« I v j| Novice izhajajo v Lj ubijan i < vsak teden dvakrat, nam- i reč v sredo in saboto. narodski v f reci Odgovorni vrednik l>r. Janez BleineU. r- Veljajo za celo leto po pošti jj fl. 5 scer 3 fl., za pol leta> w||2fl. popošti,scerl fl.30kr. j Ù ■ V' Te čaj XL sredo 111 ar ca 1853. ist i Priporočílo zastran krompirja našim kme t o v av ce m ? Ker se bliža ćas, da se bo krompir sadil, bi utegnilo prav biti našim kmetovavceni vnovič na serce ovice" že lani priporočevale : ga položiti, kar so „x kakor km ai se more, to je, prec o pervi pomladi, saditi. To priporočílo se bere tudi v časniku narodne Francoske akademije kmetijstva obertnijstva in kupčijstva (Journal mensuel des \V travaux de 1* akademie nationale agricole etc. ktera po mnozih skušnjah francoskih kmetovavcev svetuje, ne muditi se s sadílam krompirja berž o pervi spomladi. Čeravno pri zgodej sajenim krom piriu marsiktera kal se morebiti pozébe, se vendar zgodnji krompir čverstejši v rasti obnaša in bolj zdrav ostane, kakorpôzno sajeni. Tudi so skušnje učile, da se je krompir nije sen sajen prav dobro obnesel, posebno nadobro gnojnih nji vah po lanu in konoplji, ki se posebno priporočajo za pridelovanje zdraviga krompirja. Mocno hvalijo Francozi tudi krompirju name njeno njivo v jeseni pognojiti, in ga na tako v pervi spomladi preorano polje prec saditi. Iz vsih skušinj na Francoskim je oćitno, da se na jeseni pognojeno njivo zgodej spo mlad sajeni krompir nar boljši obnaša. Preteklo leto so tudi skušnje na mojim gradu na Fužinah pod Ljubljano pokazale, da tistiga krom ki smo ga zgodej (mesca sušca alimarca) přidělalo, tudi je bil prav do Pir.Ja? I sadili. se je> nar več ber in je celô malo gn j il. Pozneje, 18. majnika, ,—....... imenitne sorte iz Francoskiga (mókar, farinose) je scer prav lepo pognal, pa je kmalo omedlel in zlo sajeni krompir, ceravno Še pozneje sajeni krompir to je mesca roz nika ali junia, je skorej ves sognjil. Xaj bi se kmetovavci po Slovenskim po tem ravnali in km al ko m orej o krompir sadili! F. Terpinc, predsednik kmetijske družbe. Pod ú k hmeljoreji Do sedaj po Slovenskem še malo znana hrne Ijoreja (Hopfenbau) po nekterih deželah, kodarjo špogajo, tako obile pridelke donaša, da se nam potrebno zdí, jo tudi Slovencom priporočiti, in v Nazoči oménik narodne akademije kmetijstva, obertnijstva in kupcijstva v Parizu namdavsečno priložnost povedati. da je slavna akademija prećastitemu predsedniku krajnske kmetijske družbe ç. F. Terpinc-u i ani akademijni diplom poslala in ça za svojega uda izvolila, Vred. * ) tem namenu po željah mnogih kmetovavcov hmelj popis 5 rei in obravnavo pridelka po izverstni o šem navodu Fr. W. Hofmana v Pragi v kratke tudi po „Novicah" zglasiti. ** Hmelja popis. Iz korenin, kakor les terdih, poganjajo vsako leto perve dní pomladi štirivoglate mladike, ktere se po bližnjih oporah opletajo in 30 do 40 cevljev visoko zrasejo patic , manjši je do Perje razcepljeno v do 5 lo pavcov dolgo, na verhu nekoliko sebi Hmeljova spola raseta enako konopli vsak OL u«; nektere stébla so namreč zgolj moškega, druge spet le zgolj ženskega spola. Moški ocve tejo, in cvet se osuje, brez da bi kaj hmeljnih sterž kov napravil. Ženski spol napravi steržke enake riećesnovim, v kterih tičí pod vsakem perescom konopli enako zerno ob času zrelosti obdano z ru m eno smolo , ktero hm el j o v o in o k o imenujejo. i'o množini te moke se ceni vrednost hmelja. Sploh se razdeli hmelj v divji, in v pitani ali žlahni hmelj. Divji hmelj rase po celi Europi v borstih in m ej a h 5 tudi v Ameriki ga je veliko. On napravi veliko zernja, pa le malo moke; za tega voljo olarji steržke divjega hmelja komaj del memo steržkov pitanega hmelja cenijo, ter ga le ob