Poštnina platana v gotovini P osamezae številke* Navadne Din —*75, ob nedeljah Din 1*—. .TABOR" ithij« v««k d«m tura nedelje in praznikov, ob 18. uri s datumom noalednjMra dne ter stane mesečno po posti D 10*-—, za inozemstvo L) 18' —, dostavljen na dom D 11*—, na izkaznice D 10'—, ioscrati po dogovora. Naroča se pri unravi .TABORA"* MARIBOR Jurčičeva ulica štev. 4» Cena oanaSnle stev. 1 Din Posamezne številke* Navadne Din —«75, ob nedeljah Din 1"*—% UREDNIŠTVO ee nahaja v Marf* bon«, Jurčičeva ul. it. d, j. oad-stropje. Telefon intarurb. it, 27«, UPRAVA se nahaja v Jurčičevi ulid it. 4, pritličja, desno. Telefon št. 24. — SHS po^tnocekevni racua štev. 11-787. Na naročila bt*ex denarja ea mm ozira. — Rokopisi le »e vračajo- Naslov A i Maribor, sreda 10. septemba 1924. »TABOR« je najcenejši slovenski dnev-^nifc. Stane mesečno samo 10 din. -Prinaša v kratkih obrisih vse najvažnejše dogodke, ki jih drugi listi raztegnejo na dolgo in široko. KralJ zopet v Beogradu. Davidcvič in Hadžič v avdijcnci. — Važ ne politične konference. — Skorajšnje sklicanje skupščino? BEOGRAD, 9. sept. Včeraj popoldne sta se Nj- Vel. kralj in kraljica Iz Topole vrnila v Beograd. Kor je bilo prvotno rečeno, da ostane kralj par dni v Topoli, so nekateri politični krogi pripisovali ■njegovemu povratku poseben pomen. — Vendar pa bodo to pokazali šele prihodnji dnevi. Na postaji ni bilo nobenega spTejema. Popoldne je bil minist. preds. Davidovič v 2urni avdijenci na dvoru. Poročal je kralju o notranji in zunanji politiki. Danes dopoldne med 11. in 12. uro je bil sprejet v avdijenco vojni min', general Hadžič. Po avdijenci so novinarji obsuli ministra z. vprašanji, kaj je govoril s kraljem. Odvrnil je, da je bil pri vladarju v resortnih zadevnh. Nj. Vel. se posebno zanima za zgradbo oficirskega doma v Skopi ju. Na vprašanje, kaj sodi o Radičevih zahtevah glede nove razvrstitve hrvatsikih polkov, je vojni minister odvrnil doslovno: »Doslej ni še nihče od mene kaj takega zahteval in po mojem mnenju tudi ne bo zahtevaL« BEOGRAD, 9. sept. Za jutri dop. jo sklican klub davidovičevcev k seji o položaju. BEOGRAD, 9. sept. Danes dopoldne je bivši min. preds. Pašič v radikalnem klubu dolgo časa konferiral z zg. Gjuri-čičem1, dr. Janjičem in Krsto Miletičem. Kasneje je prosil skupščinskega predsednika Jovanoviča, da je prišel k njemu na konferenco, ki je trajala nad eno tiro in je bila predmet živahnih komentarjev v političnih krogih. BEOGRAD, 9. sept. Ministrski preds. Davidovič je prosil predsednika Narodne skupščine, da naj skliče sojo odbora za priznanje zaslug narodnih delavcev. Iz tega sklepajo, da bo skupščina kmalu sklicana. Predsednik finančnega odbora se je danes mudil pri finančnem ministru dr. Spahu in se' posvetoval glede sklicanja fiuančnega odbora. Usodepolna nota nemikosa kancelar!?. Izjava o neodgovornosti Nemčije za vojne sunek v hrbet Herrlotu in Macdonaldu PARIZ, 7. septembra. Ministrski predsedniki Francije, Velike Britanije in Belgije so prejeli pismo nemškega državnega kancelarja dr. MaTxa. Nemški kan-celar izjavlja v svojem pismu, da bo moral podati javno izjavo, s katero Nemčija enkrat za vselej odklanja vsako odgovornost za svetovno vojno. Pristavlja, Se, da se s to izjavo ne bo izprenienila dosedcinja nemška politika, ki je privedla k londonskemu sporazumu. Nota nemškega kancelarja je važen dogodek, ki lahko postane usoden za londonski sporazum in za evropski inir vobče. Za noto tiče stari vojni hujskači nemški nacionalci, ki so za to nevarno ceno rešili Marxovo vlado v parlamentu. Nota je očividen sunek v hrbet fferrjotu in Macdonaldu in znači brezprimerno izzivanje nemških »Blirthundov«, o katerih ve ves svet, da so vojno.hoteli in jo na vse načine trdovratno podaljšali. Herriot je ponovno svaril Berlin pred to skrajno neumestno izjavo. Še v soboto je dejal neki nemški deputaciji, da pomeni napovedana nota skrajno slepoto. Macdonald- in Herriot sta v soboto poslala v Berlin naročilo, da naj opozorijo nemško vlado na posledice. Nič ni pomagalo. Tudi uvidevni Nemci so Marxa še v soboto brzojavno svarili. Nemčija Je v trenutku, ko so v Ženevi toliko govorili o miru in pobratenju narodov, povedala, da ne mara miru in sporazuma! Poraz RadKevcev v Prekmurju. PUČJNCI, 9. sopt Za včeraj so sklicali Radičevci veliko zborovanje za naš kraj. Njihovi agitatorji so poplavili vse Prekmurje ter lazili od hiše do hišo. Računali so na ogromno udeležbo Prekmurcev ter pričakovali na shodu več tisoč ljudi. Pripravljeni so 'bili kar štirje govorniki z dr. Pernerjem na čelu. Prišlo pa je na sod komaj največ 120 ljudi, a se med temi je bila večina pristašev demokratske in klerikalne stranke. Pod tem poraznim ntisom skrajno slabe udeležbe je otvoril shod dT. Perner, ki je razlagal Radičev evangelij. Poslušalci so ostali vse do konca mirni in so popolnoma a-patično sledili izva janjem govornika, ter se povečini razšli, še predno je končal. — Shod je jasno pokazal, da Radičeva slava v Prekmurju ton« in da ee UuEUtvo vedno 'bolj odvrača od1 njegove demago-Ske in razdiralne protidiržavne politike. —Tl—- KOMBINACIJE GLEDE BODOČE VLADE. Izjava radikalnega prvaka. BEOGRAD, 9. septembra. Glede na razpoloženje v radikalni stranki prinaša današnje »Vreme« izjavo nekega vodilnega radikalskega politika, ki je izjavil med drugim: Davidovičeva vlada bo v bližnjem času demisijonirala, s čemer se bo politična situacija temeljito izpreme-nila. Položaj bo čisto drugačen kot je bil Iv trenutku, ko so je sestavfla sedanja Da-ividovičeva vlada. Vse skupine bodo sta-ivile zmernejše zahteve. Sestavljena bo hova vlada, v katero utegnejo stopiti radikalci, klerikalci, demokrati in bosanski muslimani. Če pa taka vlada vendarle ne bi bila mogoča, bi bil volilni mandat podeljen oni skupini, ki lahko pričakuje naj-uspeha. V parlamentarnih krogih vlada prepričanje, da, sedanja vhjada ne bo mogla ostati dolgo na krmilu, 'dasi ne bo tudi tako naglo demisijonirala. Splošno pa vse kombinacije o morebitni bodoči vladi izključujejo Radičevce. Po mnenju radikalcev bo inicijativa za koncentracijsko vlado izšla iz dvora in sicor potom skupščinskega predsednika. Politični krogi — poroča nadalje »Vreme« — so nune n ju, da bo današnji sestanek Pašiča z Jovanovičem stal v znamenju notranjega preokreta v radikalni stranki CURIH, 9. septembra. (Sklepni tečaji). Pariz 27.85, Beograd 7.