Inseratl so sprejemajo in volja tristopna vrsta: 8 kr., če so tiska Ikrat, 1 u o '"II 1» II >• " l> i r> :t ,1 it » " » Pri večklatneui tiskanji se lena primerno zmanjša. R o k o p is no vračajo, nofrankovana pisma so no sprejemajo. Naročnino prejema opravništvo f administracija) in okspodicijana »unajskl cesti št. 15 v Modija-tovi hiši, 11. nadstropji. Politična list za slovonski narod. Po pošti prejeman vel|a: Za celo loto . . 10 gl. — kr Za polleta . . 5 „ — „ Za četrt leta . 2 ,, !>0 „' V administraciji velja: Za eolo lotu . . 8 gl. 40 Za poj let« . 4 „ 20 Za četrt lota . . 2 „ 10 V Ljubljani ua dom pošilja volja 00 kr. več na leto. Vredništvo jo Florijauske ulioe štev. 44. Izhaja po trikrat na toden in sicer v torek, četrtek in soboto. -- Avstrija in vzhod. (Konec.) III. Uercogovinska vstaja bo kmalo pomirjena, le še posamezne majhne čete vatašev so klatijo okrog. Zdaj nastane vprašanje, kako za-braniti, da Be taki dogodki ne bodo več ponavljali. Slišimo, da namerava vlada v Ilerco-govini sezidati več trdnjav, in tam nastaviti več vojakov. Nemški neprijatelji Slovanov priporočajo, da naj bi Be z ustaši ojstro postopalo. Ti ljudje bi najrajše videli , da bi vse Bošnjake in llercogovince postrelili, da bi se tam naselili Nemci in žulje. Tem ljudem je Slovan še komaj človek. Mi obžalujemo ustajo še bolj kakor nemški časnikarji, katerim je še prav prišla, da so mogli napadati Slovane in celo najbolj zveste Blovanske domoljube hum-ničiti. Ali mi ne verujemo , da bi se s silo dalo kaj stalnega doseči. Dovolj žalostne skušnje jo naredila Avstrija v Italiji. Petdeaet let je tam vladala avstrijska železna roka, pa vendar ni nikoli mogla stalno pomiriti prebivalstva, ki je pri vsaki priložnosti priielo za orožje zoper Avstrijo. Bolje kot sila je, da pridobimo zaupanje Bošnjakov in Ilercogovincov. Kako pa to pridobiti ? Bošujaki so živeli blizo 400 let pod turškim jarmom, sli veB čas »o ohranili svojo narodnost. Nobeno turško nasilatvo je ni moglo izdreti. Ako Avstrija hoče pridobiti Bošnjake in llercogovince mora spoštovati njih slovausko narodnost, co pu tt>m širiti uemštva ali mad;a-rizma. Uradniki naj bodo Slovani, ki bodo poznali potrebe dežele in imeli srce za narod. Poleg tega pa mora avstrijska notranja iu vnanja politika postati Slovanom prijaznejša. Kako bodo Bošnjaki zaupali Avstriji, če bodo videli, da se drugi avstrijski Slovani pritiskajo na steno, mislili Bi bodo, naposled tudi ua nas pride vrsta. Ali v tem obziru je žo v Avstriji mnogo boljše. To Btran Litve bo že bližajo za Slovune boljši dnevi, tudi vnanja politika postaja Slovanom prijaznejša. Grof Kalnoki je bil prej poslanik v Petrogradu, in je že potem večkrat pokazal, da Rusiji ni sovražen; Avstrija je brez obotavljanja priznala srbsko kraljestvo in b Srbijo sklenila za Srbe ugodno kupčijsko pogodbo, Le uustruu Litve še Slovanom ni posijalo lepšo soluce. Treba je pa tudi, da Avstrija v zasedenih deželah zboljša materjalno stanje. Mora so potruditi spoznati želje prebivalstva in se ua nje ozirati, pred vsem mora rešiti zemljiško vprašanje na pravični podlagi. S samimi voiaškimi in policijskimi zakoni in novimi davki se Bošnjakom in Iltrcogovincem prikupili ne bomo. Nemški listi priporočajo, da uaj se Avstrija v okupiranih deželah opira na maho-mednnako prebivalstvo. To bi pa bila ntj-večja krivica, ki bi jo Btorili bošnjaškemu narodu, iu največa napaka, ki bi jo mogli storiti v vzhodu. Mahomrdanco je tudi Turčija podpirala, pa vendar ni mogla ohraniti miru. Mu-homidunaki živelj nam ni prijaznejši od pravoslavnega; mnogo mahomedanov je bilo pri ustaših, da si ravno je dozdaj Avstrija povsod gledala na nje. Muhomedaui se nikdar ue bodo mogli sprijazniti s kristjnusko vludo, vedno bodo hrepeneli po uiuh Časih, ki so sami bili gospodarji v deželi. Klubu mejscbojnega Bovra- štva so se bili mnogi pridružili kristjansk m vstašem , da bi le uničili, se znebili avstrijskega goapodstva in Bi zopet priborili gospodarstvo v deželi. Bosenski in hercogovinski mnhomedanci so kukavice in neznačajneži, in ua tuko ljudstvo naj bi se Avstrija naslanjala I Nasproti so pa bosenaki kristjani energični in značajni ljudje, klubu vsem preganjanji so ohranili avojo vero. Rajše bo zgubili vbo svoje premoženje, kakor da bi bili se odrekli Kristusovemu nauku. Ne obljube, ne žuganja jih niso mogle premakniti. Take značajne može mora Avstrija pridobiti, če hoče na vzhodu kako besedo imeti. AvBtrija pa ne sme omejena ostali na Bosno in Ilercogovino, temuč mora svoj vpliv razširiti čez večji del balkanskega polotoka. Najbolj odločni narod na vzhodu bo Srbi, njih narodne pesmi kažejo , da bo Srbi jako nadarjen, za vero in dom navdušen narod. Ce