pomanjkanju ali o hudi dragini pitanega rabijo. Pitani ali žlahni hmelj. posebno obravnavo zboljšani hmelj kteri napravlja veći steržke memo divji h z obilo hmel jovo moko pa malo ali clo nič zernja, imenujejo pitani ali žlahni hmelj. V Europi se dobi dosto žlahnega hmelja y zato ni prašanja po divjem, in ravno zato se jemljejo sadike za napravo novega hmeljoverta od pita nega hmelja. Sadike moškega spoia so v hme Ijovertu nepotrebne, ker sadike ženskega spola ne potrebujejo oplode za priredbo dosto hmeljove moke ali smole; semensko zernje pa za rabo nima nobene vrednosti, ker ni navada hmeljovih sadikiz semena ravnati, marveč jih od starih žlahnih štorov jemati. Sadike žlahnega hmelja ušecno posajene po ganjajo pervo leto mladike za perst debele in do 16 komolcov, to je ? sežnjev, naprejšne leta cio do 28 komolcov dolge. Cvet ali sterzek ženskega spola žlahnega hmelja zrase navadno za pavc tudi pavca dolg, kteri dozorjen ima biti na spod 5 za ^ njem tanjšem koncu zapert, rumenkasto zelen, gost skoro štirivoglast v peelu, invsterženu tenak, brez semena, pa z obilo hmeljevo moko in smolo. (Dalje sledi.) Komisije, ki so bile postavljene za obravnavo od-ěkodnine, ktero morajo nekdanji podložni svojim prejsnjim gosposkam za odpravljene urbarske davke in desetine odrajtovati, nastopijo po doveršenju tega delà prerajt-vilo in obravnavo odškodní ne, ktera gré gosp os ka m za tište zemljiša, ki se niso v last kupljene, ali, kakor kmetje navadno pravijo, kavfrane. Gosposke so že po višjem povelju vecidel skazale vse take se ne v last kupljene zemljiša z natanjčnim popisom mere in dohodkov po katasterski prerajtbi vsakte-rega po njih misli še mitenskega delà. Mogoce je, da rnarsikteri posestnik mitenskega sveta ima tudi „kavfrane" lastnine, ktere so gosposke nevedoma med mitenske v prerajt vzele. Iz tega vsa-kteri lahko razvidi, kako potrebno je, da vsakteri od komesije poklican posestnik gotovo k poravnavi pride, in sabo prinese vse katasterske spise (pogne) od svojih zemljiš , urbarske bukvice, kavfertne in mitne pisma, tudi druge pisma, po kterih je posest dosegel, prerajtvilne pisma odškodnine za urbarske davke, desetino in stařic ali malo desetino, bukvice cesarskega davka, in natanjćno skazovanje, kaj da je odrajtovati od nje-govega mitenskega grunta na beri za fajmoštra, kaplane, mežnarja, šolo, in na nakladah za soseskine potrebe. Kdor se na poklic ne bode oglasi!, naj svoji zaniker-nosti pripiše, ce bode imel kasneje veliko potov popravit pomote in odvernit škodo, ki si jo je sam naključil. O. Da tudi dobro vravnane ljudske sole vendar zme-raj hirajo, in sadů nikakor obroditi ne morejo, kteri se po pravici od njih pričakuje, je poglavitnih vzrokov eden, da starši svojih otrok ali celo v šolo ne pošiljajo ali pa ne poredoma. To so že davno spoznali vsi šolski možje, kar nam pricajo pomenki mnogih učiteljskih zbo-rov, pri kterih so se pogovarjali in posvetovali, kaj jim je početi, da bodo starši bolj pridno svoje otroke v šolo pošiljali. In ako ravno je skoro vsak svoje storil, so vendar vecidel vsi v svojo žalost skusili, da vse njih prigovarjanje le malo zda, ter se prepričali, kako potrebno bi bilo, ako bi se taki starši , kteri svojih otrok radovoljno v šolo ne pošiljajo, k temu s silo primorali. To pa bo storila, terdno se nadjamo, naslednja hvale-vredna postava, ktero je slavno c. k. deželno poglavarstvo na Krajnskem naukazalo, in ktero je te dni naš častiti, za ljudske šole vès vneti okrajni poglavar v Krajnju , gospod Pauker po naši okolici razposlal. Glasi se pa blezo takole : ?)Iz poročil gospoda svetovavca za ljudske šole po Krajnskem so gospod deželni poglavar z nevoljo zvedili, da po mnogih šolah ni ne popisnikov vse za šolo ugodne