Pisma iz domačih krajev. Sv. llartin pri Vurbcrgu. Že stari pregovor pravi: za veseljem pride žalost, tako se je zgodilo tudi pri nas. Dne 21. februarja sta bila poročena Franc Kranjc iz Ciglenc z Marijo Rojko iz Rogoznice. Svatba se je vršila najprej na domu neveste. Dne 23. t. m. pa so prišli svalje na dom žtninov. Dne 24. februarja, ob 6. uri so svatje odhajali dobre volje, nič hudega sluteč od hiše. Ob pol 8. uri pa naenkrat izgine žcninov oče Franc Kranjc. Domači so mislili, da je šel h kakemu trgovcu. Ob pol 11. uri pa najde mlajši sin svojega očeta obešenega v svojem gozdu. Gornja Sv. Kungota. V nedeljo, dne 27. februarja popoldne smo pokopali v naši župniji Žižkovo mater, zvesto naročnico Slov. Gospodarja, eno najboljših žena. Revica je zadnjič zelo veliko trpela, a je vendar čudcnilo mirno in udano prenašala svoje bolečine, ter je večkrat v velikem trpljcnju prepevala svete pesmi. Pogreba se je udeležila velikanska množica domačega ljudstva in veliko iz sosednih župnij, dokaz, kako priljubljena je bila pri ljud*stvu. Pogreb je vodil domači župnik od kapelke grofa Pachte najprej v župnijsko cerkev, kjer se je potem vršil sveti blagoslov, potem pa na pokopališče, kjer je ob odprtem grobu govoril zadnje slovo ter se poslovil od pokojnice. Slikal je pokojnico kot pobožno sveto mater, zvesto ženo in gorečo tretjerednico, ki je celo svoje življenje posvetila neumorni skrbi, vzgojiti svoje otroke v pravem krščanskem duhu. Sv. Jurij v Slov. gor. Dne 18. t. m. smo spremili na zadnji poti našega bivšega veleposestnika, sedaj prevžitkarja gospoda Jakoba Zorjan v 79. lelu starosti. Bil je vedno čil in zdrav in vkljub svoji slarosti je vedno priromal ob nedeljah in praznikih k službi božji in tako zadostil božji zapovedi. Bil je dober krščanski oče, dedec in praded ter poštenjak in miroljubnega značaja, in tako priljubljen daleč na okoli. Njegovo priljubljenosl je pokazal tudi njegov veličaslen pogreb ob asistenci dveh duhovnikov in mnogobrojne množice ljudstva. Naj mu bode zemljica lahka! Sv. Lovrcnc v Slov. gor. Une 25. februarja smo pokopali 80letnega starčka Janeza Reberc iz Kukave. Bil je dober kristjan. Ceravno v letih in daleč od cerkve je do svoje bolczni vedno vestno opravljal nedeljske dolžnosti. Bil je oče g. patra Janeza Reberc iz Varaždina, ki je prihitel na pogreb in je v spremstvu še treh duhovnikov ter ob obilni udeležbi ljudslva opravil pogrebne molitve za očeta. N. v m. p. — V predpuslnem času si je 16 parov zaželelo zakonskega jarma. Vsem želimo, da bi bil Bog in njegov blagoslov v njihovih zakonih. Več nevest si je v drugih farah poiskalo svoj novi dom. Marija Šlebih, vrla Marijina družbenka je odšla k Sv. Andražu. — Ugledna Štefanova hiša v Grlincih je dobila novega gospodarja Antona Štebih, ki se je poročil z Marijo Rojs. Upamo, da bo tudi pod novim gospodarjem in gospodinjo oslala ta hiša dobra, zgledna, krščanska. — Edini sin Hrvat Lovrenc iz Gabernika si je pripeljal nevesto Marijo Matjašič iz Oblancika. Oba sta bila v Marijini družbi res zgledna. Zavedna starešina sta na tej gostiji med veselimi svati nabrala za dljake 82 Din. Posnemanja vredno, da bi se pri nas tudi po drugih gostijah pri polno obloženih mizah spomnili dobrih namenov. Poročil se je tudi