—, London 23.63, Praga 15.92, Milan 23.20, Newyork 533.75, Dunaj 0.0075, Budimpešta 0.069. ZAGREB, 9. septembra. (Skelpni tečaji). Pariz 402.50—407.50, Čutih 1435—1445, London 339.25—342.50, Dunaj 0.10745 do 0.10945, Praga 227.50—230.50, Milan 333,25—336,25, ]Nictyyork, 76230—77.30, OBČINSKE VOLITVE V KOČEVJU. KOČEVJE, 9. sept. Pri nedeljskih občinskih volitvah je dobila radikalno-de-mokratska lista 140 glasov (7 mantl,), skupina malkontentov, narodnih socia.l-cev in Nemcev 60 (2), nemška gospodarska lista 194 (9), SILS 144 (7). Kancelar Seipl v Ženevi. ^ ŽENEVA, 8. sept. V spremstvu ministrov dr. Grvinberga in dr. Rienbeclka je oh 9. uri zvečer prispel semkaj avstrijski kancelar Seipel. Izgledu zelo svež in ga vožnja ni izmučila. Angleški letalci v Newyorku. N e w y o r k, 8. sept. Angleški letalci krog sveta so prispeli semkaj. Slava Vam, g. Davidovič! Ko so te dni listi obelodanili vest, da Radičevci zahtevajo vrnitev lirvatskih polkov iz Macedonije, je kr. minister in spe, podpredsednik hrv. republikanske stranke Predavec izrecno povdaril, da Radičevci ne zahtevajo izprememb v vojski. Ob istem času je dal strankin voditelj in njen absolutni in nezmotljivi poglavar interview dopisniku madžarskega lista »Az Eist«. V tem novem izbruhu Radičeve neozdravljivo klepetavosti je citati črno na belem-, da HRSS slejkoprej zahteva popolno oblast nad vojsko in financami. Vojska mora biti organizirana v skladu z njihovim pacifističnim prepričanjem'. O monarhiji je izjavil Radič, da vlada ne zahteva od njih brezpogojnega priznanja kraljev6tva. Te izjave ni Radič dal pred zborom zagorskih kmetov, kjer mora tako žonglirati, da se ljudem ne odprejo oči in da ne vidijo njegovega umika. Namenil jih je inozemski javnosti in celo Madžarom, ki niso bili nikdar prijatelji Hrva-. tov, še manj pa prijatelji Jugoslavije. Njim na ljubo je dodal h koneu še eno politično slaščico: Po Radičevem mnenju sploh ni Male antante in Radičeva stranka bo odločno proti vojaški kontroli nad Madžarsko in Bolgarsko. Še več: ona bo stremela za tem', da se Hrvat&ka ujedmi z Madžarsko in Bolgarijo(l). Komni je hotel Radič koristiti s takimi izjavami? Čemu farba inozemsko javnost, če res misli postati državotvoren či-nitelj v Jugoslaviji? Ali tega on ne misli! To misli g. Davi dovič s tovariši, zato je njegov sporazum z Radičem usoden nesporazumi Smotreno dela Radič na to, da bi pod-miniral same temelje naše države. Ti temelji so predvsem enotna vojska in skupne finance. Kdlor njih razdeli, razdeli državo. Vodilna hrvatskn Stranka ne priznava Male antante, ki ščiti sedanji terito-rijulni status quo v Srednji Evropi. Zato pa rada privoli v to, da se ukine kontrola nad oboroževanjem Hortyjeve Mad žarske in Cankovljeve Bolgarije. Tako hoče »pacifist« in »antiimperijoiist«! Vse to le dokazuje, da je Radičeva ideologija popolnoma i a priori nasprot na ideji jugoslovanske države in da demagog Radič &e vedno vodi hrvatske ma Se k svojemu staremu idealu: Avstro- Ogrski, Zato vidi končen cilj svoje politike v združitvi Hrvatske z Madžarsko in Bolgarijo, potem1 ko bi razdražil Srbe, Hrvat« in Slovence. Od 1.1914 do 1. 1904 je v Radičevi križ-kraž politiki vendarle ena linija stalna in nepretrgana: sovraštvo do sožitja Hrvatov s Srbi, stara dedščina starčevičan-stva. Slporazum, ki je sklenjen na taki podlagi, je slep sporazum- in ne moro trajati delj časa. Ali bodo ostali voditelji HRSS vkrotili Radiča, ali Pa bodo z Radičem] vred sprejeli vsiljeno jim usodo državnih izdajalcev! Država radi njih ne more in ne sme propasti! Številke govore... Sodajna vlada je dovolila za vso one v Sloveniji, ki so bili po ujmah oškodovani, 500 tisoč dinarjev;. Leto: V. — Številka: 206. Poslanci pa, ki po krivdi vlade že več ko mesec dni pasejo lenobo, pq dobijo na dan 300 X 313 =z 93.90 din., torej v celenS mesecu 2 mil. 800 tisoč din. Pirmerjajte, ljudje božji, in čudite sel ogromnemu socialnemu delu sedajtne vlado Radič zahteva oblast nad vojsko In financami. Kot zaveden naprednjak iste za lepa oči g. dr. Korošca prodali klerikalcenS poleg Kmetijske družbe sedaj tudi Mestno hranilnico v Ljubljani. Odstavili sto na Koroščev ukaiz nepristranskega ge-renta Kollmana in postavili namesto njega kar petero črnordečih gereritov. —• Slava Vam. g. Davidovič, slovenski naprednjaki Vas bomo ohranili v hvaležnem spominu! !■ I .... Razpis abonsnana v mariborskem gledališču za sezono 1924/25. 7 Uprava narodnega gledališča v Mari* boru razpisuje abonma za sezono 1924-2K, Abonma je skupni t. j. za operne in dramsko predstave i« sicer 15 glasbenih in lS dramskih predstav, skupno 30 predstav, ter samo operni abonma t. j. 15 glasbenihj predstav. Ceno za operni abouimu (15 glazheniht predstav): Lože št. 7 in 8: 2000 D, št 4, 5, 6 1600 H, št 3.2: 1200 D. Sedeži v parterju: I. vrsta: 480 D, JI— III.: 400 D, IV.—VIL 320 D, VIll.-XJX. 3S0 D. Balkonski sedeži: L vrsta 480 D, IL 320 D, DL—VL: 240 D, V.-VI.: 200 D. Galerijski sedeži: I. vrsta na sredi? 