mladosti, ne obiskovanjskih zapisnikov. Manjka torej takim šolam podlage, brez ktere se ne more ne nad rednem obiskovanjem čuti, ne obiskovanja s primernimi pomočki pospešiti. Iz tacega zanemarjenja postavnih pred-pisov pa sledi samo po sebi, da otroci neredno in zani-kerno v šolo hodijo, kar pregledni popisi ljudskih šol 1.1. poterdijo , iz kterih se razvidi, da se je po več šol-skih okrajih število učencov proti letu 1851 zmanjšalo. Ker je težavno nove ljudske sole vstanoviti, si je toliko bolj z vso resnobo prizadevati, da vsaj po tintih farah, kjer so že sole, starši svoje otroke po zapovedi va-nje pošiljajo, ker tudi zastran ljudskih šol dane zapovedi se morajo na tanjko spolnovati. Omenjenim napakam v okom priti, in da se ljudske pole redoma obiskujejo, so gospod deželni poglavar za-povedali. kakor sledi: 1. Vsi otroci od 6. do spolnjenega 12. leta morajo v vsakdanjo šolo hoditi. Od 13. do spolnjenega 15. leta pa v nedeljske. (§§. pol. š. osn.301. 306 in 311.) 2. Te otroke naj vsako leto o jesenskih solskih praznikih učitelj s krajnim šolskim ogledom natanjko po hišah in rodoviaah popiše, in popis primerjevaje s kerst-nimi bukvami vravná in zgotovi. (§§.301, 302,303,in311.) Pri otrocih, kteri se ali zavoljo daljave ali iz druzih posebnega obzira vrednih vzrokov v vsakdanjo šolo ne morejo siliti, naj se ti vzroki v šolski popisnik za-pišejo. Dolžnosti v nedeljsko šolo hoditi se pa , razun v 311. §. naštetih primerljejev, ne more nikdo oprostiti, ker ob nedeljah in praznikih morajo tako vsi odrašeni otroci k božji službi priti. V nedel jsko šolo morajo tudi tišti za vsakdanjo šolo ugodni otroci hoditi, kteri se iz popred naštetih vzrokov vsakdanje šole oproste. Pri tistih za vsakdanjo šolo ugodnih otrocih , kteri so že dozdaj v šolo hodili, naj se tudi v šolskem po-pisniku zapiše, kdaj so začeli v solo hoditi, da f»e razvidi , ali so (po minist. ukazu 26. jul. 1851, št. 7305, in po poglavarstvenem 14. aug. 1851, štev. 584) za- povedanih šest celih let zares dostali. Kjer se je imenovani popis přetekle šolske praznike opustil, naj se zdaj brez pomude zgotovi. 3. Na podlagi šolskega popisnika naj si učitelj zra-ven zapisnika za rede ali klase (Fortgangskatalog) dva obiskovanjska zapisnika naredi, da zamore va-nja dan za dnevom po obstoječih postavah zapisovati. V enega teh dvéh se tišti za vsakdanjo šolo ugodni otroci zapišejo, kteri so po šolskem popisniku dolžni v vsakdanjo šolo hoditi ; v enega pa vsi drugi v šolskem popisniku na- steti otroci (§§. 313 in 323.) Kjer se otroci zavolj premajhne učilnice ne morejo naenkrat učiti, naj se razdelé v dva razdelka do časa, da se bo številu otrok primeren prostor poskerbel. 4. Otroke, kterih v šoli ni, mora učitelj prec ali pa vsaj konec tedna ustmeno svojemu duhovnemu pa-stirju naznaniti, da duhovni pozvé, zakaj jih v šolo ni bilo, ter zanikerne k zvestemu spolnovanju dolžnost resno opomni. (§. 178.) 5. Starši, kteri se z zanikernim pošiljanjem otrok v šolo zadolžé , plačajo vkazendvojno učnino (§. 177.) Kjer so pa učiteljevi dohodki po vstanovitnem pismu njegove plače tako vravnani, da občine mesečne učnine ne plačujejo, se rajta po drugot navadni mesečni učnini 10 kr., torej znese ka z en 20 kr. na mesec. Kar se iz tacih kazin denarja nabere, se polovica proti prejemnemu listu učitelju zroci. Kam da se ima una polovica ober-niti, se nasvčt pošlje šolski oblastnii in ravná po njeni razsoji. 