dclaven član lukajšnjega orlovskega odseka Franc Majcen z Marijo Krajnc. — Za predpust je orlovski odsek priredil igro: »Scapinove zvljače«, kar je nudilo občinstvu obilo smeha. Katoliško prosvelno društvo si je nabavilo precej novih, lepih knjig, zato pa ima knjižničar ob nedeljah tudi veliko posla. Z veslnim plačcvanjem članarine bomo še lahko bolj dvignili in napolnili našo knjižnico. Sv. Jurij ob ščavnipi. Na gostiji Plavec—Čagran so veseli gostje zbrali za Orle in Orlice 108 Din. Bog živi! Savpi pri Sv. Tomažn pri Ormožu. Na strani 5. z dne 10. februarja t. 1. smo brali v Slov. Gospodarju, da nam naš zvon vašk» kapele takoj naznani smrt naših dobrih in za dobro stvar vnetih vaščanov. Resnično se je 17. februarja t. 1. zglasil zvon, ki je naznanjal, da je umrla Marija Plohl roj. Rižnar pd. Kramarova hiš. št. 71, v 79. lelu. Blaga pokojna je bila krščanska mati, žena ter izvrstna gospodinja^ v samskem slanu pri krščanskem nauku v cerkvi na prvem mestu. Blag ji bodi spomin. V pelek, 26. lebruarja se je zopet oglasil naš zvon, naznanjal nam je smrl pošlenega krščanskega moža večletnega obč. odbornika ter izvrstnega katoličana Franca Cajnko v 83. lelu. hiš. št. 66. Skoda, da bela žena pobira za mladino vzgledne osebe. Sv. Tomaž pri Ormožn. Zadnji teden jf smrtna kosa neusmiljeno gospodarila v naši župniji. V dnevih od 26. do 27. febr. smo imeli kar po sedcm mrličcv na mrtvaškem odru. llmirajo večinoma stari ljudje. Upajmo, da bodo topli solnčni žarki skoraj priklieali veselo pomlad in pregnali zimo in mraz in bolezen ler prinesli novega življcnja in ludi ljubega zdravja. Vspm rajnim pa daj ljubi Bog lam na onrm svetu »-živnti še lepšo in prijetnejša pomlad kakor nam, ki smo oslali pri življenju! Sv. Tomaž pri Ormozu. 2e najslarejši ljudje ne pomnijo tega, da bi v enem meseru umrlo toliko ljudi kakor ravrn zdaj v lej župniji. Pobrala je smrl, ler ulrgala nil življpnja 22 človpškim življenjem Ni priz.anašala nežni mladosli in ne oslabpli staroslu Največ žrtev je zahtevala španska holezen, ki jp zelo razširjeia, ni jc že skoraj hiše, kjer bi ne bil kdo holan. Tej holezni je Imli podlegcl Pošlrak Jožef iz I.ahonec, dolpolptni župan in pristaS SLS. Pogreb v nedrljo, 27. fcbruarja je priral, da jp bil poznan mož daleč na okrog. Nekatere je pa našla smrt ludi nepripravljene, kakor Ano Cajnkar iz Rokover. Živpla jc kol prevžilknrica in že 86 let stara v svoji hiši sama. Oskrbnvala jo je družina Lovro Cajnkarja iz Rokovec. V pondeljpk, 22. fcbrunrja zvecpr je bila še zdrava, ko so pa dmgi dan prišli, so jo paSli v kuhinji inrlvo. Zadel jo jc mrlvoud. — Pa vse lo, da je mrlvaSki zvon vpdno udnrjal ni molilo, in se je lplos zpIo mnnpo parov poročilo. Daj Bog, da bi vsi, ki so slopili v povi slan, živrli v pravj edinosti ter v zakonski Ijnbpzni pomapali drug dnippmu nositi križ, ki so si pa ralržili. I7mcd mropih paj bo ^mppipno. da jp v pondeljek, 28 februarja roka duhovnika z\-P7ala v n^ra^drnžlj^vo zvezo Mapdiča Tcmaž s Korafkepa vrha, člana mladeniške Mnrijine dn>žbe. kalere Man jp bil od začell--... ko se jp istn iijjtanovila pri Sv. Tomažu ter je lapsko lcto obliajala 15|plni<o; JKlnlnkfj s članiro drkliSke Marijipe družbe l"ršo Krijnc iz I ahnn.