240 D, I. vrsta spredaj: 160 D, II. 120 D. Cene za skupni abonma (30 predstav) so za 50% višje. Navodila abonentom: Letošnjo oezo®fot' ima ložni abonma samo 4 sedeže, peti sedež se lahko dokupi vsakokrat pri blagajni. Pravico do petega ložnega sedeža/ Pa ima 1« abonent dofične lože. Ker se nahaja haše gledališče do danes še bre® subvencije in gled. uprava nujno potrebuje denar, prosimo p. n. abonente, dial vplačajo po možnosti takoj ve« znesek za abonma, sicer pa velja za vplačevanj«/ abonmaja sledeče: Abonma se vplačuje vnaprej v štirih zaporednih njesečnlh' Obrokih, počenši t vpisom. Uradniški abonma. O conah za urad* hiški abonma, daje pojasnila gledališka blagajničarka. — Posebna navodila: Ker imajo uradniki popust, velja izstavljena legitimacija samo za tisto lune, na katero je izstavljena. V slučaju, da bi se o-paailo, da se legitimacija poeojuje drugim! osebam, zgubi pravi imejitelj legitimacijo pravico do uradniškega popusta. (Na zahtevo gled, kontrolnih organov, je treba legitimacijo pokazati. Pii tej priliki tudi opozarjamo, da je treba imeti abonentsko legitimacijo pri vsaki predstavi, to pa še posebno radi finančnih kontrolnih organov). Katkor navadni je treba tudi uradniški abonma vplačevati v obrokih vnaprej, počenši z vpisom. Kdor zamudi 1 oibrok vplačila, zgubi tudi pravico do popusta, -r Rok za prijavljanje abonimana j« do 15. sept Prijavlja se pri gled, blagajni vsak dan od 9.—12. in od 15.—17. ure; kjpr se dobi' tudi vse tozadevne informacije. Telefon: 382. Šport. Jubilejne športne prireditve. GAK in Concordia so bile v zadnjeSl trenutku odpovedane. Rapid: Viktori* 3:1 (1:1); štafeta skozi Maa-ibor zmaga »Prim/orje«; v finalni nogorrt. tekmi »Rapid«: »Maribor« ne pride do odločitve. Vi tekmovanju ljubljanski Laženašie, ki so si takoj pridobile simpatije in očarale a ljubko temperamentno športno igro vset gledalce, je zinajsaJl toom »Ilirije« ; tearn »Atene« z 3ti Kupujte tablice za tombolo, ki se vrši iŽ8. tm. V prid Sokolskemu domu! Doma in po svetu. — Smrtna kosa. V Žrčah pri Konjicah 3e 4. trn. umrl posestnik g■ Franc Fink, oče mješčanskošolskega nadzornika gosp. Finka v Mariboru. •n- Samomor posestnika. V Devini, občina Šen tov oc pri Slov. Bistrici, je 8. tm. posestnik Anton Steinibacher dopoldne prišel nekoliko vinjen domov in se vle-gel spat. Popoldne krog 2. nre se je prebudil in se obesil na vrv, ki si jo je pritrdil za močen kavelj. Poklicani zdravnik je mogel le še konstatirati smrt. V smrt ga je menda gnal obup nad slabim gmotnim stanjem. — Smrt v gozdu. Dne 5. trni. krog 6. ure zjutraj so našli v gozdu blizu trga Sv. Lovrenc na Pohorju mrtvega vpokoje-nega nadučitelja g. Mihaela Mogeja, ki ga'je zadela pod nekim drevesom kap. 781etni Moge je bil zadnje čase večinoma v postelji, dne 4. tm. pop. pa je hotel na isveži zrak. Sprehajal se je po polju proti gozdu, a se zvečer ni vrni^. Iskali so ga celo noč in ga našli zjutraj mrtvega pod nelkim drevesom1. Pogreb je bil 7. tm. — Naprednjak župan v Kokarju. Iz Krokarjev v Sav. dolini poročajo: Dne 7. tm.'je bil tu izvoljen soglasno za župana gosp. Franc Cajner, posestnik in lesni trgovec. To je vsem1 občanom v veliko za- • .»loščenje, njemu Pa v čast, ker je »Slov, • gospodar« pisal pred tremi leti, da on ne bo nikdar župan. Tudi občinski svetovalci Tratnik Alojz, Weis Ferdo in Finkšt Anton so sami pametni in za napredek vneti možje. Svi dobrovoljci, oficirji i vojnici, fcoji so u martu i aprilu 1917, iz srpskoiga dobrovoljačkoga korpusa u Rusiji prešli "'n rusiku vojisku, umoljavaju se, da hitno ■ eaopče potpisanomu svoje adrese u svr-bu zajedničke akcije kod nadležnih faik-tora. — Dr. S. Landikušič, Zagreb, Hatzova ul. 12. — Zlet vojvodinskih Orjun, ki je bil v ■nedeljo v Novem, Sadu, jo bil želo dobro . obiskan, Posetiie so ga številno delegacije iz, vseh pokrajin države, med njimi okoli 80 orjunašev iz Slovenije. — Velika mednarodna konferenca za razorožitev. Dogodek zgodovinskega in svetovnega pomena je sporazum na ženevskem' zasedanju Društva narodov glede akcije za razorožitev. Sporazum ■ vsebuje več konkretnih točk, po katerih bi naj države v bodoče reševale to težko : in dalekosežno vprašanje. Če ne bo stvar . ostala le na papirjiu in alko je^ne bo praksa, ki je včasih huda sovražnica lepih teorij, ob prvem resnem' konfliktu^ izigrala, tedaj sme Evropa pričakovati mir nejše dni. Rezultat proučevanj ki bodo uvedena v smislu ženevske resolucije, bo pretresen in definitivno sprejet na mednarodni konferenci, katere bi se imele u-deležiti tudi države, ki za sedaj še niso .včlanjene v Društvu narodov. — Pojasnila in legitimacije za Velc-Sejra v Pragi dobite na Ceh.,slovaškem 'konzulatu, Breg in rri Aloma Company, Kongresni trg 3. Ljubljana. 19. sept. skupen izlet jugoslovanskih trgovcev. Italijansko mnenje f\ o naSem športu. Ny milamsiki »Gazzetta sportiva« je priučil znani italijanski športni publicist 'Namo Salvaueschi z datumom meseca novembra 1922, Beograd, večkolonski članek z naslovom1: Lo šport jugoslavo._ (Jugoslovanski šport). Brez kritike najvaž-Mejših odlomkov tega vseskozi interesantnega članka, naj čuje naša javnost ■minenje naših dobrih solsedov na zapadu im je vpošteva! Salvaneschi piše: »... Medtem' ko so po vojni premagani šport razorožili, (saj v njegovih namenih in v odnošajih do vojaštva), so zmagovalci povečini okrepili vojački značaj športne vzgoje. Najsijajnejši med vsemi je fenomen češkoslovaškega Sokolstva, na katerega eem že opozoril italijansko javnost. Ne da bi morda imeli Sokoli simpatičnega in mladega prijateljskega naroda, ki o-beta v veliki meri močno državo, v kakem' oziru nam' neugodno težnje... omenili sem' tudi, kako jo Sokolstvo pred , vsemi zrastlo na številu in mtoči, za kar i g® mocratmo občudovati... Pa vendar le-! ži nekaj v Sokolstvu, kaT ne more ostati prikrito opazovalcu. Morda čisto vojaški značaji Pa še drugo k ar alk ter i s tist i h o mpraimo vzeti v resen pretresi Mi Latin-dj.,Sledečo: Sokoli niso nič manj kot strdšue mreže združenja Slovanov, ki nosijo 'tukaj v Jugoslaviji, katera nas ne Jjubi, popolnoma protiitalijanski značaj. ,: Nočem s tem povedati- da pomeni — Zdravniški dnevi v Zagrebu. Zdravniško društvo v Mariboru javlja svojim članom, da bo od 21.