Telefon št. 74.
Posamna Številka 10 h.
Po poitl prejeman:
za
celo leto naprej 26 K — h 13 » - „
6 „ 60 a 2.20,
pol leta «etrt „ mesec
Vspravnlštvu prejeman: za
celo leto naprej 20 K — h
pol leta fetrt „ mesec
5» - . 1 „70,
Za p o 5 i 1 j a n j e na dom 20 h na mesec.
SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Naroinlno in Inserato sprejema upravništvo v Katol Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokopisi se ne vratajo,
nefrankovana pisma ne vaprejemajo.
Uredništvo je v Semenskih ulicah St. 2,1., 17.
Izhaja vsak dan,izvzemii nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 83.
V Ljubljani, v soboto 12. aprila 1902.
Letnik XXX.
Vlada in potresno posojilo.
Interpelaoija
poslancev dr. Šusteršič a In sodrugov do Nj. eksc. gospoda ministerskega predsednika kot voditelja ministerstva notranjih zadev in gospoda finančnega ministra, glede izterjevanja brezobrestnih posojil, ki so se dovolila povodom potresne katastrofe v Ljubljani ii na deželi.
Povodom potresne katastrofe leta 1895 dala je država oškodovanim posestnikom poslopij brezobrestna državna posojila proti svojedobnemu odplačilu v obrokih.
Prvi obrok je sedaj v plačilo že zapal. Toda resnica je, katere ne more tajiti noben pameten človek, ki pozna v deželi vladajoče razmere, da ogromna večina dolžnikov absolutno ne more spolniti svojih plačilnih obvez. Posebno velika je revščina na deželi, kjer, kakor znano, poslopja ne donašajo ni-kake najemščine in torej posestniki po potresu poškodovanih stavb niso dobili nikakih dohodkov iz novo sezidanih poslopij. Vrh tega upoštevati je še splošna beda kmetijstva in nadaljno dejstvo, da kmet ravno v sedanjem času, ko mora polje obdelati, nima nikakih denarnih sredstev na razpolago.
To vsak pameten človek sprevidi, in, če ima kaj srca za ljudstvo, to tudi upošteva.
Vse drugače pa c. kr. deželna vlada v Ljubljani.
Ta se je postavila na stališče brezob zirnega izterjevanja zapadlih obrokov. K a -kor naj brezsr čneji oderuh ali Bkopuh, kibrezobzirno z a h tev a s voj denar, ne zmeneč se za posledice za prizadetega dolžnika in njegovo rodbino, tako sedaj divja avstrijska država po Ljubljani in deželi, da izterja »svoj denar«.
Eksekutorji imajo polno dela. In posebno trdo se p o sto pa r a v n o n a deželi, proti ubogemu kmetu. Tu mora zadnja krava iz hleva, da država svojih 50, 100 ah 200 kron pravočasno dobi.
Prizadetega kmetskega prebivalstva se je polastilo naravnost o b u p a n j e , in če se to barbarično divjanje državne oblasti hitro in energično ne ustavi,g| mora v kratkem zopet cela vrsta rodbin avstrijsko domovino zapustiti, da si poišče onkraj morja eksistenco, ki je človeka spodobna.
Posebno se mora povdarjati, da imajo prizadeti dolžniki večinoma pri c. kr. deželni vladi v Ljubljani prošnje za olajšave ali odpis vložene. Ne da bi bili na svoje prošnje dobili katerokoli rešitev, se jim je kar eksekutor v svrho izterjanja »zapadlega« obroka poslal v hišo in t9 ravno v takem času, v katerem n a j -m a n j e zamorejo plačati. To označuje vso trdcst postopanja c. kr. deželne oblasti. Podpisani skoro ne morejo umeti, da se tako postopanje strinja z namerami c. kr. osrednje vlade. Zato stavljajo do uvodom navedenih ministrov vprašanje:
Ali hočeta gospoda ministra takoj provzročiti temeljito remeduro v tej stvari? Ali hočeta zlasti zaukazati:
1.	da se pričete eksekucije takoj ustavijo;
2.	da se v bodoče proti nobenemu dolžniku ne odredi eksekucija, dokler ni njegova prošnja za odplačilne olajšave ali odpis dolga pravomočnp rešena;
3.	da se tudi po pravomočni rešitvi pod 2. imenovane prošnje eksekucija le potem sme vršiti, če dolžnik ne bi bil ustregel plačilnemu povelju, glasečemu se na najmanj dvamesečni rok;
4.	da se izterjanje zapadlih obrokov na kmetih v obče sme vršiti samo ob takem času, v katerem je sploh misliti mogoče, da ima kmetovalec kaj denarja na razpolago, torej v pozni jeseni?
Dunaj, 10. aprila 1902.
Slede podpisi.
Razvoj dejstev.
