem ruski ministar notranjih del, Dnrnovo, nekoliko starokopiten gospod in da prida na njegovo mesto sedanji pravosodni minister Muravjev, povsem modem in jako sposoben državnik. Ital^a in Frauoija Jivili' ž«, dt se je moral italijanski poslan k v Parizu, Ressmann, umakniti. Sodi se, da zategadelj, ker ni mogel preprečiti napadov francoskih listov na Crispija, pripovedujejo se pa še drugi nagibi. Trdi se, da ga je izpodrinil minister Btanc, ker želi sam priti na njegovo mesto, trdi se pa tudi, da se je moral umakniti, ker se je staro francosko-italijansko nas-protstvo zopet poostrilo in sicer zaradi Afrike. Ressmann je bil vedno pristaš francosko italijanske zveze in je preprečil marši kak konflikt mej deželama, a morda je njegova zvestoba laški vladi postala nadležna, morda želi, da nastane razmerje bolj napeto .. Francoski volilci — ako so socijalisti — so časih malo muhasti. Tako so v ned d jo v Parizu in sicer v 13. « kraju volili zaradi žaljenja pre-zidenta zaprtega novinarja Gerault-Richarda. Ta je zmagal z ogromno večino. On ni prvi, katerega so volilci iz zapora poslali v parlament. Vlada se pa brani izpustiti ga, tudi ako bi to zbornica zahtevala, mogoče je torej, da bode v zbornici nekaj viharnih sej. Sir W. Harcourt, naj bistrojša glava v sedanjem angleškem parlamentu, namerava baje odstopiti, kakor poroča „Pali Mali Gazette" in sicer baje zaradi tega, ker hoče ministerstvo razpustiti poslansko zbornico. Oiicijozni aparat dementuje to vest. odločno. Politično društvo „Jednakopravnost" v Idriji. (Dopis iz Idrije.) Bilo je pred desetimi leti. — Posameznik je še nazival naše mesto „nemška" Idrija, ker narodnega gibanja ni bilo pravega, lazun nekoliko v Čitalnici, mej „inteligenco", a masa, ljudstvo se ni še zavedalo ne narodnosti, ne pravic svojih. Inte ligenca, koje dolžnost je, da poučuje nevednega, da po m i ga ljudstvu, — ta se ni ganila! Zbralo se je pa peščica priprostih, a zavednih delavcev, in napravili so si narodno ognjišče, ustanovili si »Delavsko bralno društvo". Brez hrupa, brez zunanje podpore so napredovali delavci okrog tega ognjišča mirno, počasno, a z vztrajnim vspe-hom — kij uhu nasprotovanju svojih sodrugov in rojakov. Mesto da bi jih bili le-ti podpirali, so jih zaničevali in zmerjali s „koruzarji", češ, kdor koruzo jč, ta ostani — neumen. A vzlic tema, kako lepo je dozorela ta „koruza", kako lepo napreduj- pod geslom: Z Bogom in z uma svetlim mečem za narod in svobodo! To ilustraci o lepega, zdravega napredka smo hoteli podati ob rojstvu novega političnega društva „ Jednakopravnost". Ustanovilo se je na i s to tak način, kakor „ Delavsko bralno društvo" : mirno, tiho, mej priprostim ljudstvom, delavci in kmeti. Nekaternikom ta način ustanovitve ne ugaja, a mi mislimo, da tega društva bi f-e dolgo ne imeli, ako bi bili zvonili na veliki zvon. A sedaj je ustanovljeno, sedaj obstoji na trdni, vzorni podlagi, a obširno, vzorno organizacijo. Ono jo prvo slovensko društvo te vrste: ono združuje I j u d -stvo delavsko in kmetsko v jedno četo, ker kmet in delavec imata največ skupnih potreb in koristi j. Svoj delokroga ima sicer na vsem Kranjskem, vender se hoče omejiti posebno na idrijski sodni okraj, ker je tu dovolj dela. Delokrog je torej majhen, zato bo pa izvršilo svojo nalogo in svoj namen tem laže in tem bolje. V sedanji dobi organizacije in socijalnoga napredka bi bilo nasvetovati kot podlago uspešnega delovanja nevelik delokrog. Ljudstvo, predno