—23. sept. tl. zbor zdravnikov iz Hrvatske, Slavonije in Medjimurja v Zagrebu slavil 50-letnico obstanka. Ob tej priliki bo znanstveni medicinski kongres s predavanji, letna skupščina jugoslov. teharskega društva itd. V pon del jek 20. okt. zvečer ob 7. uri je koncert filharmonije, ob 9. uirl pozdravni večer; v torek 21. okt. d op. svečana seja zbora zdarvnikov, popoldne predavanja, potem zaključna seja kongresa. Vsi elani se vabijo, da se v čim večjem številu udeleže in da javijo zboru liječnika v Zagrebu, ali se udeleže sami ali z obiteljo (število članov) in dan prihoda v Zagreb, da se pravočasno preskrbe prenočišča. Prijave se morajo poslati najkasneje do 1. okt. na naslov: dr. D. Fischer, Zagreb, Duga ul. 6. Priložiti je 100 din., nakar dobi udeležmik izkaznico, veljavno za polovično vožnjo. — Pet let po krivem zaprta v blaznici. Iz Sedimograške se je pripetil sledeči dogodek, ki se sliši 'kot sujot romana kake CVurts-Mahler: Baronica Klara Puesa-ova se je hotela sama polastiti velikega Očetovskega pc&estva, ki bi ga morala sicer deliti s lSletno sestro Ilnio. Da bi se sestre iznebila,' je podkupila nekega zdravnika, ki je zstaviJ spričevalo, da je Ilma neozdravljivo blazna. Dekle, ki je bilo popolnoma normalno, so zaprli v blaznico, kjer je prebilo pet let v neki celici, katere ni niti enkrat zapustilo. — Vsled slabe prehrane jc bila Ume že sama kost in koža. Njeno pohlepno sestro so takoj zapadi, — Skader — zavetišče banditov. »Večerno a pošta« piše, da biva v Skadru več znanih banditov, ki jih naše oblasti zasledujejo radi številnih zločinov, ki so jih storili na nnšemi ozemlju. V Skadru živi tudi več odmetnikov, kateri so pred mnogimi meseci zbežali v Italijo. Tiranski vladi jc dobro znano, kdo so ti ljudje, a jim1 me stori nič žalega, kor se zanje zavzemajo njihovi italijanski Prijatelji. — Zgradba hiš naseljencem. Ministrstvo agrarne reforme je nabavilo Uiate-ri ja! za 1500 hiš, ki jih bodo zgradili za koloniste v severnih krajih Bačke. Banata, Srema in Slavonije. Materija! je bil kolonistom že dostavljen in bodo hiše ge pred zimo pod streho. Za pokrivanje je nabavilo 2,200.000 opeke. V toku je naročilo materijiala za nadailjnih 2000 hiš. — Hrvatski šolarji pri kralju. Kralja in' kraljico so posetili v Topoli učenci ljudske šole v Poljani pri Križevcih na Hrvalskeni. Prinesli so kralju in prestolonasledniku raznih daril. Zanimivo je, da je ta šolar ska deportacija prišla iz e-nega najbolj radičevških krajev na Hr-vatskem. — Sherlock Holmes vpokojen. Minule dni je stopil v pokoj sloviti angleški detektiv Ferier, ki si je pridobil svetovui glas kot izsledovatelj silno zapredenih mednarodnih zločinov. Ferier je bil nekak model znanemu romanopiscu Conami Doylu za Sherlocka Holmesa, kateri je znan vsakemu ljubitelju detektivskih romanov. — Majhni globetroterl. V Beogradu je izginilo več fantkov v starosti 10—15 let. športni pojav v Jugoslaviji orožje protiitalijanske propagande, ker je zelo težko in problematično govoriti o športu v deželi, kjer vlada pastirstvo in ki je po večini in po tradiciji poljedelska, vendar je v vsakem slučaju pomembno, da nosijo Sokoli, ta edina oblika, recimo jugoslovanskega sportisma, čisto nam sovražen' značaj. Kaj pravijo k temhi Čeho.dlovaki, kjer so Sokoli rojeni za misel bratstva, pa naj si bo vseslovanskega!.... ... V Jugoslaviji se kaže športni pojav iz nesiigurnega in mračnega začetni-štva v jasni luči sovraštva proti Italiji. Zaman bi bilo sedaj to prikrivati. Izvzemši Ameriko, Anglijo in Italijo (ki bo prej ali slej primorana postopati kakor drugi) — povsod prooika šport v Socialno in politično življenje dTŽav, vstvarjajoč zavest in disciplino mladine, ki bo s časom stopila na krmilo države. S .svojimi idejami in nazori! In Jugoslavija, ta najnovejša država, nastala s pomočjo vojno; katero so favorizirali Zavezniki na škodo Italije, v svojih zahtevah še nezrela za mednarodno življenje; ta Jugoslavija ni našla v Sokolstvu, športu, ki ji ga je ponudil panslavizem', nič več kot protiitalijansko misel, Saj zadostuje, da se človek potrudi v Beograd, gre na ulico, se spusti v pogovor, da se prepriča o tej jasni resnici. Ne morejo nas trpeti, Jugosl oveni! Že samo ime Gabriele cTAnhunzio jih ogreni. Nič ni pomagal" vrtna, velikodušno Ti fantki so se pod vplivom kina tako navzeli avanturističnih teženj, da so sklenili, iti pogledat, kje neki izvira. Sava. Odšli so z doma, ne da bi komu kaj povedali. Stariči so bili seveda v hudih skrbeh in so jih iskali na vseh koncih in krajih. Te dni se je neki lOletni popotnik razočarano vrnil, češ, da ga bolijo noge, a izvor Save je predaleč. — Atentat na Lenjinov grob. Iz Moskve javljajo preko Helsingfosa, da so v mavzoleju, kjer je hranjeno balzamirano Lenjinovotruplo, bil v nači 1. tm. naj den peklenski stroj, zavit v stare časopise. Baje je vseboval toliko eksplozivnih snovi, da bi ves mavzolej zletel v zrak. — Uzmovlči v Šmarskem srezu. V soboto 30. avg. so še doedaj neznani tatovi vlomili pri posestniku Jakobu Kozjan v Babnireiki, o'bč. Sv. Štefan. V noči od sobote do nedelje jc bil že imenovani gospodar z doma pri svoji hčeri v Št. Petru pod Sv. goro. Tatovi so to priliko porabili in mu pobrali minoigo obleke, mesnino, slanino, puško in še več drugih reči v vrednosti do 20.000 kron. Kozjanu je že poprej svinjska kuga izpraznila vse svinjske hleve, tako da niti repa ni v svinjaku. Tatovi so na vsak način znali za odsotnost gospodarja. — V torek zvečer 2. tm. so pa vlomilci vlomili pri trgovcu g. Fr. Založniku v Zibiki. Tudi tukaj izgleda, da je bila banda znana v Založnikovi trgovini, ker je ravno pri blagajni skozi okno vdrla. Ker je pa blaga jna močna in težka, jo niso mogli odpreti. Vzeli so pa blaga in žepno uro z zlato verižico v vrednosti okrog 60.000 K. Pri vlomu so v naglici pozabili težko popolnoma novo še nerabljeno dleto. Orožniki stvar preiskujejo, ni pa upanja na kakšne uspehe. — Dobro bi bilo, če bi se število krošnjarjev nekoliko zmanjšalo. Ni ga skoro dneva, da bi se kake vrste krošnjar v naših krajih ne pojavil. Saj dobimo pri naših trgovcih cenejše in boljše blago. — V