Avstrija pridobi prijazno sočutje tega naroda, ji je vpliv ua velikem delu Balkana zagotovljen. Zsto pa ni treba, da bi Avstrija mogla zasesti Srbijo ali črnogoro, ne, celo škodljivo bi to bilo, le z umno prijazno politiko si mora lam zagotoviti z raznimi trgovinskimi in političnimi pogodbami svoj vpliv. Zato pa nikakor ne sme zavirati Srbstva, temveč ga pospeševati. Sedaj živimo v času velikih držav, zato boste Srbija in črnogora radi bo na Avstrijo naslonile, če bo le ta jima prijazna. Na podobni način si more Avstrija pridobiti tudi Bolgarijo, najbolj mora tukaj pospeševati zedmenje vsega bolgarskega naroda, če Bi Avstrija zagotovi tako vpliv na Blovanskem jugu, bode s tem mnogo koristila Bvoji obrt- MiMUMUHiMrt-ll ll'J Uli'Miil'.'111'.IM.ilP ' '■ i*W'illji. ml'. ,.i . Okrožnica Strosmayerjeva o razmerah zapadne in vzhodne cerkve. (Dalje.) III. S tem preidem k vprašanjem: a) kako vladike svojo cerkev razumevajo; b) kuko cerkve razglašujejo, in c) v čem je prava razlika med cerkvama. u) Vže sem omenil, da vladika karlovski svojo cerkev imenuje raj božji in du vladika zadarski ruzkol v zvezdo kuje in trdi: da je razkol posebna milost previdnosti božje in da se je po njem pravoslavna cerkev osvobodila od lažnjive edinosti ter dospela do prave resnice. Kar se prvega tiče, sem vžo rekel, kaj nam je verjeti o tem raji božjem, nko pomislimo naturo stvari iu notranjo nalogo cerkve božjo na zemlji; dostaviti mi je k temu še to, kar naB uči o tem zgodovina. — Ruzkol je edino in izključi ji vo grško delo, pa so vpraša: koliko dobroto in kak raj so pač Grki naklonili z razkolom na balkanekem polotoku Slo vanom, to jo bolgarski in srbski cerkvi? Kaj nam o tem pruvi povest mučeniškega narodu našega? Ako častni vladiku pozorno bere vse ono, ker je o tem v najnovejšem času napisal Konstnntin J. Jireček v svoji zgodovini Bolgarske (Geschichte der Bulgaren von K. J. Jireček Prag 1876), nadejam »e, da ga bode minula volja Banjati ter cerkev bolgarsko in srbsko imenovati raj božji. In res, če človek bere, kar piše pisatelj na strani 505. itd. svojega dela pod naslovom: fanuriotski biskupi in helenizem v Bolgarski, gotovo se mu ježd lasje od groze, Težko je celo misl.ti, s kako surovostjo so funariotski vladike siromašnemu narodu bolgarskemu ne lo iz ust, marveč tudi i/, duše io zaveBti trgali jezik in vse njegove najsveteje narodne svetinje in običaje, s kakim fanatizmom so izganjali jezik slovanski no le iz službe božje in cerkve, nego tudi iz vseh učilnic in zavodov bolgarskih ter b avojim zamenjavali, tako, da so očevidno hoteli tudi najmanjše znamenje o našem narodu zatreti med Grk1. Nedoumno jo tudi, s kakim gnjevom in t>e-snostjo ao isti vladike palili in vničevali vae bolgarske knjigo iu spomenike. V skrajni bedi in nezgodi ni nič koristilo siromašnemu narodu, da je svoje dragocenosti akrival pod zemljo in cerkvCuih zidovjih, kajti prekanjeni Grlu podkupili so z novci malopridne Bolgare, kakoršnih je žalibog v vsakem narodu več ali manj, da so izdali lastni svoj rod. Bog sam ve, koliko se je na ta način pogubilo dragocenih spomenikov za narod naš in našo zgodovino. Na drugi struni pa so ti lakomniki drli in žulili ubogo ljudstvo, da jim tudi pred Turki ni treba več trpeti. Vsaka liturgija, vsaka molitev, vshk blagoslov moral bo je krvavo plačati. Vsakdo pa ve, da tudi danes so Slovanom ne godi boljše ondi, kjer imajo vlado Grki v svojih rokah, kakor v Makedoniji. Dovoljeno mi hodi le nekaj iz lastnega spomina naveati, o čemer taisti pisatelj tudi obširno piše na str. 554 in 555. Bila sta dva brata Miladiuova, plemenita ljubitelja svojega naroda iu prava mučenca. Starejegn zaprli bo v temnico samo zaradi tega, ker jo v neki cerkvi blizo Soluna vvel staroalovenaki jezik v litur-gijo in službo božjo. To je bilo solunskemu metropolitu Meleciju upor iu vnebovpijoči greh, ki se mora kaznovati a tatnnico. Mlajši brat Btanoval je nekaj časa pri meni in b\ pridobil ljubezen in epoštovanje pri vsakem, kdor ga je poznal. On je dal prvi v Zagrebu tiskati narodno bolgarnke pesmi s cirilako azbuko; a niji in trgovin'. Morda so ji Se posreči keduj skleniti z balkanskimi državami podobno zvezo, kakor jo je Prusija z drugimi nemškimi državami, in a tem bi mnogo povekfiala avojo moč. Pa tudi Jugoalovanatvo bi imelo dosti koristi od te zveze. Srbija aama so vsled vednih notranjih prepirov uo more povzdigniti, ravno tako Bolgarija ne. Njima je treba vnanje podpore, zato ui (lvombe, da ae bote radi podale pod varatvo Avstrije , če bo ta le Blovauatvu prijazna. Avatrijo šo čaka ua vzhodu alavna bodočnost, aamo odreči se bo morala ponem-čevanju in madjarovauju in dati vsem narodom enake pravice. Politični pregled. V