se poprime dela, potrebuje poduka in jedinosti v malem krogu, potem se te male jedinosti same ob sebi združijo v veliko, narodno, vseslovensko, slovansko jedinost in organizacijo. Komur je torej kaj za narod, naj se nemudoma poprime dela. Saj ; ni potreba, da bi tako društvo štelo mnogo članov; i čem manjši je začetek, čem trdnejša podlaga, tem. veči je napredek. Sedaj je Se čas, da. se spravi socijalni napredek v lep sklad z narodnimi in verskimi potrebami, toda ta čas je že skrajen, zatorej iz salonov ven na delo mej narod za narod! — Začeti je pa treba tako, kakor so zaceli pri nas. Ustanoviti je treba taka društva, da ustrezajo vsem narodovim potrebam. Prirejalo bo nase društvo javna poučne in zabavne shode v mestu in po vaseh; izdajalo in razdeljevalo bo mej člane spise, ko bo treba ljudstvo poučiti ali potegniti se za njegove potrebe in pravice; naposled bo pa po možnosti tudi gmotno podpiralo svoje člane v bolezni ; sploh hoče biti pomočnik in svetovalec ljudstva, kjerkoli bo mogoče. Odbornike ali poverjenike bo imelo to društvo po vseh občinah idrijskega okraja. Ti bodo nekaki voditelji in podporniki ljudstva v ožjem krogu. — Dohodki društva so sedaj majhni, ker se je določdo letnine le 1 krono, da «e omogoči pristop tudi najrevnejšemu delavcu. Upamo pa na radodarnost domoljubov, posebno da pristopijo premožnejši k društvu kot podporniki z 2 kronami na leto ali pa s 50 kronami jedenkrat za vselej. Pristop naj se naznani odboru naravnost ali pa po kakem odborniku ali poverjeniku. Ustanovni shod in prvi občni zbor je bil preteklo nedeljo dopoludne. S kmetov je bilo malo udeležencev, ker je bilo zelo slabo vreme. T«'m več jih je pa bilo iz Idrije. Predsedoval je gosp. Ivan Gruden, vlado je pa zastopal komisar gospod Ž up ne k. Na dnevnem redu je bilo samo poročilo osnoval nega odbora o društvu iu pravilih ter volitev društvenega vodstva. V odbor so voljeni sami upi i v ni in značajni možje izmej delavcev, kmetov in trgovcev. Nadejati se je torej, da bo društveno delovanje ži vahuo in uspešno. Ker se pri slučajnostih ni kdo ni javil k besedi, je pozdravil predsednik gosp. Ivan Gruden še jedeukrat gosp. vladnega komisarja, koji pozdrav so udeleženci z živahnim odobravanjem sprejeli, zahvalil se vsem na mnogobrojni udeležbi ter zaključil zborovanje. Došli so tudi nekateri brzojavni in pismeni pozdravi. Vsi z veseljem pozdravljajo novo društvo in mu žele: vivat, tioreat, civscat! Dnevne vesti. V Ljubljani, 9. januvarja. — (Srbsko časopisje in shod slovenskih zaupnih mož v Ljubljani ) Po svojem sovraštvu proti vsemu, kar je hrvatsko, odlikujoči se srbski list „Dubrovnik" je poročal tudi o shodu naših zaupnih mož, pa tako, kakor da se je ua tem shodu proklamiral slovenski separatizem. „Crvena Hrvatska" je povsem stvarno in resnično zavrnila izvajanja rečenega lista, povdarjajoč, da na shodu določeni program je sklenen samo „za sedaj" in da se le zategadelj sploh ni razpravljalo o vprašanjih, kakeršno je hrv. drž. pravo itd. Povsem se strinjamo z dotičnimi izvajanji „Crvene Hrvatske", pa tudi s koncem kjer pravi: „Sva prsa, ko stijena jedna proti neprijatelju, a nagjemo li se, ko što ufamo, jednom u dobru, bratski ćemo dijeliti!" — (Slovensko gledališče.) Četrta predstava »Poljuba4 je kljub zamedenim ulicam zbrala veliko Število navdušenih občudovalcev Smetanove glasbe. Uspela je iznenadno dobro, kar zasluži tem odkriteje priznanje, ker se je težki ta umotvor proizvajal