Angliji se ženijo petnajstletni. Statistika zakonov na Angleškem' kaše nenavadne primere zgodnjih zakonov. Samo v eni angleški grofiji jo stopilo v zakon 20 petnajst let starih fantov in deklet. Tri mlade ženske so bile v tej starosti že vdove, ena je 'bila s šestnajstimi leti ločena. V mestu Lagewood živi 12 žen, ki so se vse poročile še pred 15 letom starosti. V statistiki je zabeležen tudi zakon sedemnajstletnega mladeniča z lijegovo prejšnjo dojiljo. V Londonu so našteli dvajlset ned ol etn ih žen, 51 jih soprogi so stari čez 60 let. — Deset let z nožem v glavi. V Som-baitkely živi neki voznik Jožef Stallcr, ki ima nenavadno trdo lobanjo. Pred 10 leti mu je nekdo v pretepu zasadil nož v glavo, a noževa konica se je zlomila ob kosti in obtičala pod kožo. Mož ni niti vedel, kaj ima pod kožo. Šele pred nekaj dnevi se je napotil k zdravniku, ker so ga nadlegovale rastoče bolečine na glavi. Zdravniki so mu nož odstranili iz glave. Konica je bila pet centimetrov dolga in tri centimetre široka. — Dvoboj mod fantom in deklico. Ta neobičajni dvoboj se je pripetil v Harla-nu v Am'e»riki. 17letni Freeman Wilson in 181 etn a Lucy \Vagonncr sta se na ulici nekaj sporekla. Dekle je vzelo revolver iz ročne torbice im ga pozvalo, naj bo kavalir. Fant je tudi imel s sabo revolver in ga je naperil proti dekletu. Domenila sta se sta »pravilen« dvoboj. Dekle j>e merilo dobro in je Freemama dvakrat ranilo. Fant je meril Še boljše in je vročekrvno Lucy ustrelil. Tata ne ssira® naprelt Stranka več ko postava. Kadar joktj*-ka oblast izdala v spornih zadevah odločbo, se je sklicavala na postavo kot utemeljitev. Danes se pa je zgodil slučaj, ko se je stranka sklicevala na postavo in pravico, da je klerikalni mogotec izjavil: »Kaj me briga postava, sedaj je nova vlada.« Torej postava ne velja, le moč in tiranija. Taki nasilniki uničujejo državo, to nas vodi v poigubo. Proti taki m nesramnostim' bi zalegel le pasji bič. Odkar imajo klerikalci v rokah oblast in moč, so neznosni, poblazneli. Krivični in podli so vedno, sedaj so povrhu še naduti in prevzetni. Izzivajo najmirnejše ljudi. Da bi vse uHonili,uničuje jo posameznike. Klerikalna morala. Političnega nasprotnika je treba uničiti. Kako® Lopov ga toži pri sodniji, dobi pričo, ki vedoma in hotonra po krivem priseže in nasprotnik je strašno osramočen in oškodovan-Kami vodi ta poti — V pogubo. Kdo je pravi krivec teh zločinovl —* Politiku j oči duhovnik. S tem ne maramo žaliti vseh duhovnikov; tudi v tem! stanu se najdejo odlični, pošteni možje, vzorni rodoljubi in vrli dušni pastirji; a žal jih je pri nas prav malo. Tem redkim odličnikom izkazujemo vse spoštovanje, podpirati jih moramo v vsakem! oziru, da nam pomagajo skrbeti za blagor ljudstva, zlasti pa za dušni mir. Special. za ženske bolezni in porodništvo Med Dr. FRAN TOPLAK se jc vrnil in zopet redno ordinira. 1977 Mariborske vesel. Vaiibor. 9. septembra 1924- Krajevna organizacija J DS za Maribor sklicnje za četrtek II. sept. ob 20. uri v Narodni dom - shod volilcev ter poziva somišljenike k mnogobroinl udeležbi. Pokažimo, da hočemo obvaro. vati narodni značaj Maribora pod zastavo Narodnega bloka. Za odlbor: Dr. BOŠTJANČIČ, predsednik m Sestanki narodnih volilcev: 9. sept. ob 20. uri v gostilni Jadran (Rotovški trg); 12. sept. ob 20. url v gostilni Benko (Koroška cesta); 16. sept. ob 20. url v gostilni Proclia-ska (Strina ulica). Povsod sodeluje pevski zbor »Jadrana«, delo italijanske marine; in prav malo mir in Rapalski pakt Jugoslovanska mladina sovraži Italijo. V Sokolstvu je našla izraz svojega italofobnega čustvovanja... ...Edino dobro, da je šport v Jugoslaviji še v povojih. In težlko se bo razvija!, vsaj v kolikor mi Latine! in tudi Anglosuksouci opažamo, kajti 87% prebivalstva so fcmetje.... . . . Šport, vzet v njega celoti in v bistvenih potezah, bo le težko vsipeval v teh gorskih krajih, surovih, kjer se osre-dotočuje življenje v zagorskih vasicah in kmečkih mestecih, In vendar obstoja v Jugoslaviji preko orijentalske indolen-ce Črnogorskih pobrežanov — primitivna koncepcija športnega življenja. Rojeni atleti, ker navajeni na trpkost življenja. atleti po poklicu, ker gorja ni in pastirji, navajeni zasledovati črede čez prepade; skakati iz skale na skalo; atle-tično vstvarjeni, da zamorejo prenašati svoje ostro ozračje. Tega ne moremo zanikati, da tvorijo taki Jugoslovani mogočno enoto Sokolstva. Sokoli, ki nosijo v programu idejo vojne, kakor Skauti, imajo v krvi vojaško vzgojo, so morali priti v milost tega kot otrok priprostega naroda, ki je pripravljen obvladati vsako zapreko, ki se pokaže nad njegovo željo in ciljem. Sokolstvo s svojim vojnošportnim sistemom in duševno koncepcijo, oblikovano iz surovosti in mrko discipline, je bila edina športna forma, ki se je mogla prilagoditi novi jugoslovanski športni formaciji..,, ... In predvsem mi, ki živimo na drugemu obrežju že tolikrat grenkega morja, k kateremu Jugoslovani gledajo s svojimi širokimi očmi kmetov kakor k čudesu: mi, predvsem mi, Italijani, ki nismo priljubljeni in nikdar umevam od teh nemirnih in prav malo prijetnih sosedov, mii si ne smemo prikrivati tega, kar jugoslovanski Sokoli tako očlto kažejo že pri prvi svoji formaciji... ... Ni morda le športna grožnja, kar prihaja iz Jugoslavije. Je to jasen simptom1 mentaliteto tega naroda, eminentno mladega, eminentno balkanskega, ki išče izhodišč preko lastnih mej in lastnih teženj — to je primitivna koncepcija Sokolstva ... . .. Sokoli bodo nekega dne poklicani, da tvorijo hrbtenico velikega _ Slovanskega gibanja katero moramo mi Latinci predvsem mi Italijani, v lastnem interesu zasledovali od blizu------- . . . Nižje Zemuna je pred stoletji — ni to včerajšnja zgodovina — pustil Rimski imperator, tam kjer se zliva Donava v Crno morje, znamenja latinsko kulture, ki še danes pričajo, mogočno,v dobrem’ pravu nesmrtnega Rima. Naša zgodovina pa ni rojena v podonavskih gorah