-ipsika. Naj njima Eog v rovcm slanu da otlilo milosli. da bnsla dolžno^li stanu vršila v pravi medsplojni ljubezni. — Kijub It-mu pa, da so se vršili pogrebi in porokp, ni molilo nafiih fpplov Orldv. ki so se prav pririno pripravlj-tli pa ipro. ki se je vrSila v snlnlo, <2(i fpbruarja zvpfer in dnigi tfnn v redeljo po ve^prnicah. Vsakemii. ki je vidcl, ni žal, da je Sel pledal. Impl je užiiek, kdor ie žclcl videti kaj resnepa in lisli, ki se je holel pnSlpno nasmpiali lt-ra v »Salnnovih vpripib« je puriiia nrv;m. kun|p| »rpvliarjpv jnbilpj« pa drugim svojo zabavo Kuplet »Poznvfin« je bil pa krona vse zabavc Igralti so po večini rešili svoje vloge precej dobro, in so s tem pokazali, da se hočejo izobraziti v značajne može v čast domovini in tako postati plemeniti v mišljenju in delovanju za dobro stvar. — Branko. 8v. Tomaž pri Ormožu. Hvala Bogu, da se je približal pust, sicer bi 6e pri nas vse oženilo, čeravno je prodajalec teh zakonskih jarmov v pretej slabih gmotnih razmerah, toda tomaževski ženini imajo »dinarac. V predzadnji številki >S1. Gospodarja< je med drugimi novkami tudi dopis iz lolenšaka in tam se čita, da Lahonci niso in nikoli ne bodo pri Folenšaku, arnpak v faro Sv. Tomaža pri Ormcžu, kar je seveda tudi res. In da do sedaj ne posedujcjo tako težkih zločincev kot je Polak je znabiti tudi res. Istina pa je, da dotični 1-olak ni niti polenski [aran niti tomaževski, ampak je gotovo ta 1 olak kak divjak, kateri se je priklatil y našo faro iz afriških pragozdov, da tukaj učini tako grozo•dejstvo. — Tukaj se je poročil Janez Kosanič z Zefiko Kosi. Ljubi Bog jima naj podeli svojo milost, da bi se res zamogla imenovati srečna! Bog živi! 8v. Rupert v Slov. goricah. Na skupni gostiji Sužnik—Dvoršak —Kocbek—Sužnik so se veseli gostje pri obloženi mizi spomnili tndi ubogih zamortev ter so v ta namen zložili 85 Lin za afrikanske misijone. 1 risrčna hvala darovalcem. Novoporočencem pa Bog daj obilo sreče. Samušani. Ni veliko slišati iz našega kraja, pa bo to tem lepše, kar zdaj sledi. Redkokdaj se zgodi, da se ob kaki veseli priliki zbrani gostje spomnijo tistih najbednejših", ki še tavajo v temi nevere. Ti so pač zares pomilovanja vredni. Zalo pa so se -tudi zasmilili dobrim gostcm, zbranim na gostiji Jožefa Braluša in Marije Fintarič. Zbrali so 120 Din za totrinski dar dvema zamorčkoma, ki naj tosta krščena na ime Jožef in iMarija. Ta dva otroka bosta pač mclila za novoporočenca, svojega botra in botro, ter jima izprosila obilo božjega blagoslova. Posnemajte ob sličnih prilikah! Osluževci. Znano je, da je bil pri nas na riravilišču eden ¦ajzagrizenejših marifcorskih samostojnih demokratov. On je nekoliko okreval, a nas je okužil; vsled uslnih bacilov jih je mnogo rbolelo na samoslojni griži, ki se je pokazala v demokralski volilni škatljici gospoda Lovra Petovarja in namestnika Ferda Korparja dne 23. januarja v podobi majhnih kroglic. Nekaj časa smo bili ponosni, da je z našo pomočjo zmagal demokrat, a danes nas je sram, res sram. Kamor prideš, moraš slišati bridke. PraTijo nam, da smo bahači, da nam ime postaje »Osluševci« ne dela fcasti, fcer vsak potnik vidi skozi okno, da je edino primerno, cgodovinsko in ztmljepisno pravilno ime »Sv. Lenartc. Pravijo, ia smo gosposka stranka, da smo sorodniki in podrepniki