po daljšem presledku. Vsi prvi pevci so peli z najtoč-nejšo preciznostjo, izredno lep je bil duet Vronice z Luko; prav dober je' bil tudi zbor — da je moški zbor v drugem dejanji nekoliko aktov omahoval, ni bila njegova krivda. Izvrstno je igral in spremljal tudi orkester, škoda da je bil v prvi podobi druzega dejanja malo razglašen. Ker se ima po oficijoznem komunikeju „Poljub" za nekoliko časa odstaviti z repertoira, zdi se nam umestno, da povodom sinočno reprize najznamenitejšega opernega umetniškega uspeha reusumujemo toplo priznanje, ki ga zasluži naše pevsko osobje. Fenomenalni glas gospice L e -š č i n s k e , ki igraje zastavi visoki C, in izredno lepa glasna sredstva gospodov N o I I i j a, Beneša in V a š i č k a imajo itak občno priznanje. Poleg njih imata gospa Inemannova in gospica T o-w a r n i c k a pri onem delu občinstva, kateremu glas na sebi najbolj imponuje — in to je večina — težko stališče. A vseh šest prvih sil brez izjeme ima one glavne pevske lastnosti, ki so prava podlaga za solidno proizvajanje opernih umotvorov, te so: čist glas, čista intonacija, sigurno zastavljanje, podrejenje glasu v ensemblu, primerna in živahna igra in ugodna vnanjost. Ako temu še prištejemo lepo kolegijalnost, skromnost, ki pa nikakor ne iz- j ključuje unetniške s imozavesti, in vtstnoat — pri nas nikdar zarad simulirane bolezni ni treba od-stavljati oper z repertoira —, moramo glasno čestitati dramatičnemu društvu k temu ensemblu, kakeršnega imajo morda samo tri mesta v Avstriji. Ne dvomimo, da bo to spoznanje občno postalo, kajti dobra kal kamen prerije. — Pevce druge vrste naj pa si noč ni dogodki vzpodbujajo k večji natančnosti. K. — (Slavjanski v Ljubljani.) Za sobotni koncert je sestavljen krasen program, razdeljen je na dva dela, vsak po sedem točk. Prvi del: Balada o „Do-bjrinji Niki tiču", starinska povest XI. veka, kompozicija O. H. Slavjanske; 2. „Už ja zoloto horonju", svatbena pesem, poje zbor ; 3 „Č er n o -brovi Černovki", vesela pesem, poje zbor; 4. „Spitsja rane mladešenskoj", narodna pesem, poje D. A. Slavjanski in zbor; 5. „Ru s alka", vesela pesem poje D. A. Slavjanski iu zbor; G. „Svčtel mčsjac", zbor iz opere „Askoljdova mogila" kompozicija Brestovskega, poje zbor; 7. „Cečetka", vesela šaljiva pesem, poje D. A. Slavjanski in zbor! Drugi del: 1 „Vniz po matuškč po Volge*, starinska pesem, poje zbor; 2. „1 vu š ka", starinska pesem, poje zbor; 3, „Gandzja" maloruska pesem, poje zbor; 4. „0j hodjila d i v č i n a", maloruska pesem, poje zbor; 5. Vdol po ulice", vesela pesem, poje zbor; (j. „V'selje malom Vanj ka žil j", vesela pesem, poje D. A. Slavjanski in zbor ; 7. „Aj duhiuuška ohnji" delavska pesem, poje D. A, Slavjanski in zbor. — Slavjanski je s svojim zborom zadnjikrat na potovanju in z.tdnjikrat je prilika slišati slovansko petje, ta zbor, ki je svoje vrste jediu, kateremu ni primere in ki je raznesel slavo ruske pesmi po vsem širokem svetu. — (Revizija zemljiškodavčnega katastra ) Državni zbor je v minulem zasedanju vzprejel zakon; določujoči, da se zemljiškodavčni kataster pregleda in se iz njega odpravijo največje krivice. Splošne nove cenitve n razvrstitve ne bo. Revizijo bo vodila osrednja komisija na Dunaj i, zvrševale jo pa bodo deželne komisije. Deželna komisija kranjska bo štela 8 koroška 8, štajerska 12, tržaška G, goriška G, isterska G članov in isto toliko namestnikov. Polovico članov imenuje finančni minister, — mej temi mora