Ljubljuui 5. aprila. Avstrijske dežele. V IIcrimlNii pri Dunaji iščejo novega poslanca na mesto umrlega Friedmuuua. Znamenje časa je, da jo nastopil kandidat Schuei-der, kteri povdarja, da jo treba delati na spravo med narodi in potem brigati ao le za blagostanje ljudstva. Nemškoliberalni kričači zgubivajo tla že na Duuaji. čo bo Schueider voljen , pr,družil se bo najbrž Kronawcttru in Loblichu. Wa Češkem postal je baron Kram pravi cesarski namestnik, in ob enem so mu cesar podelili čast tajuega svetovalca. Hrvadkl silbor je aklenil, da neče zagrebške opero več podpirati, toraj ta pre neha. Zagreb jo puč premajhno rnebto, da bi Bi vzdržalo lastno opero, dežela pa tudi ne more tiaočev žrtvovati v zabavo Zagrebčanov. V nanje države. Dlplouiutičiii zastopniki kit toll&kili vladarjev |»rl sv. Očetu. Zdaj ae znajdejo v Rimu pri bv. Sedežu sle deče ptuje poslanstva: Grof Paar zastopa Av-strijo-Ogersko, g. Croizard SpunBko, g. Deaprez Franc jo, in gr. Thomar -astopa Portugalsko — in Bamo toliko je pravih poslancev. Poleg teh ao tam kot izvanredni zaatopuiki in poob laščeni ministri: gr. Pnumgurteu za Bavarsko; marke/, Loren/ana za republike Bolivijo iu Ekvator; gr. Aruguaja zu Brazilijo; g. Naldini za republiko Monako; g. Murcoleta zu republiko N karagui. Republika Peru nima zdaj zastopnika jiri vatikanu in republiko Chilt aaatopu g. Biest Gana, — K tem diplomati' kom ae pristavi g. Schiuer, te dni imenovani poslauec pruskega kralja. Ruaija je imela nekdaj stalnega poslanca pri vatikanu, dan-danea ne obstoji več jioslanatvo, ampak gg. Mossoulov in Boutlniev obravnavata izvan redno cerkvene zadeve. Anglija je imela pri vatikanu lu priporočene agente (opravnike) in ko takošeu jo zdaj g Errington. Države Baden, Wiirtemberg iu Saksonsko so večidel imele lastno zastopnike pri av. Sedežu, pa 1. 1870 ao jih od oropamga sv. Očeta domu poklicale. Razne poslanstva laških držav, ki bo obstale Rimu, bo tudi tisto leto ponehale. — Papeževi sovražniki, ko so bdi komaj v Rim pri-drli, ao nameravali sv. Očeta osamiti, pa jim je spodletelo, ker frajmavrerji in peklenska vrata nu bodo sv. Cerkve premagali; kvirinal ao Bicer vzeli papežu, pa ključev bv. Cerkve mu ne morejo iztrgati iz rok. Italijansko časnikarstvo zahteva, uaj bi se snidenje laškega kralja z našim cesarjem izvršilo v Rimu, kar bi bilo nekaka demonštruciju zoper jiapeža. To nevredno zu-htevanje je menda vzrok, da ae je nameravano potovauje nušega cesarja in cesarice zopet, odložilo. llomanski narodi propadajo , to ae vidi iz njih besnega sovražtva do katoliške cerkve, rekli bi Bkoraj, do Boga. Na Francoskem brezbožtvo po konci hodi, katoli čanstvo se mora skrivati. Ravno taka je ua Laškem. Pri posvečevanji aiciljunskih ve-černic v spomin na to, da ao na grozen ničin in zavrntuo vae Francoze pomorili, godile ao ae tudi demonstracije zoper papeža in katoli ško cerkev. Na Francoskem pa so sklenili tako šolako postavo , du jo duhovščiua čisto izključena iz šolo. Razburjenost in žalost v katoliških, še veri zvestih krogih je velikanska. Le čudno je to, da ae pri volitvah n.kjer no kaže moč katolikov francoskih. Sicer pa mislimo, kjer ae strune premočno napnojo, da morajo kmalo počiti. Ilusko. Lbiralni časniki so mnogo govorili o velikem številu ruakih čustuikov v Hercegovini, pa dozdaj še ni bil nobeden no vjet, no zaprt. — Judom jo prepovedano bivanje v ru-kih va čh. — Odkar jo ruaki car k 85 rojatm mu godu nemškega ceaarja ua zdravje pil in ga imenoval svojega zveBtega prijatla in zaveznika, so nehali ruski in nemški časniki v vojskini rog trobiti. Vae vlade so začele spoznavati potrebo miiu, iu nobena ni pripravljena na vojako. Ako bi imeli zavarovalnico za arečen izid vojake, ktere bi onemu, ki bo vojako zgubil, povrnile vae stroške iu zgube, bi se maraktera jetkova državica za-gualu v avojega mogočnega soaeda, kakor se je bil Herbst zagnal v IIohenwarta. Ker pa nobena državu nima le koltčkunj zanesljivega vojskinegu barometra, ki bi ji vojskiuo ali mirno vreme aoaednega vladarja pokazal, in natančno zaznamoval njega za aovrnžnika ali prijatla in čo bo ta o slučaju vojske ohranil prijazno ali sovražno nevtraliteto, — zato oatuuo in bo menda šo nekaj časa ostalo vbo lo pri rožljanju z orež em. Zdi se, da se vse vlado držijo znanega pregovora: „Si via pacem, para bellum", to je: ako želiš imeti mir, pripravljaj ae zu vojsko. Izvirni dopisi. K Dunaja, 3. aprila. (Državni pa de žolni zbori. — Nove volitve za dr žavni zbor.) Tukajšnji „Fremdenblatt" je ueduvuo prinesel novico, da se poljski d e-' želu i zbor anido 22. maja. Ker meaeca oktobra poteče šeatlotna doba gališkega zbora, ao Poljaki pač rea želeli, da bi se njih deželni zbor Bošel