skrahirane Slaverske banke. Fravijo, da imamo sedaj štajerski Sloyenci že triperesno deteljko za smeh in kratek čas, namreč: Veržence, Lemberžane in Osluševčane. Za pošto na skrajni meji obširnega okoliša še komaj prosimo, iz prihodnjega pošlnega sela pa že norce trijejo, rekoč: da ima samo hlače. Naš poslanec g. Petovar je v oUlastni skupščini izjavil, da ne bo delal ampak bode v strogi opozitiji. Dobro! Tedaj pa bomo imeli vsi Osluševci samo hlače. Polanci, okraj Ptuj. Umrla je Marija Plohl, kmetica v Brezovici obč. 1 olanti, okraj F tuj, dne 19. t. m. in je bila pokopana 21. t. m. Fokojna je bila vzorna gospodinja, dobra mati, ki je svoje otroke bogaboječe vzgojila. 1 osebno skrb je polagala na to, da je bil v hiši vcdno le ccLer krščanski list. Za vsa njena dobra dela naj ji Ijubi liog da obilo večnega plačila! Sv. Peler in Pavel v Ptuju. V naši župniji se je gripa (španska tolezen) zelo razpasla, najbrž je tudi nekaj škrlatinke, skoro v vsaki hiši imajo bolnika. Tudi smrt ne prizanaša,pobira jih kar po vrsti, vsaki član imamo smrtne slutaje, včasih še po več na dan. Dne 23. februarja smo spremili k večnemu počitku Aiarijo Petrovič iz 1 acinja, bila je dobra in obče spoštovana žena, inater znanega našega mcža in dobrega gospodarja Ivana Felrovič. Na sedmini se je na predlcg Franca Kujavec zbralo 100 Din za naSe dijake v Ftuju, za kar so dijaki zelo hvaležni. — Četrlek, dne 21. februarja smo pa pokopali g. Marijo Bračič v 71. letu starosti, posestnico in gostilničarko na Rogoznici. Zaradi njene dobročutnosti in prijaznosti jo je vsak spoštoval in čislal. Veličaslen pogreb v četrlek popoldne je bil jasna priča, kako priljubljena in spoštovana je bila gospa med vsemi sloji. Tudi mestna godba je gospe Bračičeve izkazala zadnjo čast. Obema družinama Petrovičevi in Eračičevi naše iskreno sožalje. Sv. Marjeta pri Moškanjrih. Izgubila se je dne 23. februarja od Ituja do Gorišnke invalidska članska knjižica z invalidskim spričevalom vred. 1 oštenega najoitelja se prosi, da odda knjižko invalidski podružnici v 1 luju ali pa lastniku knjižice, kojega ime je v knjižici napisano. Dobi primerno nagrado. SlovenjgraLec. Lodcrni način reševanja stanovanjske krize. Kakor znano, se nahaja v Slovenjgradcu cerkvica sv. Duha, katera je bila zgrajena v 15. stoletju in vsebuje historične znamenitosti, ter se kot taka od občine vzdržuje. 1 o volitvah v oblastno skupščino si je propadli nosilec kandidatne liste SDS dovolil svojemu štabu lolmačiti rešitcv slanovanjske bede na ta način, da bi puslil, kadar bi imel otiločilno tesedo v občini (s tem je mislil na njegov cilj, županski slolček) to malo hislorično cerkvico sv. Duha preurediti v stanovanjsko hišo. Ko bi ne bili prezvišeni motivi onečaš.eni, bi gcspodu propadlemu poslancu iz dna srca privoščili to skromno stanovanje in naša srčna želja je, da bi se ta gospod čim prej s palronom te cerkvice bolj sprijaznil. fmartno iri Slovenjgradcu. Fo dolgem prestanku je naš kraj obiskala strašna nesreča. Nastal je ogenj v Kollmanovem hlevu radi nepazljivosti. Iskra iz peči je vžgala žaganje in listje. Ogenj se je kmalu razSiril in do tal uničil gospodarsko poslopje. N;i pomoč so prišle štiri požarne brambe, med katerimi Se je Oii likovala posebno neumorno delujoča iz Legna. — Letošnji dolgi predpustni čas bi si mogel mnogo zanimivega vpisati v svo_j<.