biti polovica izbrana izmej posestnikov dotične kronovine — ostale člane pa voli dotični deželni zbor in sicer tudi izmej posestnikov. Načelnik komisije je povsod načelnik dež. vlade ali njega namestnik. Kjer je bila dežela za časa uredbe zemljiškega davka razdeljena v več rajonov, je izmej posestnikov vsakega ra ona voliti jednako število članov v deželno komisijo in tudi finančni minister mora tako ravnati. Poročevalec ali njegov namestnik ima le tedaj pravico glasovati, če je ob jednem tudi član komisije. Poročevalca imenuje fin učni minister. Člani dež. komisije, če niso drž. uradniki, dobivajo po 6 gld. odškodnine, a le za poslovne dneve in dobe za potne troske po 1 gl. 50 kr. za mirijaineter. — (Za obrtnike.) Upravno sodišče rešilo je te dni vprašanje, ki je za koncesijonirane obrte velike važnosti, namreč vprašanje, je li je obrtnik, če se preseli v drug kraj, primorani, zposlovati si koncesijo ako je takrat, ko je pričel svoj obrt izvrše vati, ni bilo treba. Nek obrtnik na Tirolskem, ki je prej svoj (takrat še prosti) obrt izvrševal že mnogo let, preseli! se je v drug kraj. Okrajno glavarstvo, namesto is t vo in ministerstvo zahtevali so dokaz sposobnosti, obrtnik pa se je skliceval na to, da zakon z dne 25. marca 1892 nima vzvratne veljave. Upravno sodišče je razsodilo, da je odločba min isterstva nezakonita. Od obrtnika, ki je obrt že izvrševal, ne more se zahtevati dokaz sposobnosti, tudi ne v slučaji, ako se preseli v drug kraj. — (Usmilite se ptičkov!) Zima, sneg — brr . . Bela odeja krije vse, in nikjer ni nič dobiti v kljun! Ptički, ki nam v spomladi in v jeseni oživljajo log iu polje, so v jeseni odrinili v boljše kraje, nekateri pa nas vender niso zapustili. Sedaj so v hudi stiski. Snežni beli sneg jim krije vsak kotiček, kjer se je prej dobilo kaj piče. Ptički silijo v selišča, v mesto, v nadi, da tudi zanje kaj odpade, kjer človek sebi in svojim domačim živalim pogrinja in poklada Naj bi jih ta up ne varal! Ni milejšega veselja, kot trositi gladnine ptičkom, kar preostane v hiši: kako priskakljajo, zdaj plahi, nezaupljivi, potem vedno pogumnejši, dokler se veseli lotijo drobtinic, semen, pesek i. t. d., ki jih je usmiljena roka natresla na kak primeren prostorček. Pa hvaležna je taka milosrčnost Ptički, ki so kje po zimi uživali človeško usmiljenje, se tudi po leti ne ogibljejo teh krajev, in krilata populacija se vse drugače sestavi. Viabcev, teh pravih poolienja-kov je nekaj let vedno manj v ljubljanski Zvezli. Nadomeščujejo jih zali ščinkovci, ki brhko skakljajo po vejah in tudi pogumno prihajajo h klopom. Tudi v družili mestih se je nekaj podobnega opazilo. V dunajskih parkih se naseljujejo raznovrstni zali reprezentanti ptičjega rodu, tako da so ponekod vrabci odločno prišli v man,šino. Tudi pri nas dosežemo to, ako pomagamo ptičkom v zimski bedi. — Zdaj mete, zdaj jim je najhujše ; na m i-rijade jih bode poginilo, ker si ne morejo najti potrebne hrane. Zdaj jim trosimo tečnih drobtinici, zrn, sem n; in ptičeva zahvala sicer ne bode prišla črno na belem v dnevnik, a glasno njegovo žvrgo-Ijenje spomladi nam bodi plačilo za mali trud, ki nam je itak že bil vir nežnega veselja. Morila bre£ naš h drobtinic bi drobni ptiček — ? — i Gol dinarskih bankovcev) se je od 24. juli a do konca decembra minulega leta potegnilo iz prometa milijona, ostalo jih je torej koucom decembra meseca v prometu se 14l/a milijonov. — (Sneg) V poslednjih dveh dneli posebno