meaeca maja in bi ne bilo treba uovih volitev. Zato bi bili kaj radi videli, da bi bil tudi državni zbor že pred veliko nočjo sklenil Bvoje delovanje in bi jim ne b lo treba [io veliki noči več hoditi nazaj na Dunaj. Toda kmalo so jo p kazalo, da to ni mogoče, in da ostane državuemu zboru precej posla tudi še po pruznikm. Vlada na vsak način hoče, da se reši predlog o novih čolnih tarifih, Dotični odsek je Bvojo posvetovanje reB že dovršil, toda obravnava v zbornici bode trajala kake tri tedno. Daljo ministerstvo želi, da naj bi ae dovršila tudi premomba šolako postave, ki jo je predložila goapoakej zbornici. Ta pa dotične postave Š« ni vzelu v pretrea, in šolska komis ja hode šo le po veliki noči nadaljevala svojo obravnave. Preteklo bo toraj par tednov, preden bo tu postava dovršena v gosposki zbornici. Potem pride šo le prod šolski odaek zbornice poslancev , ki ae bo gotovo tudi nekoliko dui ž njo pečal, preden jo prodloži zbor-B——g— ■— 1 ■——— rnii"'~ — tudi ta siromak popustil je tu aveti narodui pose). Ko je namreč čul, da mu brat vzdihuje v carigrajskih tamnicah, ga m nikdo mogel odvrniti, da ne bi b 1 sam tjo Šel, da bi morda reš 1 bra'a; toda /godilo se jo, kukor bo mu pravili od vseh strani: združil bo je tudi on z bratom a no v avobodi, uego v okovih in ječi. A ko se ju jo visoka porta vsmilila po prošnji avstrijskega poslancu, ostrupili so ju zlobni funarioti, preden sta prestopila prag tumuice in vgledala božje solnce; vsakdo pač po tem lahko sodi: kako spoštuje grška cerkev narodne avetinjo in kak raj božji du jo ouu na zemlji. V kolikor ae spominjam zgodovino erbake Ranke jeve, tudi v Srbiji ni bilo bolje za vlade fanuriotakih tujih biskupov. Spominjam bo, du jo bil v slavnem boji Srbije fi-nariot^ki vladika v Belgradu turški ogleduh ter da jo izdul lastno avojo če do. Tigu ue zajemam iz dom šljije, nego iz zuuosljtvih virov naše zgodoviue. Toliko vladiki karlovakemu Kar so pa tiče posebne milosti previdnosti božje, č'ate resn co in osvobojenja od lažnjivo edinosti, o kterih misli vlud.ka zadarski, da jih je pravoslavni cerkvi pridobil razkol, jaz sledečo odgovorim: ediuoBt je vsakako na j po-1 glavitneja stvar, o kteri razpravljamo, o njej govorili smo do Bedaj in hočemo tud še pozneje.' Za aeduj nuno eno. llecmo: da prave edinosti ni v vzhodni cerkvi, kar priznajo uo s cor na ravnost, ali vendar tudi pravoslavni vladike, kakor bomo videli: ako jo pa m v pravoalavm cerkvi, mora pu po nauku Kristovem nekje na tem svetu biti, jo in more edinost biti edino le v cerkvi katoliški, Ako je pa tako, ondu zadarski vladika sam nasprotuje b svojim izrekom, u ae tudi akoro tako apozubi, da grdi in lažnjivo imenuje edinoat, ktera je bila Jezu u ua leau križa najbolj na srci; edinost, ktero jo nuš rešitelj s ceuo svoje krvi in smrti zapuBtil kot dedščino celemu svetu; edinost, ki naj po volji in določilu božjem na svetu zameni današnje žaloatuo mednarodne razmere s pravo iu živo ljubeznijo, ki bodo odstranila velikanske priprave za vojako in boj, ki sesajo ilimes i« naroda nevamiljenim načinom auo iu kri in večiuo človeštva tirajo v grozoviti prepad in silno nesrečo. To pa nava um zato, da opomnim vludiko zadarskegu, du uu pristoji niti njegovemu položaju v Zudru, lužujivo ime- novati ono edinost, ktero mi katoliki pravo, živo, delotvorno in aveto imenujemo in kot vir vsega dobrega skrbno čuvamo knkor buu-č co v očesu. Kar so pa tiče posebno milosti božje iu čiste reanice, do ktere je dospela po razkolu pravoalavuu cerkev, vprašam: kaka je pač ta dobrota in čista resuicu? človek resen in učen no zapiše nič brez razloga. Če Be toraj piše o jiosebni dobroti in čisti resuici, piše ko o dobroti in resnici posebni in izvanredni, ki je vsemu svetu znana. Šo enkrat toraj: kturu je ta dobrota iu roanica pridobljena po rnzkolu? Reči moram, da Bem natanko preiskal vae one ruzlogo, ktere je navel Focij v devetem in Mihael Cerulurij v enajstem stoletji na lionakem zboru in v petnajstem na zboru flirontinskem, pa moram prav od kritoarčuo reči, da nisem uikjer našel to čiste resnice, iu dokler so mi no dokaže tu resnica z vaemi svojimi sadovi, bodem stalno in nc-premičuo trdil: da ui dala razdvoju povoda uikaka čista roBuicu aveto vere, nego edino svetni iu politični obziri, čeBar ne sme nikdo imenovati dobroto božjo. Z razdvojenjem cesarstva v vzhodno in zahodno, razdvojila se niči v pretres. Razun tega že!6 poslanci še letos rešiti predlog o duboven-ski kongrm, iu ako bo mogi če tudi obrtnijsko postavo , k< r je nujno potrebn >, da ta postava še letos stopi v veljavo iu se mali obrtniki skoraj rešijo sil-n h bremen, ki jih vsled dosedanje obrtnijske svobodo tlačijo. 