6. Da se nemarnemu obiskanju šol o pravém času z vso resnobo in močjo v okom pride, morata v sleher-nem šolskem kraju župan in šolski krajni ogleda konec vsacega mesca v vsakdanjo in nedeljsko šolo priti. ob-iskovanjska zapisnika pregledat, ter dvoje izpisov, v ktera je učitelj tište otroke zapisal , kteri poredoma v šolo ne hodijo, z učitéljem vred podpisati. Da ee bodo tacih šolskih ogledovanj tudi duhovni pastirji vdeležili, ee zamore od njih gorečnosti , s ktero vecidel vsi za solo skerbé #), terdno pričakovati. Eden tacih izpisov ostane v šoli. Enega pa župan sefcoj vzame, pokliče starše izostajavših otrok prec na odgovor, kaznuje krive z odrajtanjem dvojne učnine, ter pošlje izpis in poročilo, kaj se je storilo, okrajnemu poglavarstvu. Okrajno poglavarstvo pa bo s terdovratno zanikernimi z neprizanesljivo ostrostjo delalo. Te vis. ustanovila se daja vsim županstvom, kjer eo šole, na znanje s pristavkom, da se morajo prec in natanjko spolnovati." *) Kesnićno zaslužena pohvala. Vred. Naposled častiti gospod okrajni poglavar še opomne, přišel. Pogumni cerkovnik zgrabi zver za prednji nogi da je tadi on za spolnovanje te postave oštro odgovo- in jo verze na tla; sosed njegov, ki je slišal krič cer , da mora zastran tega poročevati in da je tudi g. kovnika, přiteče z majhuo sekirico na pomoć in pobije ren šolskemu svetovavcu zapovedano o pervem šolskem ogle- besno zver. Cerkovnik ima 19 ran, soseda ni nikamor do van ja pozvediti. kako se spolnuje. V Sorlci 22. februarja 1853. Sóriški. Natoroznanske řečí. Roze na oknih. Zima je pri nas precej pritisnila ,. je tedaj o pra popadla. Ker so pobito zver za volka imeli, so jo zavoljo talije v Bistrico pritirali. Tretji dan potem, ko so zver za neznano spoznali, so odtod na c. k. okrajno poglavarstvo v Postojno pisali, naj jim konjederca pošlje, da bo zver nj e d e r e c na tem. ogledal, ogled ko se je ta vím casu ila že pred oekimi leti v „Novicah" dane za » in zares je bil od tod le sam ko-pobite besne zveri poslan ! ! Med razglasila, so šle križem go prisndba stavice sam rešim. vorice po okolici ; enemu je bila pobita živina volk, dražemu pès, tretjemu bistro vid, spet druzim le si ca. Pervo vprašanje : Od kod izvirajo ledene roze nekterim jazbec, druzim šakalj. Nekteri so celo ali cvetlice na oknih pozimi? pripovedovali da Odgovor: Iz merzle sape, ktera skoz špranje med ampak parklje. A mm mm « V fll 1 • i rr i • omenjena zver ni imela krempljov 9 lesam in steklam v izbo pise. Ta sapa, ker je merzla, Kakor sim V ze rekel 5 ni bil okrajni zdravnik se zavoljo gorke izbine sape po šteklu kvisko vlece y m sopár, ki se je na okno vlegel, v cvetlice poravna k preiskavi steklosumne zveri poslan, ampak konje 1 1 • % • « 1 v • • « i « . V derec, ki je nazaj pridsi jo popisal,navadnemu domače-D rug o vprašanje : Zakaj niso cvetlice vsaki dan mu psu (sčenetu , špiceljnu) enako, kratke rudečkaste enake, ampak so vćasih bolj pokonci ali pa na levo ali dlake z nejjoîgim gobcom, z ostrogami na zadnjih no-na desno zvernjene? gah ; scer je rekel, da je znamnja h ude s tekiji ne Odgovor: To pride od merzle zunanje sape ali na nji nasel, kar pa gosp. Valentinćič ne poterdi, ki v vetra, kteri pride včasi od leve, vćasi od desne strani, protokolu pravi, da je zver le stekljine su m lj i v a. Po in tako tudi notranji tek sape razlićno pot po oknu stori. ogledu so zver zakopali. Ceterto vprašanje: Zakaj vćasih nic cvetlic ni ampak zgolj led? y Še zmiraj se pa govori o plemenu te zveri ; nekteri si ne dajo vzeti, da je bil šakalj, čeravno se jim do| Odgovor: Zato, ker je od zvunaj prav tiho, in poveduje, da šakalj ni kratke iu rudečkaste, ampak merzla sapa nič v izbo ne vleče, je pa tudi notranja d o lge rujavo-rumenkaste s cerno pomešane dlake in pri miru. Peto vprašanje : Kako je to 9 da so te cvetlice kosatega repa a včasi bolj debele, včasi pak bolj tanjke? Odgovor: Ce se bolj hitro delajo, bolj tanjke so, vleči ; kar se pak zgodi ker sopar nima casa, se obilno y ce le pocasi zmerzuje. » I rt? Še dru