pa danes v noči je padlo toliko novega snega, d>i ga že dolgo ne pomnimo tako visečega v Ljubljani. Po mestnih ulicah se dvigajo nad meter visoke barikade, katere so nametali pometalci, da naredu najpotrebnejša pota. Mestni občini bode globoko poseči v žep, predno bodo odpravljeni zadnji sledovi te prevelike snežne obilice. Točni promet je na vse strani onemogočen ali pa jako otežkočen. Zamude železniških vlakov bodo pri taci h razmerah neizogibne. Danes nam res ni došla nobena pošta. Dunajski vlak je obtičal v snegu pri Zidanem mostu, Tržaški pa na krasu pri St. Petru. Železniški tir je mi nekaterih krajih vsled plazov in žametov po več metrov visoko zasut s snegom. — (Na včerajšnji živinski semenj) Be je prignalo 495 glav konj in volov, 239 glav krav in 44 glav telet, skupaj 778 glav. Kupčija je bila pri goveji živin posebno pa pri volih prav živahni, ker so bili prišli kupci z Bavarskega in Koroškega in so Sploh vse pokupili. Pri konjih bilo je malo kupčije. — (Nova podružnica kranjske kmetijske družbe.) Preteklo nedeljo se je vršil ustanovni zb n* ces. kr. kmetijske družbe za gorjansko županijo. Zbralo se je blizo sto kmetov iz dom če. županija in nekateri gostje iz Itidovljice. Zborovalo sk je po vzporedu. Poročal je g. dr. Ivan Jan v imenu osn > Valnega odbora o le-tega dosedanjem delovanju, o sadjarstvu in o dobičku, katerega bo dajala podružnica svojim članom. Predavanje g. ravnatelja Pirua je bilo jako zanimivo in kmetovalci ho poslušali njegov govor z največjo pozornostjo. Pri volitvi v predsedstvo in odbor je bilo nekoliko nasprotstva, a vender so bili skorej soglasno voljeni v odi) >r: župan Zumer za načelnika, župnik Ažman za njega namestnika, nadučitelj Zuovnik za tajnika in blagajnika iu dr. Ivan Jan za odbornika. Podružnica šteje danes 55 udov. — (Predpustne veselice narodne čitalnice V Metliki) bodo: dno 13. januvarja venč'*k in petje; dne 'S f%b. Vodnikova svečanost' S posebnim vsporedom; dne 24. februvarja šaljiva tombola in ples. Z.nVtek vselej ob 8. uri zvečer v gostilni „k zl-ti kroni." — (Odlikovanje.) Gosp. Vincencij Ambrož, učitelj v Gradcu, je dobil zlati križec za zandii'e. — (Iz ormoškega okraja.) V vaseh okoli Huma se je pri otrocih pokazala davica. Lotila se je tudi nekega učite! a in tako je na Humu Se po novem letu šola bila 8 duij zaprta. Jednako je bilo pri Svetinjah. — (Vrbsko jezero) je že nekaj dnij zamrz-neno, vender se še ni moči drsati po njem. — (Lahonaka gonja na Tržaškega škofa) Predrznost primorske iredente presega vse rntje. Vlada je kakor znano, razveljavila sklep tržaške mestne delegacije, da zatoži škofa Glavino v Runu. Laška gospoda se je za to prepoved c. kr. namest-ništva toliko brigala kakor za druge vladne ukaze in naredbe. Ker dotične pritožbe ni smela predložiti oficijelno, poslala jo je „privatno" v Rim. Malo dnij po tem, ko je ta spis prišel v Rim, obelodanil ga je že neki ondotni list in minoli teden ga je priobčil tudi tržaški „Piceolo". Toliko lažij, obrekovanj in nesramnost ij še nismo čitali v kaki „spornim ici". Ta pritožba kaže, s kakšnimi sredstvi se bore Lihi. Tudi najpodlejša sredstva so jim dobro došla. Lahi pre-cizujejo v tej spomenici tudi svoje tirjatve in sicer zahtevajo: 1) naj se odpravijo slovenske propovedi iz vseh župnijskih cerkva v mestu in pomnoži število italijanskih propovedij, prav kakor da tisoč in tisoč Slovencev v mestu nimajo pravice zahtevati, da se jim Božja beseda oznanja v njih