> kroniko. Posebno porok je bilo dosti. Dne 21. lebruarja je bil po ročen Franc Rolovnik iz znane krščanske rodbine z Marijo Gam> iz Fodgorja. Na imenitni gostiji so se spomnili svatje tudi ubogih študentov in so darovali za dijaško semenišče 78 Lin. — Zadnja poroka je bila v sredo, 23. februarja. Vrl član odlovskega odsek;1 je izbral nevesto v St. llju. Žalostna je bila ločilev članov odsekn od svojega brata Orla, ki mu je bil duša dolgo let. Naj mu Bo& poplača njegovo delo z blagoslovom v novem stanu. — Dne 21. februarja je bila položena k večnemu počilku blaga krščanskn mati iz premcžne Peganove hiše. Dolga leta je bila priklenjem na bolniško postelj. Kot prava krščanska junakinja je prenaSali: trpljenje v Lolezni. — Dne 23. februarja so spremili žalujoči P-t zadnji poti Artinjevo mater. Podlegla je za vodeniko. Edina U> lažba ji je bila Marija, v katero je stavila vse zaupanje. — Pustrm prireditev pevskega odseka Bralncga društva se je izborno obnesla. Fosebno nastop igraltev v komični igri »Cevljarjev ju bilejc je napravil na vse najboljši vtis. Škofjavas. Se pred sklicanjem oblastnih poslancev za prvi zasedanje v Mariboru so se pri nas raznašale vesti, da bo gospcir Lorger (?) oblastni poslanec prepustil to mesto g. Kožuhu, ke; je on baje bolehen. To so želeli zlasti samoslojni dcmokratje, d: njihov bivši predstavnik pride na to važno mesto Ker je pa g. Kožuh sedaj bil na Radič-Fucljevi listi, bi se zgodilo, če bi po stal oblastni poslanec, da bi bil enkrat volk sit in ovca cela. šraihcl nad Mozirjem. Dne 14. februarja je bil poročen na* vrli mladenič Franc Atelšek, kmečki sin iz Lepe njive s pridnemladenko Antonijo Goličnik. Na veseli svatbi se je nabralo 100 T> za Dijaško večerjo. Novemu paru želimo mnogo blagoslova. Sv. Rurert nad Laškim. Dne 21. februarja se je tukaj poroči! Karl Hrastnik, vrl mladenič iz znane Fendretove hiše v Sv. PetrL z Angelo Tuhtar v Rebrih. Ea bi bilo srečno! — Dne 1. marca pn je po dolgi mučni bolezni preminula mati nevestina, Julijana Fuhtar ugledna krščanska žena; naj v miru počiva! — V nedeljo, dne 27. ftbruarja je naša Dekliška zveza uprizorila pri g. Oblaku ljubko petdejansko igro: >\iala pevkac. Igra je težka, posebno 6tza začetnike, mnoge pevske vloge zahtevajo velike pozornosti, i< vsi igralci in igralke so rešili svoje vloge dobro, nekateri Iz borno. Oče Benko je tako lepo pel in govoril, da smo kar strmeJt. Matilda in njena hčerka Zalika sta igrali mojstersko. Deklišks zveza, le korajžno naprej po poti krščanske omike, vse kar jt med mladino dobrega, se ti bo pridružilo! — Na splošno zahtevc« se jbo igra ponovila! Sy. Ana y Slov. gor. (Odgovor na napade demokratov.) Kdor zasleduje dopise iz demokratskega časopisja, ali bi imel priliko včasih slišati na zaupnem sestanku SDS govornika, bi takoj spoznal, da je prvo: politični agitator demokratov in drugo: šelc upravitelj šole. Javnost bi lahko mislila, da gospod zapoveduje že celi župniji ter da farani kar tekmujejo, kdor bo prej zletel v SDS stranko. Vsaj po dopisu v >Jutru« in >Domovinif ter po govorih na raznih njihovih sestankih in občnem zboru, je tako razvideti. — A temu ni