5-2006
42
5-2006
43
Kaj so mrazi{~a?
Mrazi{~a so konkavne oblike na zemelj-
skem povr{ju, v katerih se pod posebnimi 
vremenskimi pogoji ustvari jezero hladnega 
zraka, kar najve~krat opazimo kot meglico nad 
povr{jem. Z vidika fiziognomije terena so za 
nastanek mrazi{~ torej najprimernej{e vrta~e, 
konte, udornice, kra{ke globeli in polja. V njih 
se ustvari posebna mikroklima, ki je {e posebej 
izrazita v zimskem ~asu ob anticiklonalnem 
vremenu, torej ob prodoru mrzlega polarnega 
zraka iznad Rusije v na{e kraje. Temperatura 
zraka v mrazi{~ih je tedaj od 20 do 30° C ni`ja 
kot v okolici. Do tak{nih temperaturnih razlik 
prihaja zaradi intenzivnega ohlajanja zraka v 
mrazi{~ih, ki je pogojeno z reliefno izoblikova-
nostjo, dol`ino dneva in no~i, vpadnim kotom 
son~nih `arkov, dele`em relativne zra~ne vlage 
in s prisotnostjo sne`ne odeje. 
@e omenjene konkavne reliefne oblike 
ob brezvetrju prepre~ujejo me{anje okoli{ke-
ga zraka in hladnej{ega zraka, ki se usede na 
dno mrazi{~. V vetru oziroma ob spremembi 
vremena namre~ jezero 
hladnega zraka na dnu 
razpade in temperature 
v mrazi{~u se izena~ijo z 
okoli{kimi. Brezvetrje je 
torej pomemben pogoj za 
ohranjanje mikroklime v 
mrazi{~ih, saj omogo~a, 
da zrak na dnu miruje in 
se {e dodatno ohlaja zara-
di dolgih in ob anticiklo-
nalnem vremenu jasnih 
no~i. V tak{nih razmerah 
je najmanj{i tudi dele` 
relativne vlage v zraku 
(od 10 do 20 %). Tedaj je 
toplotni tok skozi atmo-
sfero v vesolje intenziv-
nej{i. Pomembno vlogo 
Temperaturne razmere
v slovenskih mrazi{~ih 
?Teja Logar in Andrej Tro{t µ Iztok Senjur
pri intenzivnosti ohlajanja ima tudi sne`na 
odeja, ki deluje kot sevalec dolgovalovnega 
sevanja in je hkrati dober izolator, ki prepre~-
uje prenos toplote iz tal v ozra~je. Ujeti zrak v 
mrazi{~ih se tako vso no~ radiacijsko ohlaja in 
je najhladnej{i tik pred son~nim vzhodom. ̂ ez 
dan temperature v mrazi{~ih rahlo narastejo, a 
se temperaturam v okolici {e zdale~ ne pribli-
`ajo. Manj{e razlike med dnevnimi in no~nimi 
temperaturami so v tistih mrazi{~ih, v katera 
sonce v zimskih mesecih sploh ne posije in se 
zato jezero hladnega zraka v njih ohrani tudi 
preko dneva. Kot primer lahko navedemo mra-
zi{~e na planini Govnja~ na Lepi Komni. 13. 
januarja 2006 je najni`ja jutranja temperatura, 
izmerjena ob sedmih zjutraj, zna{ala -36° C, 
medtem ko je bila najvi{ja dnevna temperatu-
ra ob 15.30 29° C. Ve~je temperaturne razlike 
med dnevom in no~jo se pojavijo v mrazi{~-
ih, v katera sije sonce toliko ~asa, da se jezero 
hladnega zraka razgradi. Ponovno se vzpostavi 
takrat, ko mrazi{~e prekrije senca, oziroma ob 
son~nem zahodu. 
Mrazi{~e Mrzla Lepa Komna kjer je bila neuradno izmerjena najni`ja 
temperatura v Sloveniji
5-2006
44
5-2006
45
Mrazi{~arji – lovci na temperaturne 
ekstreme
Za mrazi{~arje so se okronali tisti, ki jih 
ekstremni mraz in radovednost privabita izza 
toplega zape~ka in `eneta v mrazi{~a »lovit« 
minimalne temperaturne ekstreme. V leto-
{njem {tudijskem letu sva se jim pridru`ila tudi 
sama, in sicer pod okriljem mladega raziskovalca 
z Oddelka za geografijo na Filozofski fakulteti 
v Ljubljani Mateja Ogrina. Seznanil naju je 
z delovanjem merilnih naprav, ki jih je treba 
namestiti v mrazi{~a, z lokacijami, kjer meritve 
minimalnih temperatur `e potekajo, ter z neka-
terimi potencialnimi obmo~ji, kjer bi nas nizke 
temperature lahko {e dodobra presenetile. 