jeziku; 2) da se uvede v štirih cerkvah okolice (Skedenj, Sv. Ivan, Rojan in Barkovlje) vsaj po jedna italijanska pro-poved ob nedeljah in praznikih, za koga, to so laški gospodje pozabili povedati; si) da se v vseh cerkvah zopet, in vfdno ohrani vse bogoslužje vedno in izključno v latinskem jeziku; 4) da se oni mladeniči, ki se posvetjo duhovskomu stanu, vzgajajo tako. da postanejo zares božji služabniki, to je, katoliški veri udani in deželi koristni, (''e so prve zahteve ne sramne, je četrta predrzno žaljenje vse tržaške duhovščine, ker se jej očita, da nje člani niso dobri služabniki božji, niso udani katoliški veri in deželi škodljivi. — „Gazetta cli Venezia" javlja, da so jednake „pritožbe" poslali papežu tudi drugi občinski zastopi, na čelu jim Piran in Koper. Usiljnje se nam vprašanje: kako to, da vlada ne zna ali neče varovati svoje avtoritete in pripušča, da se vzlic njeni prepovedi take infamne spomenice pošiljajo papežu? In dalje : kaj misli vlada storiti da dobi hudo užaljeni tržaški duhovščini zadoščenja? Bojimo se, da vlada ne bo ničesar storila. Lahi smejo pri nas uganjati, kar jih je volja. * (Javni koncerti v Pragi.) Praški občin ski svet vklenilje soglasno, skleniti pogodbo s tamošnjega „Sokola" godbo, vsled katere ima omenjena godba v spomladanski in letni sezoni prirejati v javnih nasadih koucerte, za kar bode dobivala primerno subvencijo. S takimi koncerti upa občinski svet privabiti še večje število tujcev v Prago. Se ve da bode ta godba vzprejemala v svoj vspored večjim delom le slovanske skladbe, dočim z vojaško gedbo v tem oziru ni bilo moči doseči sporazumljenja. * (Zima) je letos tudi v južnih krajih precej huda. V Alžeriji je snega bilo obilo in je napravil veliko škodo. Po vsi gornji Italiji je padlo mnogo snega in je bilo mraza do 7° C. v Milanu, v Sa voni in celo v Benetkah. * (Jul^j Cezar v avstrijski uniformi.) Za izobrazbo naših gledaliških cenzorjev je kaj karakteristično, kar poroča „Dzienmk PofskiV Krakovsko gledališko vodstvo je predložilo policiji Shakespea-reovega „Julija Cezarja" in dobilo rešilo: „Predstavljanje igre .Julij Cezar" na tukajšnjem gledališči se dovoljuje s pogojem, da v igri nastopajoči vojaki ne smejo biti oblečeni v uniforme avstrijske vojske." Podpisal je ta klasični ukaz neki dvorni svetnik. Da bi v igri, ki se vrši v starem Rimu še pred Kristovim rojstvom, vojaki mogli nastopiti v avstrijski vojašk' uniformi, to .si more pač misliti le kak — cenzor! * (Roparji na železnici.) Soproga ruskega polkovnika Petrzona se je predvčerajšnjim peljala iz Varšave v Vilno. Potujoči roparji so jo šiloma narkotisovali in jej vzeli 75.000 rubljev in vse dragocenosti. Roparji so bili Nemci. * (Vesten časnikar.) Upravo na amerikanski način si je v/.el življenje urednik v Prestonu v državi JoWA izhapijočega lista. Napisal je sam natančno notico o svojem samomoru, oddal rokopis v tiskarni, potem pa res izvršil vse natančno po popisu, ker se je vrgel pod železniški vlak, ki ga fe povozil in strgal na kose. I I Y ------i Slovenci in Slovenke I ne zabite družbe sv. Cirila ln Metoda 1 W-......