in ni prišla iz skalovja Palakai. Zato smemo z mirnim očesom zreti športno - naeijonaUstično mrzlico jugoslovanskih Sokolov. Vendar ne zabimo, da eksistirajo! In da bodo eksistirali, predvsem, proti nam, * O—■ c , pisalni stroji, računski stroji, kopirni stroji, ANT. RVD. LEGAT, Maribor, samo Slovenska ul.J7, tel. JOP. mi Prijateljski sestanek miuolo sobote v hotelu Kosovo ne bil razmeroma jpiilično obiskan, č*al smo Pogrešali trr arsiikoga, ki bi bil lahko prišel. O volitvah v občinski zastop sta govorila g!?, dr. Lipolfl in dr. Strmšek. Pevski zbor »Jadrana« je zapel več pesmi. m Volilni sestanek v magdalenskem predmestju. V laoboto 6. trn. se je vršil sestanek narodnih volilcev v gostilni »Trst«. Govorila sta gg- dr. Boštjančič in 'dr. Kac. V soboto 13. tm. ob 20. uri je sestanek v gostilni Verzel na Ruški cesti. m Prestolonaslednikov rojstni dan. Dodatno k našemu sobotnemu poročilu ■pristavljamo, da je bilo tekom popoldnevu izobešenih mnogo več zastav. Večina prebivalstva je šele iz dopoldanskih prireditev posnela, da ima proslava večji rnačaj in je potem1 izobesila zastave. — (Večerna balkljada je lepo uspela. Na mnogih oknih so gorele sveče. Vojaška glasba je zanesla v večerno ulično življenje nenavadno živahnost, ki mu Je povorka s plamenicami vtisnila svečano slikovitost. . , m češkoslovaški poljedelski minister dr. Milan Hodža, ki se je v nedeljo udeležil kmečkega kongresa, je na povra u Iz Ljubljane sprejel v nedeljo popoldne Pred svojim salonskim vozom deputacijo tukajšnje Jtugoslov.-ceskoslov. lige. De- putacija, v kateri so bili gg. predsednik idr. Pivko, tajnik dr. Rapotec in odbornik Borko’, ga je pozdravila in se z n jim Sdlelj časa razgovarjala o razmerah v Mariboru ter o medsebojnih stikih. G. minister dr. Hodža se je spominjal, da je bival kot Metni deček pri svojem ujcu v Spilju, da dobro pozna mariborsko o-kolico in ga Maribor še prav posebno zanima. Odlični voditelj slovaških agrar-loev se je nato z brzovlakom odpeljal Proti Dunaju, odkoder se je tekom noči .Vrnil v Bratislavo. m Orjunaška proslava v Mariboru. V nedeljo dne 7. tm. dopoldne ob 10. uri se 'je vršil ustanovni sestanek za delegate 'mariborske oblasti, na katerem je bil form el no izvoljen odbor Orjune za mariborsko oblast. V izvršilni odbor so izvoljeni za predsednika Rehar Radivoj, za podpredsednika prof. R. Kenda, za tajnika Vauhnik za blag. Del e j a, odborniki; dr. Lj. Pivko, Arnuš, dr. Irgolič, nadalje v širši odbor 15 delegatov veči-thoma izven Maribora. V revizijski od-’bor Marčan Joško, ravnatelj, Zorko Janko, uradnik in L- Doležal, knjigovodja. Sestanek je jaiko lepo uspel in se ga je u-Ideležilo okoli 250 članov delegatov. Pop. ob 5- uri je bil družabni večer v prostorih Narodnega doma, pri katerem je sodeloval polnoštevilni orkester maribor-l&kega Sokola. Prireditev je gmotno in tudi sicer prav dobro uspela, kljub raznim drugim prireditvami ! m IB- deška osnovna šola — Ruška cesta. Zapisovanje učencev v sredo in četrtek, 10-in H- septembra od 8. do 12. ure. Šolska maša v soboto, dne 13.sept. ob 8. luri. Reden pouk v pondeljek, dne 15. septembra. 1' m Škrlatica v Mariboru. Iz tedenskega izkaza o nalezljivih boleznih, ki ga je izdal mestni fizikat za čas od 31. avg. do 6. septembra, posnemamo, da sta se pojavili dve obolenji za škrlatinko, ki je doslej v Mariboru ni bilo. Neozdravljiva eo še 3 obolenja za grižo in 1 za tetanom. — O 35. glavni skupščini Družbe sv. Cirila in Metoda, ki se je vršila 7. tm y Celju, smo morali poročilo radi _ pomanjkanja prostora žal odložiti za jutri. Skupščina je bila lepo obiskana. Poročila odbornikov so pokazala, da med nami pojema smisel za idealno nacionalno kulturno delo. Pri volitvi odboTa so bili Izvoljeni dozdajni odborniki. m Koncertna agentura. Danes ob 20 uri bo v Narodnem domu drugi sestanek zastopnikov društev glede ustanovitve koncertne agenture. Že obveščeni zastopniki naj ne pozabijo priti! m Iz policijske kronike. Vzlic številnim prireditvam sta nedelja in pondeljek potekla razmeroma jako mirno. — Aretiranih je bilo v tem easu 5 oseb in vloženih 24 ovadb radi raznih policijskih prestopkov. Tudi športne prireditve so Potekle brez vsakega incidenta. m Mestni kino. »Zlata vešala« film elegance, strasti in veliko ljubavi v 5 činih ter veseloigra »Pasji raj« v 2 činih se predvaja v torek, sredo in četrtek. m Novi tečaji za strojepisje, stenogra fijo in knjigovodstvo (posamezni pouk) začnejo na Ant. Rud. Lega tovi šoli v Mariboru dne 1. oktobra in trajajo štiri mesece. Pojasnila in vpisovanja v trgovini 6 pisalnimi stroji Ant. Rud. Legat, Maribor, Slovenska ulica L Telefon 100. 1891 m Klub Bar. Od 1.—15. sept. samo kratko gostovanje svetovnoznanega iluži jo nista Morelli s tovarišico, Zlatagoras (ruski plesi), Ella Leskof, Lepa Petrovič. .Vida Boško. 1905 Kultura in umetnost. x »Nova Evropa« je izdala dne 1. sept. dolgo napovedano številko, posvečeno kulturni Sloveniji. Številka je zvesto zrcalo slovenskega življenja, v katerem vidimo plastično sliko našega razvoja in sedanjega stanju. Prispevali so gg. M. Murko (uvodnik), J. Glonar (slov. znanstvena ■kultura), A. Ušeničnik (o pomenu vere za slovenski narod), L. Poljanec (slov. šolstvo’ po ujediinjcnju, M. Presl (Strokovne šole v Sloveniji), L Cankar (o značaju starejše slov. umetnosti); J. Mantuani (o slovenski ljudski umetnosti), F. Mesesnel (o slov. modernem slikarstvu), J. Mantuani (o slov. narodni glasbi v starih časih). A. Lajovic (pregled razvoja slov. muzike), J. Grafenauer (pregled najnovejšega slov.