tako! Gospodi generali SDS so tukaj brez armadeč ši tisti maloštevilni zaslepljenci so sedaj spregledali, ter made. Še tisti maloštevilni zaslepljenci so sedaj spregledali, ler smeli na solnce, ker imajo preveč masla na glavi. Klerikalni zmaj začne dvigati glavo, ne boji se, četudi bi moral požreti kakega SDS frakarja. Ves krik in vik po SDS časopisju je zastonj. V vaši smrdeči mlakuži noče nobeden poginiti, ki mu je lastno življene in dobrobit mar! SDSarji se radujejo, da so dobili pravdo radi poseslva, ki ga je baje dala cerkev v najem šoli; na kalerem naj bi bila bodoča mežnarija. — Pa bodi temu tako ali tako. Cela zadeva je bila zastarela, zato je bila zabteva cerkvenega konkurenčnega odbora, da se stvar enkrat razreši. Ce je zadeva končana, jt> dofjro, za našo župnijo ima to vse enak pomen: ali pridobi zemijo cerkev ali šoln. Ce dobi cerkev žemljo, bi bili farani primorani, kupiti šoli enak kos zemlje, za povečanje šolskega vrta po novem šolskem zakonu. V nasprotnem pa bi morali kupiti za stavbo mežnarije, ako bi farani še mežnarja v bodoče hoteli imeti. To je cela zadeva, o kateri se toliko kriči in napada gospoda župnika v »Jutruc in >Dpmovinif ter drugod. Pri j|as pravi prtgovor: Kdor veliko govori, malo ali nič ne da! Dobro vemo. da nam gospod šolski upravitelj ne bl za svoj denar kupil zemljišča za povečanje šolskega vrta in bi takoj našel zakon, potom kaierega bi nas k terau prisilil. Če pa bo župnija primorana kupiti prostor za mežnarijo, pa nam omenjeni gospod ne bo nič zraven dal, k večjemu bi protestiral; kakor to dela sedaj, ko se vršijo priprave za popravo cerkve in gospodarskih poslopij. — Vemo, da bi gospod bil bolj zadovoljen, če bi pričeli cerkev podirati in ne popravljati. Ali niste slišali, da je bilo jasno oznanjeno, ko se je liciliralo delo?! — Zakaj takrat niste prišli s svojimi predlogi?! Ali ni bil prej konkurenčni odbor po večini v rokah pristašev SDS? Zakaj že takrat niste storili tega dela? — Ustrašili sle se dela in odgovornosti, vrgli puško v koruzo, sedaj pa bevsate na naše može, ter prodajale svojo modrost kar po centih! Govoriti in delati pač ni vseeno. Gospoda šolskega upravitelja bo ta zadeva najmanje stala. Naj se gospod ne praska, kjer ga ne srbi! Kdor je nezmožen dela, naj bo tudi nezmožen denunciranja! Tako gospodje; v delu je naša sreča in napredek. Storimo prvo, za kar smo poslavljeni in kar se od nas pričakuje, če pa smo nezmožni, pa vsaj tisle, ki imajo smisel in sposobnost, pustimo pri miru! Ne napihujte se, da se vam ne 7.godi kakor žabi, ki je hotela biti večja kakor vol in se je pre več napihnjena razpočila. Varujte se enake usode. — Anovski kmetje. Sy. Vid pri Ptuju. V torek zjutraj t. j. 22. februarja se je po vsej župniji raznesla vest, da nas je zapuslila za vedno vzorna tretjerednica in prava Marijina hčerka Ivana Goričan. S svojim skromnim in ponižnim življenjem je bila vsakemu živ zgled, kako je treba posebno dandanes vse zapustiti ter naložiti križ na svoje rame in hoditi za Kristusom. Celih 25 let je bila tretjerednica, 24 let pa članica Marijine družbc, več let je bila tudi nje prednica. S posebnim veseljem in z otroško ljubeznijo je krasila oltarje v cerkvi z zelenjem in cvetjem. To je bilo malodane nje-  no vsakdanje