Merilni napravi, ki ju mrazi{~arji najpogo-
steje uporabljamo, sta analogni minimalni ter-
mometer (ki ne glede na nihanje temperature 
zraka vedno ka`e le minimalno izmerjeno tem-
peraturo) in digitalni registrator (“datalogger”), 
v `argonu imenovan gumbek, ki {tirideset dni 
neprestano bele`i temperaturo vsakih petnajst 
minut. Iz teh podatkov lahko po ra~unalni{ki 
obdelavi numeri~no in grafi~no prika`emo 
potek temperatur v obdobju merjenja. Obe 
napravi je treba ob namestitvi v mrazi{~e z 
ustreznimi zakloni (“shelterji”) za{~ititi pred 
mehanskimi po{kodbami in ju namestiti dovolj 
visoko (pribli`no tri metre nad tlemi), da ju 
v primeru sne`nih padavin ne zasuje sneg. 
So~asna uporaba obeh naprav je u~inkovitej{a 
kot uporaba le ene izmed njiju, ker lahko izmer-
jene temperature med seboj primerjamo. Mini-
malni termometer je natan~nej{i, saj njegova 
napaka zna{a ± 0,3° C. Pri digitalnem registra-
torju pa je napaka pri -40° C od -0,9 do +1,6° C, 
pri temperaturi -30° C pa od -0,7 do +1,2° C. 
V `e omenjenih mrazi{~ih to zimo meritve 
temperatur potekajo sistemati~no, v bodo~e 
pa bomo merilne naprave namestili {e v 
potencialna mrazi{~a v Kamni{ko-Savinjskih 
Alpah (na planini Koro{ica), Julijskih Alpah (na 
Kri{kih podih) in v konkavnih depresijah pod 
Rodico in severovzhodno od Raskovca.
Da smo z meritvami temperatur, razmerami 
v mrazi{~ih, potencialnimi novimi lokacijami 
mrazi{~ in ekstremnimi vremenskimi raz-
merami v naravi seznanjeni vsi mrazi{~arji, 
svoje prispevke, grafi~no in slikovno gradivo 
Mrazi{~e Luknja na Komni v jutranjem soncu
5-2006
44
5-2006
45
objavljamo na Prvem slovenskem vremenskem 
forumu (http://www.weather-photos.net/forum/).
Razmere v slovenskih mrazi{~ih v 
zimi 2005/06
Leto{nja zima se je za~ela `e konec 
lanskega novembra, ko je po vsej Sloveniji 
zapadlo zelo veliko snega. Po teh padavinah 
je nastopilo obdobje mrzlega vremena. Prvi 
prodor hladnega zraka nad Slovenijo je bil v 
zadnjih dneh decembra 2005, in sicer je bilo 
najhladneje 30. decembra, ko so se tempera-
ture v mrazi{~ih spustile pod -25° C, v Julijskih 
Alpah krepko pod -30° C. V januarju 2006 so 
bile vremenske razmere dokaj stanovitne, saj 
je nad Slovenijo prevladoval vpliv anticiklonov. 
Prodor hladnih polarnih zra~nih mas je znat-
nej{i padec temperatur povzro~il ve~krat, kar 
smo ugotovili tudi z meritvami v mrazi{~ih. 
Izrazitej{a ohladitev je bila sredi meseca in je 
trajala {tirinajst dni. Temperature so ve~krat 
padle pod -30° C, najni`je pa smo zabele`ili 25. 
januarja, ~eprav niso bili izpolnjeni vsi pogoji 
za intenzivno ohlajanje. V zra~nih plasteh, kjer 
so gorska mrazi{~a, namre~ ni bilo brezvetrja. 
Kljub temu so merilne naprave v mrazi{~u 
na Lepi Komni zabele`ile nov temperaturni 
rekord, in sicer -41,7° C, kar je neuradno naj-
ni`ja izmerjena temperatura pri nas. Poleg 
omenjenega mrazi{~a je bila temperatura blizu 
rekorda {e na planini Govnja~, -40,2° C, in v 
mrazi{~u Luknja, -40,0° C. 
Istega dne je bila v mrazi{~u Pod kri`i na 
Veliki Planini najni`ja temperatura -33,8° C, v 
mrazi{~u Najen v dolini Planice -31,0° C in na 
planini Ov~ariji -30,6° C. Nekoliko vi{je tem-
perature so bile izmerjene v ostalih mrazi{~ih: 
v Veliki Pade`nici smo izmerili -26,7° C, v 
Rakitni -27,5° C, na Babnem polju -21,5° C, na 
Blokah -23,5° C, v Retjah -27,5° C, na Trav-
niku -23,5° C in v Podpreski -29,0° C. 
To je le nekaj primerov, ki ka`ejo, da so mra-
zi{~a zares obmo~ja temperaturnih ekstremov.
Zahvaljujeva se Mateju Ogrinu, Iztoku 
Sinjurju, Jaki Ortarju, Mateju Jezerniku in 
Darku Ogrinu, ki so prispevali podatke o tem-
peraturah in fotografije mrazi{~. m
Meglice v mrazi{~u Vala ob vzno`ju Sne`nika