8 to postavo bode imel pa še obrttiijski odsek opraviti kako tri tedne, ker ima reš ti še 40 biIuo važnih paragrafov , ki zadevajo obrmijake zadruge. Tudi borzinl duvek želi zbornica poslancev rešiti in skleniti, preden se po veliki noči ruaid« na počitnice Ako po vsem tem še pomislimo , oa bodo po veliki noči zborovale tudi delegacije in vsled tega državnemu zboru ue bode mogoče vsi.ki dnu zborovali, se pač nikakor ne more mislit', da bi državui zbor vse te reči dovršil do srede meseca maja. In vendar bi se moral tedaj raziti, ako bi diželui zbor gališki pričel svoje zborovanje ž« 22. muja. Moralo bi toraj več važn h reči ostati nerešenih. Zato so se pa v mero-dajmh krogih premislili, iu gališki zbor se snide menda z drugim vred še le na jesen, ker sta c. k. namestnik grof Potočki in deželni maršal dr. Zyblikit \vicz vladi odsvetovala, da bi se deželni zbor sošel v poletni vročini. Poljaki bodo imeli sicer nove volitve, a ravno v tem položaji so tudi še uektcri drugi deželni zbori, kterim letos poteče šestletni obrok. Tudi bi nikakor ne bilo dobro, ako bi morule samo zarad deželnega zbora gališkega v državnem zboru nerešene ostati tuko važne postave, kakor je obrtnijska postava pu duhovenska kongrua Za državui zbor bode treba po vel ki noči tudi nekterih novih volitev. Namesto Walters-kircheua se bode volil v gorenje-štajerskih mestih novi poslanec 3. maja. Wulterakirch. Vzhodni cesar,i so s preselitvijo iz starega v novi Rim prinesli seboj željo: vse prednosti, vso slavo in čast zapada in starega R ma prinesti na vzhod v Carigrad. Ker pu je bila uajvtča prednost, slava in čast zapadu iu starega R ma prav v papežu, odtod težnja, da se ta slava preseli v novi R m; odtod drugi kuuon zbora kalce-donenskegn, kterega nikdar ni odobrila za padna cerkev; odtod ime ekumen čnega pa triurha, kteremu so se papeži s polno pravici vedno upirali; odtod v posledicah tudi razdvoj cerkve, kterega je vsak bistreji opazovalec od početka preseljenja cesarstva lahko predvid in prorokoval. Kje je toraj tu čista resnica o kteri piše vladiku zadarski? Nič druzega nego težnja, da se razruši sveta edinost cerkvi božji, ter da bo moč edinosti preneBe Jo na en del sveta, to je na vzhod, iz stareg v novi R m, kar se jo v enajstem Btoletji tudi v resnici zgodilo. Toda vprašam: kake sado rodilo je to? in ali ima prav vladika zadarek du to imenuje posebno milost previdnosti bužj iu čisto resnico? (Dalje prih) raici eden naj pošteuejš.b mož. Tudi na češkem bodo imeli v velikem poseBtvu novo volitev namesto Depretisa. Konservativni volilui odbor se je bil zarad tega že v soboto 1. t. m. Bošel v Pragu pri gri fu Thunu , da bi Be posvetoval o tej volitvi. Sklenilo se je , liberalnim volilcem ponuditi novo pogodbo, po kteri naj bi se za o&tali čas Beda-njegu držuvnega zbora pri vsaki taki volitvi soglasno volil kandidat tiste stranke, ktere jioslaustvo jo ravno izpraznjeno. Pri zadnji volitvi so bili liberalci tako ponosni , da niso hoteli sprejeti take pogodbe , ter so postavili lastnega kandidatu. Ker so pa ž ujim propadi', j« mogoče, da sedaj sprejmo to pogodbo ter ee obvarujejo novega propada. Tako toraj sila liberalce uči moliti, icudar pa so to le kozje molitvice. Iz £h osmih letih (poprej se je toliko doseglo v štirih) pridobi, pač no zamorejo nadomestiti bogaboječnosti ki je v šoli po Blabim vzgledu hudobnih, kakor kafra izginila, ali izginiti morula iu kaj pomaga tisto, kar se še v redkih urah iz katekizma naufd, ako pa sred za njo ue v<5! Takšue šole toraj svojega namena iu smotra ue bodo in ne zamorejo i-eči, mladini uiso v nikakotšcn prid, marveč gosp. katehetu v pravični srd iu jezo, u VBej kolici, bi skoro djal, po pobaliuih le v nadlogo Iu kako so j>h še veseli davkoplačevalci? Iz eue v desetih letih pet šol vstauoviti, to za Bedenje čase m mala reč ako se pomisli, a je skoro povsodi le novih hramov in prostorov treba. Ako povdarjamo da že edino šolsko poslopje v vasi svojih 12.000 gld. stoji, i mora občina Janževivrh-Arlica št (iouašati stroške k šoli v Vuherji in na Brezji, potem znpopade lahko vsakdo sum, da še obstoječim osestnikom delajo tu pri nas šole nemale davke, naj Bi tudi bi jih ves okraj skupaj pla-eval in tih v sedanjih letih nihče ni vesel. manjše radosti pa bo ime „šula" potem, ko bo po gornjem modelu tudi sad teh fol zoril, kur bo vč da drugače biti ne more. Ker bo pa, kakor že rečeuo, dvč šoli še le menite vstauoviti, tuko se Do lahko mislilo, la s« njima kmetje upirajo; pa kakor je stvar mršava sama na sebi, je tudi a tem, da dav- kopDčilcev za njih mnenje š« niti nihče ne popraša, toraj so ugovarjanje sploh ue čuje, diiBi tudi edini g. katehet jasno izreka mnenje, du je potem poslovanju za njih tii pretežko, clo