opravilo. Lansko leto je začela bolehati na želodcu in črevesih in tej bolezni je tudi podlegla.. Previdena večkrat s  sv. zakramenti je potrpežljivo in vdano v voljo božjo prenašala strašne fcolečine dolge in hude bolezni. Pogreb, kakršnih je še  bilo malo v naši župniji, se je vršil v četrtek ob obilni udeležbi  ljudstva. Marijina družba se je pri maši-zadušnici udeležila skup- nega sv. obhajila za rajno. Na pokopališču se je poslovil od raj- ne č. g. župnik in ni ga bilo, da mu solze ne bi zalile očes, ko je slikal njeno lepo življenje. Umrla je ravno na god svoje redovne patrone Marjete Kortonske. — Sedaj se veseliš v nebesih in de- laš družbo Mariji, katero si v življenju tako ljubila. — Počivaj v miru! Zalujoči materi, bratom in sestram, iskreno sožalje! Polenšak pri Ptuju. Tudi pri nas na Polenšaku strašno razsaja španska, ni je skoraj hiše v župniji, ki bi je ta fcolezen ne obiskala, pa ne samo, da bi bolehal po en član v družini, bolezen napade celo družino in to kar vse po redu, ponekod tudi vse naenkrat; gotovo je kriva te bolezni letošaja nestalna zima. Smrtnih slučajev sicer dosedaj še nismo imeli razven enega, in sicer Al. Valenko iz Preroda, ki je umrl v ptujski bolnici; temu možu pa je gotovo k prcrani smrli veliko pripomogel nesrečni alkohol, ker je bil njegov strasten prijatelj. Tem žalostneje jc za družino, ker je tudi doina njegova žena težko bolana ter že dalje časa priklenjena na bolniško postelj. Občinski uradi dobivajo vojaške akte od vojaških oblasti pisane le v cirilici, na žalost, da naši župani cirilice ne znajo čitati in ludi ne razumejo, ker je pisano le v srbščini. Ko dobi župan tako pismo, mora iti najprej po vasi, da najde fanta, ki je služil sedaj vojake v Jugoslaviji, ker drugi sploh nc znajo čitati in ne raztolmačiti. Ali je morda tega našim županom potrebno, ali nimajo morda dosti drugih opravil, ali pa vojaška nblast hoče, da bi se naši župani morali na stara leta učiti in ukvarjati se s cirilico in srbščino. Naj ve vojaška oblast, da v tem oziru hočemo biti svobodni, ker še pod rajno Avstrijo, ki nam je Slovencem bila takorekoč le pastorka, smo v tem oziru imeli velike olajšave, ako že ne samo v slovenščini, smo pa vsaj uradne stvari dobivali dvojezično, sedaj ko smo pa v lastni, svobodni državi, bi pa naj bili šikanirani s cirilico. Da se nam naše vojaške stvari dostavljajo le v latinici in pisano v naši slovenščini, zahtevamo in bomo vedno zahtevali. — Apeliramo na naše državno kakor tudi oblastno skupščino, na poslance SLS, da v tem oziru posredujpjo pri višji vojaSki oblasti in vse potrebno ilkrenejo, da preneha vsako tako nepotrebno mučenje naših županov. Rim9ke Toplipc. Letošnjo zitno je plesa željna mladina priredila v hotelu Stara pošta v poznih nočnih urah tečaj za ples. To je gotovo žalosten pojav, da si kmetski in delavski fantje in dekleta ne znajo najti druge zabave in razvedrila kakor na nesrečnem plesu. >Domovina< je objavila dopis, s katerim se popolnoma strinjamo, da dopisnik graja starše. Dopis pa je tudi skrajno hudoben, ker podtika prireditev plesa klerikalni šmarjetski mladini. Kaj tacega pa ste zmožni zopet samo demokratje. Zelimo, da >Domovinac objavi imena fantov in deklet, pa bomo videli, kdo se udeležuje in kdo prireja