_____A I Brzojavko. Praga 9. januvarja. Načelniku kluba konservativnih veleposestnikov grofu Bouquoi je sto veleposestnikov naznanilo, da izstopijo i/ stranke, ako se sklene napovedani kompromis i nemškohberaliiitni veleposestniki. Budimpešta 9. januvarja, Položaj je postal jako nevaren in jelo se je dvomiti, da se grofu Khuenu posreči, sestaviti novo ministerstvo. Khuen zahteva, naj se postavi v program fuzija liberalne stranke s Szaparvjevo skupino in Apponvijevo stranko, kar pa je liberalna stranka odločno odklon.la. Khuen je sedaj pri tesarju, da um poroča o položaje. Pri tej Hvdljenciji se odloči, ali sestavi Khuen vzlic liberalnemu odporu vlado ali odstopi brez boja. Budimpešta 9. januvarja. Poslanska zbornica je v današnji seji po nasvetu dra. VVekerla sklenila, da se ne snide, dokler se iiiiiiistcr.ska kri/a ne reši. Budimpešta 0. januvarja. Minister notranjih del Ilieronviin je prepovedal vse ru-munake shodi- iu ukazal vsakega sklicatelja in udeležnika kaznovati z globo 100 gld. iu zaporom d» dveh tednov. Pariz januvarja. Poslanska zbornica je v današnji seji volila zopet radikalen Bris sona predsednikom. Perier hoče zaprtega socijalista Richarda pomilostiti, ako odkloni zbornica zahtevo, naj se Richard izpusti, ker je voljen poshuiccm. Od medicinskih avtoritet prlporočevan utesi kašelj* rsitvarja wle«, hreplleii, neobhodno —6 potreben m« rek on •/•»!«>»»«#•nt,- (laso-6) Dobiva Be večinoma v vnnh fakttrmth. Glavna zalog;* v LJubljani: Jo«. Maver, lekarnar. Umrli so v L jiihjaiii: 6. januvarja: Marija Cotelj, šivilja, 86 lat, Frančiškanske ulice St. B. V deželni bol niči: f>. januvarja: Marija Neroini, gostija, 6-> let. 6, januvarja: Janez Kokovič, posestnik, 25 let. Meteorologično poročilo. ! J ca* upa-«OVHI)JJ» Stanj« barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokrimi v iom. a | 7. sjntrs) •2,' y. popoi. oe j J*, tveče' 25 7 m. 24 7 .<» 24 4 ~ — 5 5' Q Iti sev.! obl. — 4-0« C isl. vzh. »než. — 4 4'r U|, vzn. snež. 51 3 snega. 1 Srednja temperatura —4 ti", za 1 81 pod normalom. ZD-cLZ^aJslca, borza dne" 9. januvarja 1895. Skupni driavni dolg v notah .... Sknpni državni dolg v srebrn .... k 'Htrijska zlat. rvnt«....... avstrijska krookka renta 4*/...... Ogenika zlata renta 4*/....... Ogerska kronska renta 4"/k .... Avstro-ogerukt- banent delnice .... Kreditne dcluice......... London vista........... Nemški drž. bankovei sa 100 mark . , 40 mark..... ...... 20 frankov.......... Italijanski bankovci........ C. kr. cekini. . Dne 8. januvarja 1895 4*/, državne srečke iz ). IHM po "<;f><- gld. Državne srečke is I. 1864 po 100 eld.. Dunava reg. srečke 5°/t po 100 kM. . Zemlj. obfi. avstr. 4,'t0/o slati saat. listi Kreditne srečke po 100 gld. ... Ljubljanske srečke...... Rndoltove srečke po tO k Id...... akcije aiijile-avstr. banke po 'iOO if!<1. . rram*aydru*t. velj. 170 gld. a. v. Papirnati ruhelj........ J Na najnovejši in najboljši način £ J umetne (1160—25) f : zobe im zobovja : ♦ uttavlja brez vsakih bolečin ter opravlja plombo- ♦ + vaujia in \se zobne »periaelje, — odstranjuje a ♦ sobue bolečine r. usmrtenjem živca ♦ ; zobozdravnik A. Paichel j ♦ poleg čevljarskega mostu, v rvohlerjevi biSi, 1. nadstr. J 100 gld tiri kr 100 75 | ■25 • 30 100 • -20 | iv4 • 30 * — ioiy 413 • t lv4 ■ — t t'0 ■ 75 ■ IS • 15 ■ »•»i • IG • 2> f> • • 9 I4H gld. 50 kr 197 • 50 131 50 iy4 25 197 • — t 26 ■ 25 * 23 ■ — 183 * — n 47 — 1 - 33 • Proti kailja in nahodu, alaatl pri otroeih, pmti zasllienju, boleznim na vratu na ielodou in _ mehurju *<■ uhj bolje priporoča 9k 1 ^ Koroški ^rimski vrelec. *N Najfinejša namizna voda. Zaloga v LJubljani Iranjl pri Fr. Dolenz-u. pri E. Supan-a, v Iftr. Frldvriktt Brezov balzam. Že sani rastlinski sok, kateri teče iz breze, ako se imvrta njeno deblo, je od pamti v oka znan kiieim;. X. C. lr glavno ravoamljsivo aviir. dri, lelezeic Izvod iz voznega reda ■vol!