nemogoče, kajti vsak daii po eno, dve, tri ure k šolam uaokrog pohajati, te učiti tega/ druge unega razdelka v katekizmu, to, dragi čitutelji, res ni mala reč. Veliko bolje in tudi koristnejše bi toraj res bilo, da bi se resno pretresli nasveti, ki jih je glede naš h ljudskih šol podal nepoznani g. pisatelj v „KriSU" 8 štev. sir. 145 — 150, t. i. namreč da bi se jen al ozir tudi ua obitnijsku šole, kjer se učenec vsaj praktičnega nekaj za življenje izuč1, ter poleg v glavi, tudi v rokah nosi zaklad samopomoči s Babo, ki vteguo često še koristnejši biti, kakor znanost šolskih naukov, ki se le preradi iz glave skadd in ke pred rabo pozabijo. Posebno lesna obrtnija bi pri nas Uhko cvetela, kakor mizarstvo, sio urstvo, ko lar.st.vo, ker je leBU za to še dovolj, ako bi se znala potem roba v kupčijo sprav.t', o čemur pa ni baš dvomiti, ako bi bu lo okusno izdelovala, k čemur pa treba poduka. Da so ljudje zu mehauičua iu c!6 umetna delu spodobni, to naB poučujejo po mojstrih samoukih okusnoi izgotovljene harmoniko, kolovrati in več ena-cega, s čijih izdelovanjem so mnogi že k lastnemu kruhu došli in bi Bvojo zuanje v tej stroki za navaden šolski nauk nikakor co za-menili. Toraj še enkrat: g. pisatelj tam ima v tej stvari popolnoma prav, le da bi nikar ne ostal — osamljen! Sicer pa je našim šolam treba boljše preuBtrojbe, boljše podlage za bogoljubno vedenje, kujti če ide tuko naprej, kaj bomo še od teh brez strahu vse počenjajoč h paglavcev, doživeli 1 K (emu pa ui treba čakati da bi uaj vse razvade g. kateheti odpravili, kajti poduk je zastouj, ako ga ue podpirajo tudi g. učitelji in to z modrim svarjeujem in opomi-naujem, zukou pa b kaznijo, ki jo je ovrgel za sedaj. Kako se bo pa vsa dosedauja namera dveh novo uasvetovauih šol rešila, ali dobimo zaradi nju še enega g. kaplana kar pa dandanes ob času pomanjkanja ni ravno verjetno, to hočem sporočiti prilično pozneje. ■z mnrnbcrskcKU okraju* koncem [marca. Slovenščina v marnberškej sodniji res ne napreduje b koraki, kakor bi gled6 prebivalstva slovenskega morala, pa kakor se mi je dala prilika prepričati se, ne nahaja tudi tam take zopermke, kakor bi jih morda nektere bogabojue uemčurske dušice želele. Se vč, piše se Bicer le nemški, pa veljavo vendar imajo ravno tak6 pobotnice, tcBtamcuti in drugo uaj si tudi so slovenski pisane in goBpodoin uradnikom malo „trudno" razumljive. Pred dvema letoma je sicer ob času ukazov g!ed6 pobotnic (razumevaj o občinskih prikladah) tudi tukaj po nastopu novega vrad-uika zavel tem lističem s slovenskimi besedami prav oster veter, ki jih je kar razpihovnl in raznašal uazaj, od koder bo prifrčali, pa zdaj se je ta nepotrebna burja vlegla in Slovenec smč tam zopet Slovenec biti. Vsekako pa Be mi čuduo zdi, da se v tem na slovenBkej zemlji stoječem trgu toliko nemškutari, ne le po gostilnicah iu v odličnih krogih, marveč celo ž« na ulici in med družino. Razvidno je po VBeni, da giue tu slovenski duh, kateremu pa so najhuje stopa na pete v šoli ponemčenej, kumor pn uiBem vstopil. Da Maruberžani, mejniki S ovenstva Bte, pa kako Bami odpirate široko vratu Troje pogubonosnemu konju, kajti kadar prenehate biti Slovenci, postanete pač pravi duševni siromaki. Le poglejte Bvoje po-uemčene sosede poleg Sobote, Št. Jarueja, Ivnika, Pankracija, Švauberga, ki k vam na somenj prihajajo in tu govoi<5 jezik, ki ni nikomur prav. Nemški ne znajo, slovenski pa so pozabili, iu sedaj ho siromaki, ki tudi po-aebne nadarjenosti na obrazih ne kažejo, kakor bi hoteli reči, to bo sledi — od raznarodenja. Domoljubi sloveutiki pu, skusimo še b pomočjo tam bivajoče narodne duhovščine rešiti slo-veuščiuo tam sicer neizogibne begunske osodel Domače novice. V Ljubljani, 6. aprila. (Ave „sancta" chrisma!) Bilo je \tfliki četrtek med I. 1803—1806, kedar so se v stolni zakristiji zbirali duhovniki, da poidejo po škofa iu inu strežejo pri posvečevanji kr.zme, krBt-nega in boin škega olja; kar se približa ranjki V. Vodnik, teduj profesor v latinskih šolah, nekemu tovarišu (morebiti celo M. Ravnikarju, vsaj on jo to pozneje pripovedoval), češ, dune« p« le pazi, da ne ztpoješ: Ave saneta (uum. b a u e t u m) chrismal Pričujoči Be posmejajo. Odidejo po škofi. Med po-češčevanjem pr.de vrata ua Vodnika, kar jo — učeni latinec — zapoje: Ave a one ta chriumat Nadškof — bi) je tedaj Mihael Brigido — bo pomuza, pričujoči zavzamejo, Vuduik pa kot zid obledl tor ko za ušesom popraska. Po dokončanem opravilu ga v za kr.stiji tovariši smojaje obsujejo : Tine, Tino, dauou ai jo pa zakrožll! I Oa pa — pohleven in šaljiv, kakor je bil — jim pravi: „Num stari progovor resnico povii : Kdor mlati po druaem, outano nam eop, Bil eoin jaz dimen eop; — Bog