ples. Le z imeni na dan! Videlo se bo med udeleženci plesnega tečaja izrazite demokratske agitatorje, kateri že davno ne spadajo več med klerikalno šmarjetsko mladino in si jih lahko pripnete za svoj demokratski klobuk. Gornja Ponikva. Sumeči ženitovanjski predpustni čas je za nami. Dne 14. februarja se je vršila na Gornji Ponikvi poroka Franceta Arnšek pd. Skrlin z gdč. Frančiško Tkauc. Ker «ta mrt par posestnika nekdanjega gradu Helffenberg, je vredno, da se nekoliko seznanimo z zgodovino njunih prednikov. Kdo in kedaj je zidal grad, ni znano. Prvotni lastniki gradu so bili krški škofje. Leta 1439 so grad in posestvo izvojevali in podjarmili celjski grofje pod vojskovodjem Janezom Vitovec. Zasedel je grad plemič grof Helffenberg, od katerega je grad dobil ime. Leta 1653 so uporni kmetje grad zasedli, izropali, a so bili y krvavi vojski z par dneh premagani. Leta 1720 je bil grad pro dan Zalogu pri Celju, graščaku Gabelkoptu. Posestvo Helffenberg je bilo razkosano in razprodano. V grad je udarila strela in je pogorel. Razvaline in še sedaj obstoječe poseslvo je kupil kmet iz okolice Matija Skerlin 1. 1800, čigar ime še danes r.osi posestvo. Ta je pustil na grajsko zidovje napraviti novo ostrešje in pozidal ob nekdanjem vhodu v grad vinsko klet, hribček pa zasadil z vinsko trto. Stanoval pa je na vznožju hriba v leseni hišici. Posestvo je pustil svojemu sinu Matiju. Za časa njegovega gospodarjenja ni bilo nikakšnih izprememb. Njegov sin Janez Skrlin je pozidal sedanjo čedno hišo, ki jo je zapuslil svojima stričnikoma Antonu in jMarjeti Tkauc. Grajsko oslrešje je razpadalo, enako tudi zidovje, nekoliko je še ohranjeno zidovje male grajske kapelice, v kateri je, kakor ve ustno Izročilo, pri neki grajski poroki prisostovala svetnica sv. Hema. Svatje sedanjega para so napravili po kosilu mali izlet na grajske razvaline. Poiskali so mlado lipovo drevesce, ga izgrebli ter vsadili pri vhodu vinskp kleli kot spomenik poroke. Po končanem sajenju je predsednik domačega orlovskega odseka, ženinov drug, orisal zgodovino graščakov nemških lastnikov, razložil znake lipe sedanjega časa. nakar je cela svatovska družba prijela z desnico slovensko lipico, godba pa je navdušeno zaigrala lepa naša domovina. Po par pesm-ieah so veseli svatje darovali vsoto za odkup paganskega zamorčka-dečka, ki naj se krsti na ime Franc Ksav. Darovana vsota se je poslala Klaverjevi družbi v Ljubljano. Gornja Savinjska dolina. Na naslov poljeaelskega ministra. pardon, ljubenskega ministra, Ljubno! Mnogo političnih strank in- strančic smo že preživeli v naši srečni ožji domovini, katerih najlepši uspehi bodo zapisani v zgodovini tistih tnož, ki so kovali velikanske načrte, kar ne»v mesnici, pa v oštariji, tako da, ako bodo teleta prepoceni, se pa kak osel navrže. Vsi pa le naprej! Pridejo nove volitve, pa nove stranke, a ljubenska kiselica bo ta prava. Tisto, kar zna,menja kažejo, bomo uživali. Luče. Zakaj le poštni avtomobil ne pride nikdar v Luče? Saj bi se iz Ljubnega dalo priti! Sila bi nam bilo ustreženo. Posebno še Solčavanom, ki imajd' še dalje do Ljubnega. Vsi Lučani srno veseli, da smo dobili tako dragega gospoda za župnlka, kakor je g. Jur. Mikoliča, ki je bil že preje tu kaplan in splošno priljubljen.