«a».-vx^e)er«k od 1. olctolorav lSd4 ZfMtopno omenjani prihajal'1' 1» adhajalnl o»«l omnaAaiat as , m*4m0**m SiSSaeat Rradnjaarropakl tes )• krajama eaa« » Unb- Uaal aa s minuti napra). Odhod ls Ljubljane ju*, kol.) Ob MM. Mrl S min. po »mM oiahnl vlak v Trti*, Pontabal, Heljnk, Oa-loveo, Vranaanifaatt, Ljubno, d«« Salathal t Auaaaa, l.rhl, (Imun-dan, Solnngrad, Ijanrl-Oaatain, Zal) n» J»«rn, HUjri, Lino, RuJaJavloa^ PlienJ, Marijina »aro, Bnor, Karlova vara, Kr»uo 7. MTi 1« mlN. mjtttrnf uaobal vlak * Trhit, ruutabol, Haljak, Oa-lovoo, PntnBautfaaU, Ljubim, Dunaj, oaa SaUtlial v 8olno«rad, Dum; vl» Amiti»ttnii. Ob t'J. Mri OH min. ila/inlurin* mutant vlak v Novu meito, Kouovjo. Ob 11, ari SO min. ,i<,,,<,lni* oaabui vlak v Trbii, PontmWal, Haljak, Oolovao, Kratiaauafvit«, lijnluio, Solmilial, Dunaj. Ob 4). Mri 14 nttn. pojtoluiin* otabul vlak * Trhla, Haljak, Oalovaa, Ljubno, 601 Helathal v .s>ilMu«ra it. aH ,1'J min ;h>;hiWhi> malanl vlak la Ko«avj», Novaka maala Ob 4 uri 4H min. ;.»/»4./»»*> eiabnl vlak a Dituala, iDUbaatr*, Halatliala, M,.h,«» lUinvim, Prauaanafaat*, Poutahla, TrblSa Ob 0. uri a/l min. mtmčttr maiaui rlak la Koe«v)a, Ntivaiia Maata. 'th y, uri V f i».0. —javVr oaahui vlak a Dunaja prako Aina«attaa> ■ l4JuhoaKa, Haljaka.. (lalotua, Ponlahla, TrbISa. Odhod ls LJubljano (dr*. koU OS t. aari »3 min. a>«fvrV v Kacnalk. S Č« S OS • fM>]*oiM<>tu 5—7) V gostilni „Pri Roži" Židovske ulice št. 6 toči bo (29—1) I^l^rx«l*:o pivo lB meičanake pivovarno v Planu, v izborni kakovosti, brez aparata, ki proizvaja ogljikovo kislino, direktno iz soda. Za dobro kuhinjo je najbolje skrbljeno. Pliiss - Stauf er lepilo je najboljše sbii 1 *' i>l Jon J«* KlOSfalJetmill prod- ■11«* (o v, kakor »tt-klo, porcelan, posodje, les itd. itd. Pristno le v k tipi rtih po 20 iu 30 kr. pri Frana Kol iuirtiin-u » LJubljani. _(705—15) Staroznana frjkTOvliiA sr urami nnjfinojse vrste in po najnižji ceni ud zlata, srebra, tule in nikla, re-petirk, kalenderskih ur in krono-grnfov, najnovejšega v tableaux-urah, ur«h z njihalom in drugih uruh. Najnižje tene. Popravljanja se izvršujejo najskrbneje. — Prvi in najstarejši optloul zavod najKnejsili naočal, Soipalcov v ziaiu, zl lu-duuble, niklu itd.; največja izber kukal za gledališče, poljskih uinoklov in vseli v to stroko ■padajočih predmetov pri (1420—14) IN. KUl>IIOLZi:U-ju, l»re«l ruluviem št. K. iporočevano od ravnateljstva iioliklinikn ! Uporablja s« pri oslovskem kašlju, lnfluenol, boleznih na vratu, prsih ln pri otroških boleznih konjakov sladni izvleček. Neobhodno potreben /a rekonvalescente. Dob v a so v v.seh boljših lokarnitli, drogtisrijsh, Tvornica (1808—IH) Vonjakovega sladnega izvlečka v Lelpniku. Želodčne kapljice S i i i € U<>ji- p. n. oboluStVO navadno zahtovit pod imouoin Marijinceljske kapljice. Ta kapljicu »•» nv»lo pfO-"pcSoo ipri'VsrociiitM«* »lat. di> ic», ratstvarjajo Hliz, ho poiinrlji v »t in ulajlujooe, UHtMvijaio 1(1*0 in kr«'p^ajo lelirdeo ; rabijo pH napenjanji ni sapečenoetl, preoblolenem želodol z Jedili in pijačami i i. d. Steklenica s rabllnlm navćdom velja 20 kr., tooat 2 gld., 3 tuoate •amo A a;ld. 80 kr. f PrlporOoa jih Lekarna Trnk6czy ]zraven rotovža v Ljubljani, (totom) PoSUJa^o se vsak dan po polti proti povzetji. » t v i i $ $ i 9 9 9 9 9 9 9 9 lzdajutelj iu odgovorni urednik: Josip N o 11 i. Ln»tnina iu tisk „Narodne Tiskarne".