pa žo vii, Ktori 1 iaiui da stopi na rop." (Svetinje sv. Adeodata), ki so jih v Rimu za tukajšnji frančiškanski samostan okusno udelali v voBok, so v torek popoludne došlo po železnici v Ljubljano in so jih prenesli v nunsko cerkev, kjer bodo toliko časa ostale, da jih slovesuo prenosi') v frančiškansko cerkev, ktero zdaj zunaj anužijo in novič belijo. (V prid „Narodnega doma") napravite Kropa in Komnagorica z okolico na veliko nočni poudeljok popoludne ob '/„4. uri na prostem za „I)olgo njivo" poleg Krope ljudsko veselico b tombolo, petjem in drugo prosto zubnvo. Ako bi bilo vreme neugodno, vršila ho bo ta zabava nn belo nodeljo. (St, Jakobski fajmoštar g. Rozman) obhajal je 4. t. m. v krogu svojih ožjih prija-jatrljev hvoj petdesetletni rojstni dan. Bog naj gu ohrani v prid furo St. Jokobsko in cerkvo božjo šo mnogo lot. (Pravila obrtnijskega društva), ktereiuu je predsednik g. Iloruk, bo od deželne vlado potrjena. (V zadnji seji kranjskega ribiškega druitva) bili ho častnim čluuom imenovani gg. deželni predsednik A. Winkler, mil. knezoškof J. Po-gačur, deželni glavar grof Thurn in predtednik kmetijsko družbo baron Wurzbach. Družtvo se bo dalo zastopati tudi pri letošnjem občeav-strijskem ribiškem shodu na Dunaji. (Javno predavanje) g. Hribarja o ruskem pesniku Puškinu privabilo jo precejšno štovilo izobraženega občinstvu. Podutki bo z veliko marnoBtjo nabrani ter ho bili h pohvalo sprejeti. (Zadnja slovenska predstava) v gledališči je bila še precej dobro obiskana. Odlikovala se jo v igri posebno gospicu U. Nigrinova. (nNarodn") ho iz Kamnika telegrnliru, da jo ministerstvo za Kamnik dovolilo obrtnijtiko šolo. (Konfisciran) je bil v pondoljok ,,Slovon ki Narod" zarod dopisa iz Ptuja, v kterem je govor o vladanji prvoHodmku okrajnega šolskega Hvota. V „Slov. Gospodarju" nahajamo o tej zadevi kratko opazko, da je dobil c. k. okrajni gluvur ptujski vsled pritožbo okrajnega zastopa nalog, okrajni šolski Hvot redno sklicevati k Hojam in no brez njega ukuzovuti. (K kaznilnici na gradu) jo razpisana do 21. t. m. Hlužbu jetuišnegu nadzorniku h plačo 260 gld. (Za mestne volitve) izdala jo nemškularska Htranka posebno brošurico, v ktori naštovu, kaj je sedanju večina od 1. 1889 do 1882 vse Htorila za ljubljansko moBto. To brošurico ho razposlali vsom c. k. vrudnikom iu officirjom, da bi jih nu ta način pridobili zu hvojo kun-dite, češ, du narodnjuki ne bi tuko dobro skrbeli za mesto kakor oni. Da je pu mnogo teh naprav sprožila narod nu stranka in da ho ruvuo narodni odborniki dostikrat z velikim trudom večino pripravili, da je Btorllu to ali lino, h Clmur ho sedaj tolikanj ponaša, tega ho ve da brošurica nu omenja. Pa volilci niso priprosti holtki, da bi ho kar vsakemu človeku vnodli na Umanico. Razne reči. — O zadevi razstavo v TrBtu. Vodstvo društva Lloyd jo storilo hvalevredni sklep, da so bo za vho blago, katero bo pošlje nu razstavo z Lloydovimi parobrodi, plačalo le BO"/,, voznine. Za osebe, ki ho bodo k razstavi vozilo pa ho zniža voznina za 33"/» Za avstrijsko državljane^HO izdad6 tudi posebni biljeti (io znižani ceni za vožnjo som in nazaj. (Tour-uud Retourbillets). Brezdvomuo tudi vodHtvo južno železnico voznino v ta numou zniža. — Na Goriškem ho je ogluHilo dozdaj 80 raz-Htavljalcev, in to večinoma z obrtnijskimi izdelki. 2(5 jih dobi podporo ali od trgovinsko zbornico ali od kmotijskegu društvu. Zu vinsko razstavo bo so oglasili samo trije. Razstavna poslopja bo žo večjidel pod streho , prvo pri vhodu bo kmalu dodelano. Do konca museca maja bodo vho pripravo dovršene. Zdaj dola dan nu dan 760 delalcev. ItazHtavo proHtor je ograjen z deskami in marljivi naši vrtnarji ga kmulu tako lepo zasadi, da dobi podobo — velikega vrta. „Kdino8t." — Ilrib bo jo vtrgal 1. t. m. pri Zugorji ter je zasul postransko železnico, ki polje v tamošuju rudnike in uničil tudi neko žago, nu ktori so delali delavci g. llrenu. Deželno vlada je precej odposlala tjo posebno komiBijo, du pregledu kraj in preišče, ho li ui bati šo kuko drugo nesreče? — PttHtyf duchovni je Bpet v VI. sešitu II. ročnika ali letnika juko bogat v vseh treh oddelkih, in vidi ho, da do mu pridružijo čim daljo bolj razni pisutelji, kar bode vrednost njegovo le povekšulo. — Samomor. Iz Zagorju se poroča, du bo jo tnm v nekem gozdu 31. marca obesil 50 letni Floriau Dornovšek, ki je bil že dalj čubu nu duhu zmešan. — U k r u d e n otrok. V Bernu, poglavitnem mestu Švice, bo jo 7. marca pripetil Htrašanski rop nekega fantiča. Okoli 4 uro popoldansko pride nepoznana žena v neko šolo, obiskovano od fauličev najimenitnejših družin mestu llornu iu prosi učitelju, nuj ji izroči fuutiču z imenom liirki, ker gu hoče njegova muti peljati ua