^ slovstva) in Fr. Albrecht (o slov. gledališčih). V knji-ževunm pregledu sta prispevka A. Gradnika in I. Preglja. To je že druga dvojna številka, ki jo je »Nova Evropa« namenila Slovencem. Priporočamo revijo v obilno naročevanje. (Uprava: Zagreb, Preradbvičev trg 9). — Mestno gledališče v Celju. Sezona 1924-25 v celjskem mestnem1 gledališču se začenja koncem tm. Ker je vsled finančnih težkoč onemogočen angažma -poklicnih igralcev, se bodo vršila v letošnji sezoni po pretežni večini gostovanja narodnih gledališč iz Maribora in Ljubljane. Skušalo se bo tudi z domačimi močmi in) z večjim številom predstav izpolniti vsestransko zanimiv program1. Vodstvo in režijo predstav prevzame gospn režiser Šest iz Ljubljane. K sodelovanju se vabijo vsi dosedanji igralci in tudi nove mioči. Športni dnevi v Mariboru. Gospodarstvo. g Lestvica za odmero dohodnine. Obvestila o predpisu dohodnine, ki se razpošiljajo davkoplačevalcem!, ne navaja jo višine ocenjenih dohodkov, ampak edino vsoto dohodnine z vsemi pribitki vred v eni številki. V tej številki je vra-čunjen 15%, oziroma 10% pribitek za manj obtežena gospodarstva, 35 do 120% vojni pribitek in 30% izredni pribitek. Da se davkoplačevalcem olajša ugotovitev, od katerih dohodkov jim' je dohodnina predpisana, je na ponovno izraženo željo priobčil »Tgovski List« v Ljubljani v št. 105 z dne 4. septembra tl. pregledno tabelo z vzgledi, kako se davek preračunava. Na to tabelo opozarjamo vse dohodnini zavezane osebe, ker jim bo brez dvotirna dobro služila. g Zvišanje davčne varščine pri uvozu in izvozu blaga. Finančni minister je z odlokom1 z dne 28. maja 1924, št. 260 določil, da se odstotek davčne varščine, kakor ga je sklenil začasni finančni komite dne 14. julija 1920, št. 8827 z 2% in. ki ga pobirajo carinarnice, poviša na 4% od deklarativne vrednosti blaga vsem onim osebam1, ki ne dokažejo, da so svoj uvozni ali izvozni obrat prijavilo davčnim oiblaistvom in plačale davek za pretekla leta in za vsa prošla četrtletja tekočega leta, za pobiranje in zaračunavanje pobranih davčnih varščin ostanejo še nadalje v veljavi dosedanji predpisi. g Osnovni pojmi modernega bančništva in borzništva. Pod tem1 naslovom je izšla knjižica, ki jo je po knjigi znanega prof. visoke šole za svetovno trgovino za naše razmere priredil dipl. agn A. Jam-nifc. Pisana je pojjudmo in podaja mnogo praktičnih primerov za trgovca, obrtnika, dijaka trgovskih učnih zavodov, in kapitalista. Knjiga obsega 192 strani in je za enkrat edina te vrste med Slovenci. Dobi se po 20 din. pri; dipl. agr. A. Zam-nik, Ljubljana, Knafljeva ul. 15,1. m g Mednarodni vzorčni velesemenj v Pragi. Kakor je znano, se bode jesenski vzorčni velesemenj v Pragi vršil od 21. do 28. septembra tl. Interesenti se opozarjajo, da velesejmske legitimacije o-pravičujejo posetnike k 50% popustu iia vseh državnih železnicah kraljevine SHS in 33% popustu na drž. železnicah O0R pri vožnji tja in nazaj. Legitimacije služijo tudi namesto redovnega vizuma čsl., ter dajejo pravico na prost vstop na velesemenj in v vso paviljone, kakor tudi na razstavo Zveze čsl. mest, lovski in ribarski semenj itd. Legitimacije izdaj e jo za ceno 20 din. Češkoslovaški konzulat v Ljubljani, Zveza za tujski promet v Sloveniji in Aloma Oo, v Ljubljani. g Naročajte čistogojen© drože! Lotos, ko je toliko sadja in ko si bo »kopaj vsak posestnik napravil veliko sadjevca za Prodajo ali za lastno vporaho, je zelo priporočljivo, da rabi čisotogojene drože, ker se mn bo izplačalo. Naročajo se cevke pri drž. kmet. kem. zavodu v Mariboru s petimi dinarji kolekovnno vlogo. — Cevka, stane 2 din. navodilo k uporabi pa 1 din. Tudi vinogradniki naj naročajo pravočasno ce^ke v* čistogojcnimi drožmi. Lahkoatletični miting < ob priliki petletnice SK »Maribor« je v vsakem pogledu izvrstno uspel. Startalo je v osmih disciplinah 66 atletov, pri skokih v daljino se je dosegel celo novi slovenski rekord. Organizacija brezhibna, večkrat vzorna. Rezultati: tek na 100 mi prvi Perpar (Primorje, Ljubljana) U”2-10, drugi Slamič (Primorje), tretji Pivalica (vojna akad.); tekma 200 m; I. Wei:bl (Primorje 26” 1-10, H. Koch (Primorje 26” 3-10, HI. Slamič (Primorje); tok na 1500 m: I. Garay (Primi) 5’3”2-10, II, Bergant (Maribor) 5’5” 1-2, III. Bobek (Ptuj) 5’31”; metanje krogle I. Zubac (45. peš. pu'k)936 cm, I. Radovič (voj. akad.) 931 cm IH. Borštner (Ilirija, Ljubi j.) 897 cim!.; metanje diska: I. Jančigaj (Primorje) 2650 cm', II. Borštner (Ilirija) 2581 cm III. Radovič (voj. akad.) 2542 cm; skok v daljavo L Perpan (Primorje) 607 cm! (novi slov. rekord), II. Jančigaj (Primorje) 561 cm, III. Vodeb (Maribor) 528 cm; skok vvišino: I. Baumjgartner (Ptuj) 160 cm, II. Borštner (Ilirija) 154 cm, III. Sever (Maribor) 144 cm1. Med štafetami, ki so tekle skozi mesto im 1760 m dolgi^ progi, si je ona SK »Primorje« (Ljubljana) priborila v krasnem stilu pred velikansko množico publike efektno zmago ter s temi tudi lepi spominski pokal. Kot druga štafeta jo prispela ona »Maribora«, slede SV »Rapid«, SK Ptuj1 in Vojna a-kademija. Natančnejše poročilo še sledi v eni prihodnjih številk. Nogometni turnir neodločen. Pokalno tekmovanje za srebrni spominski kip, ki ga je daroval ISSK »Maribor«, se vsled finalne neodločene tekme ni razrešilo. Prvi dan sta se borila v konkurenci zagrebška »Viktorija« In! Sportvereiniignng »Rapid«, ki je vstopila v turnir vsled odpovedi Grazer Atle-tiksportkluba! »Rapidi« zmaga po izvan-redni izdržljivosti njegovega teaima, ki zagrebško, sicer ne predisciplinirano moštvo, ubije posebno z brlimo in ostri- no starta Rezultat 3:1 (1:1). Sodnik gosp. Planinšek dober, samlo malo preobčutljiv. Drugi dan sta si nasprotovala po naključju zopet stara rivala »Rapid« : »Maribor« v finalnem jubilejnem tekmovanju za častno darilo. Tekma je bila ena najlepših in’ najnapetejših, kar se jih je v doglednem' času odigralo. V silnem tempu, od začetka do konca fair, s© nam je nudila krasna (borba dveh divergentnih enakiomočnih sil. Sicer so se odlikovali napadi »Rapida« z veliko odločnostjo in ostrino, medtem pa je moštvo »Maribora« prekašalo nasprotnika v smiselni kombinaciji in pa seveda znalo se povzpeti do potrebne ostrine v finalnih kretnjah napada Izborna sta bila Wag-ner (Maribor) in Barlovitsch (Rapidi) oba reprezentančna backa Slovenije. Odpovedal