sprehod. Fantič zapusti šolo, od žonHko odpeljan. Dve uri pozneje dobi funtičev oče pismo Hlcdcčcgu obsegu: Vaš hi n ho znajde v dobrih rokah; uko ga hočete nuzaj dobiti živega, morate k tem in tem drevesu tega in tega vrta položiti 50 tiauč frankov. Ta rop jo naredil Btrašanak vtis na vse mestno prebivalce. Kaj bi šo lo počeli liberalci, ako bi ae enak rop pripetil v šoli, kjer pooučujejo jezuiti ali drugi rodovniški učitelji? Gotovo hi obdolžili katoliško učitelje, du ao bili v zustopnoati z ono tatinsko babo. Ali jo pu manj obžulovauju vredno, ako so v liberalnih šolah ukrade otrokom Boga, vero in nravnoat iz arca, iu čo liberalni učitelji povrnejo aicor otroke, pa vso popačene iu lraj-mavrarsko nuzaj ? — Sodbe h a m o h t o j u i h č u h n i k o v o naših lib rakih jim niao nič kuj ugodne. „Fruakf. Ztg.", jo h'crr auma liberalna venilur Dunajskim liberalcem marsikaj očita. Tako uied drugim pravi: ,,Očitanja, du zu prosto volilno postavo liberalci voh čas Hvojcga go upodurstva niso pruv nič storili, od njih no moremo odvrniti. Tudi atuliščo, nn kterem ho zdaj, ni čisto brez grajo in dvoma". ,,Novoje vrenija" pravi: ,,Avatnjaki koiiHorvutivci Imajo liberalno govore in Hklepujo liberalno postave; liberalci govorijo šo bolj liberalno, nli v resnici zastopajo politiko zastanku iu celo na-zudnjuštva. Liberalci zastopajo centralizacijo, korje le tako mogočo vaem privržencem maatne službe podeliti". — Potem jim očita da ho bili naBprotniki čouke univerzo in sploh slo-vuoakih šol iu napredku. Daljo, da ao ljudstvo šuutuli zoper vlado; k areči ho jim ni veliko oponašalo „Naj veče delo nuzadnaško so pa vČinili zadnje dni, pravi imenovani časnik, ker bo hotli zabruuiti razširjenju volilno pravico". Kako obHojujo konservativni listi našo Dunajske liberalce, uam puč ni treba opomniti. Jo pa tudi resnično njih zudržuujo tuko, da človek bo mora le čuditi kuko je mogoče, du zamore mož pri zdravi pameti, tuko strankurBki, tako krivično nesramen, vmos tudi lažnjiv in državi sovražuu biti, kakor bo nuši liberalni poslanci bili, dokler bo vajete v rokah imeli iu bo tudi zduj, odkur bo jih zgubili. Su \(i, du ua drugi strani ai pu tuko zadržanje lahko po-juBuimo ; od kar ju šla vera, je šlo tudi poštenje, je šla tudi pravičnost, kar temelja iu podluge ni nobeno imelo, tudi o čubu skušnjave uobono obstati ui moglo. — Dobra letina zu čebele so nam obeta. Iz Obermiemingon ho piše, du utegne letošnje leto prav dobro biti za čebele. — Čebelarjev edon je vže 14. mnrcija Hterd trgal. Komaj verjetno 1 Je pa tud vže 5 tednov prav prijazno vreme, čebele ber6 na bezgu, ki vže več tednov evote. Tudi ho uže rojile. — Prihodnje I. 1883 bode 200 let, odkar ao bili Turki spred Dunaju spojeni, katerega bo h 2()().(k)00 mož obkgovali. i)u hc spomin na to velevažno zgodovinsko dejanje obnovi iu ohrani, hočejo postaviti v stolpu pri cerkvi hv. Štefana kamniten spominek vhoui alavii'm možem toduujcgu časa, vaotn akupaj desetero osebam in ravno kar so rnzpiauje natečaj za najboljši načrt (po 2000, 1600 in 1000 gl.; — Slovstvono delo pripravlja projaHni goHpod nadvojvoda Janez Salvator iz vojuško-vednoatnega stališča. Zgodovinar, dvorni hvo-tovalec Anno Klop, Hpiatijo knjigo ki bode v podobah pojasnovalu velevažen pomen obsede Dunaja. Tudi Poljaki, kojih kralj Sobieaky, je bil izmed prvih junakov pred Dunajem, hočejo to važno dobo proslaviti; profesor Matejko bodo nariaul historično sliko. Ta dan bode važon za vho Avstrijo, tedaj bo bode tudi drugod slovesno obhajal. — Koliko je v r o d n o mesto Novi J o r k ? Po zadnji vrudni cenitvi so bilo poslopja iu posestva, katera je imolo mesto Novi Jork konec 1. 1881, vredna riič manj, kot dva biljona dolarjev. Posestvo srenje jo cenjeno na 150 miljonov dolarjev, poacatvu cerkvi! 55 mili)., šolo, bukvuruo in društva premorejo 50 milj., laatuiua mestuegu žujiunstva znaša 15 milj. In vao to zemljišču, ua kterih ho ho sozidiila tuko volikauaku poslopja h tuko nupolnjen mi mugazini rasnega blagu, so bili kupili holand-akl naseljenci za p«r botolij žganja, mulo smodnika iu nekaj orožja. So vidi, da ho misno-nurji h pravo vodo tudi božji blagoalov v tlstu kraje zanesli. Tržne cone v lijulilfmii. Pšenica hektoliter H gld. (15 Icr.; — rož G gl. 60 kr.; — ječmen 5 gld. 8G kr.; — ovob 3 gld, 74 kr.; — ajda 5 gl. 40 kr.; — proso (i gl. 84 kr.; — koruza (i gld. BO kr., — krompir 100 kilogramov 2 gld 00 kr.; — fižol hektoliter 8 gld. BO kr. — maala kilogram — gld. 80 kr.; — mast 80 kr.; — špeh frišen GO kr.; špeh prokajen HO kr.; jajcu po U kr.; mleku liter 8 kr.; — govedino kilogram 48 kr.; — teletnlno CO kr.; — Hvinjnko meso 66 lir. — Sena 100 kilogramov 2 gld. HO kr. slama 1 gld. 00 kr.