jo in se onemogočil desni krilec »Maribora«. Tekmi je prisostvovalo zelo veliko občinstva, ki je z zadoščenjem) o-pazovalo tek in konec tekmovanj«. Sodnik g. Planinšek na mestu. Ženska rokometna tekma »Ilirija« • »Atena« 3:1. Ljubki, nastop ljtuMjanskifi spoiiašie je žel popolni uspeh. Temperamentno podana igra, jie zadovoljil« vse pričakovanje ter skoro da očarala gledalce, med katerim je našla vseskozi priznanje in razumevanje. Upamo, da bomo mogli kmalu postaviti' ljubljanskim šport »žicam naš lastni rokometni team! v kontu* renco. Kolesarske in motocifclitične 'dirke. ■' V nedeljo 7. in pondeljek 8. lani so se vršile na dirkališču na Teznu kolesarske in motociklistične diirke. V kolesarskih, dirkah so dobili prve 3 nagrado; Sovič. (Zagreb), Dukanovič (Zagreb) in Dvorak (Maribor, Edefoveiss). Vi motoaHkli-stičnih dirkah’ je bil zmagovalec prvi dan Gavrilovič z Indianom, drngl dan inž. Lešainc od tvrdke Progress s. tipom1 Northon. ; centmuh im ZH TBGOVINO, OBRT IR INDUSTRIJO D. D. ZMEB . /ftv podružnica insiiii Telefon 101.242. Telefon 101 242. izvršuje vse bančne posle. P [ENTKHLIl ZAGREB. . k'h M- ■■■ Velika izbira I Solidne cene! Glace, triko in pletene rokavice in nogavice za jesen in. zimo kupite najcenejše v špecijalni zalogi rokavic in nogavic 1914 Psdsoriak, Slovenska 7. Pohištvo ustnih izdelkov za spalna m j* oiln« soh« najceneje v zalegi Šercer ln dr«fr. Maribor, Vetrinjska mlica Stez. 2. iwt šolske torbe, nahrbtniki is jermeni za knjige priporoia Ivan Kravo«, Aleksandrov* n tla Jo, Podružnica Maribor Centrala: London, Head Office 24-28, Lombard Street, WIen L Stsrauchgasse 1 v z podružnicami v Cehosiovaški republiki, Rumu niji Italiji, in Nemški Avstriji. Izvršuje vse bančne posle točno in kulantno. *T A BOR« V MarlEorn', cine 10'. sepTe'm!h>a 1923. ^ fflala oznanila. Sode za jabolčnik od *00 do 700 1 in vin»ke *ode od 100 do 150 I proda HechmMler. Maribor, Stritarjema ulica 5. 1979 3—1 i prodajo se vse knjige za meščanske šole dobro ohrnnje •a po zmernih cenah. Gospoj-na ulica 4/1. 1981 Pozor I čevlje po najnižjih cenah. Naročila po meri, kakor tudi popravila hitro izvršuje po zelo nizki ceni Fr. Neubauer, gornja Gosposka ulica St. 33. 1978 Dijaki »e vzamejo na hrano in stanovanje. Trubarjeva ulica št. 11/L 1976 3-1 Zamenjava stanovanja. Zamenjam stanovanje obstoječe iz treh na novo prepleskanih srti z balkonom in pritiklinami v neposredni bližini parka z stanovanjem i* 4 do 5 sob in kopalnico proti dobri odškodnini. Ponudbe na upravo lista pod »Zamenjava*. 1983 3—1 Na predaj: Divan 260 Din, Šivalni stroj 300 D. kuhinjska kredenca, mize, stolice, stenska ura 150 D, umivalnik z plolčo in ogledalom, omare za obleko, omare predali, za-stotji, postelje, ličniki in drugo. VpraSa se: Rotovški trg St. 8,1. nadstropje, levo. 1980 Stanovanja soba in huhinja se menja v Studencih, Zrinskega ■1. 12 proti istotakemu, najraje v bližini delavnice drž. lel 1961 2-2 D 2 sn a se le vedno najbolje in naj- m § M111113! Hi ceneje za domačo potrebo i vsakovrstno manufakturno, II11IIII1 iG kakor tudi tek3tilno blaK° pri s^ari zej0 znanj tvrdki KAROL W©RSCHE Maribor, Gosposka ulica st. 19 2 Sli Perl© za postali® H2 Špecerijska is Manij* Magi tu tete pilita na debelo nudi po n a j n i ž j i ceni Miloš Oset, Maribor Glavni trg 1619 HARIBOR UMETNI MLIN Trgovina žita, brašna, zemeljskih proizvoda i sirovih koža. Sladkogorska tovarna paplra i prolzvadja sve vrsti omotnog papira § Uepenku. CJC3 Telefon br.. 516. Kancelarlla Slovenska ulica štev. 1, NAZNANILO. Dovoljujem si cenj. odjemalcem in p. n. občinstvo opozoriti na svoj novo ustanovljeni torbarski otirat kjer se izdeluje potne torbe, kasete in kovčeke iz usnja in platna v raznih formah in velikosti. Sprejemajo se tudi naročila za specijalne torbe in kovčeke n. pr. za razne vzorce, trgovske potnike itd. . Velika izbira raznih torbic in kovčekov od najmanjih do največjih. IVAN KRAVOS MARIBOR _ Aleksandrova c. 13. Slomškov trg 6. in najelegantnejše čevlje in nogavice kupite pri tvrdki Anica Trasin Maribor, Grajski trg 1 1748 in nogavice po izvanredno nizkih canah! POSMŽHICH KIHIH izvršuje vsev bančno stroko spadajoče posle. 808T Širite povsod aaš listi PINTER & LENARD TRGOVINA Z ŽELEZNINO MARIBOR, ALEKSANDROVA CESTA ŠTEV. 32-34. ftmMfa k MflSnMS) EmmboH Glasni in odgovorni Vekoalav S d 1 Pozor! Pozor! Presenetljiva iznajdba! Vreli, toplo ali ilitio vodo v enem samem trenutku da » Heureka « Patenti prUavUeni! Patenti priiavlieni! MHeurekaM# električni brzovar, deluje ob vsakem električnem toku, ne glede na njega moč in obliko. ^Heureka^ spojen z električnim tokom in z vodovodom ali drugim dotokom vode, potrebuje električni tok le tedaj, kadar je v uporabi, in da v enem samem trenutku vrelo, toplo ali mlačno vodo. JEleureka" ogreva tekočine najhitreje, a tudi najceneje, četudi bi bila elektrika še tako draga. „Heiireka## je tako solidno sestavljen, da ga ni moči pokvariti MHeureka" ne zahteva ne popravil ne obnovitve ali zamenjave posameznih delov. „Heurek£»'£ je torej ne le najpripravnejši, marveč tudi najcenejSi kuhalnik. TTT?1 T^TjVT7 Ih U je danes v vsakem gospodinjstvu, v vsaki delavnici, vsaki brivnici, 1U U.lVUX\i«. v vsakem kopališču — sploh povsod, kjer rabijo vrelo, toplo ali mlačno vvdo —absolutno potreben in nenadomestljiv. »HEUREKA postavno zavarovano. Kako le >(Heureka<( sestavljen. Toplovar „HEUREKA“ sestoji iz okrogle ali valjčaste bakrene posode (glej podobo 1 in 2 f in 3 in 4 c), ki je znotraj pokositrena, zunaj pa ponikljana. Na spodnjem koncu ima pipnik trojak (glej podobo 1 in 2 g, 3 in 4 f), na katerega je pritrjena cevasta elektroda (glej podobo 1 in 2 d, 3 in 4 a). Na gornjem koncu ima kovinasti gumb (glej podobo 1 in 2, 3 in 4 a), skozi katerega gre s porcelanom izolirana elektroda iz oglja (glej podobo 1 in 2 d, 3 in 4 c). . Na gumbu sta dva ali trije dotikalniki (glej podobo 1 in 2 b, c, 3 in 4 b). Kako se „Heureka