(S Štajerskega)
Zadnji f as se je »Slovenec« jako dobro in krepko potegoval za nas. Zato pa nam bodi dovoljeno, da mu nekoliko razodenemo svoje misli o našem splošnem položaju. S>aj roka roko umiva.
Videli smo iz zadnjih dogc dkov, da sta
dva momenti, ki odločujeta vso našo politiko : Splošno-kulturni verski moment in naš posebni narodni moment. Enkrat je eden bolj v ospredju, enkrat zopet drugi.
Med tem, ko je na Kranjskem prodrl prvi moment in je popolnoma razdvojil ljudstvo v dva tabora: v enega, ki se drži katoliškega življenjskega nazora, in v drugega, ki živi samo od negacije tega, kar ta zida, smo mi na Štajerskem, zlasti v obmejnih pokrajinah v težki borbi za narodni obBtanek naglašali vedno samo n a r o d n i moment. V zasebnem življenju seveda smo ravno taki, kakor Kranjci: verski in brez-verski, katoliški in jungovski, konservativni in liberalni — a v javnosti smo bili vedno le Slovenci in Nemci To ni moglo drugače biti, ker sicer bi nas bili Nemci spravili že vse podse
A iz Ljubljane prihajajo med nas novi nazori po listih, in iz nazorov se kristalizirajo stranke. Katoliškonarodna stranka je na nas vedno vplivala v krepilnem in oživ-ljajočem smislu. Ločevala nas je od liberalcev v prepornih točkah, a k efijaltstvu v narodnosti nas ni nikdar tirala, ker modro čuva nad VBemi naravnimi pravi ljudstva. A čim bolj golo se je začel kazati liberalizem v središču, tembolj je pridobival pristašev tudi ob meji. £>aj ljudje so si slednjič vendar povsod enaki. In tako je med nami nastal razloček. Na zunaj se ni kazal, a notranje se je razvijal. Bilo jih je vedno nekaj, ki so napade na cerkev z isto slastjo čitali v »Deutsche Lohrerzeitung«, kakor v »Narodu«, »Rodoljubu« ali »Arbeiterwille«. Mi srno to bridko čutili, a nismo rekli nič. In tudi ti bo nam marsikaj škodovali, a slednjič smo Bi v imenu sloge in bratoljubja vedno segli v roke. Bili smo VBikdar dobri in prizanesljivi.
Druga stopinja tega razvoja je bila ta, da so začeli naši pokriti liberalci pisariti v »Narod« in v »Rodoljuba«. Kaj se je tu gnoja izvozilo čez mejo, je pač grozno. Iz neznansko podlih dopisov v liberalnih listih smo še le spoznali, kake lastnosti in zmožnosti imajo ljudje, s katerimi smo pevali pesem o slogi in rodoljubju. Zato so nas potem obrekovali. Ce so nas zmerjali s pre-šiči, še ni bilo veliko. No, splošno smo še zmerom dobri in prizanesljivi, in če nas kak
polnemškutarsko-jungovsko-liberalni nežna-čajnež udari po enem licu, ponudimo mu v imenu bratoljubja še drugo. To pride namreč od sloge.
Ljubljanski liberalci so nam tudi pokazali, kak ukus imajo, ko govore o duhovščini. Koliko župnikov in kaplanov, osivelih mož, ki so celo življenje trpeli pod težo bremena, in krepkih mladih mož, ki se žrtvujejo v težkem boju, bo raztrgali in teptali v listih. A vzeli bo k sebi enega, enega* ki je pravi duhovnik po njih srcu, g. Za-vadila, da reformira cerkev in poroča v za cerkev tako skrbnih listih »Narod« in »Rodoljub« o štajerski duhovščini.
Potem je pa prišla tretja stopinja. Tista zveza med liberalnimi Nemci in Slovenci je postala nekako nalezljiva. Mi smo se Beveda vedno na vse moči branili očitka, da nismo narodni, in smo rajši volili tudi kakšnega moža, ki je imel drugačno mišljenje, samo da smo držali pokonci prapor Slovenstva. — Zdaj so nam pa tudi povrnili prav po liberalno. Liberalizem in nemškutarija gresta vštric. Zadnji kompromisni predlog naj bi bil še na politično polje presadil cvetke liberalizma. Kako je dr. Tavčar v državnem zboru vabil nemške liberalce in se prav trudil, da bi odbil nemške katoličane od nas! No, to je bilo prehudo, moral je priti odgovor.
Ko bi bil predlagal n. pr. dr. Šusteršič kompromis, gorje mu! o koli bi bili šli nadenj. A to je storil dr. Tavčar. In oni, ki tako lepo dopisujejo v njegov list, so se bali, da se ne bi kaka besedica rekla proti njemu. In res, bilo ni nič hudega. Tudi to prihaja od sloge in bratoljubja.
Tako smo mi Štajerci res dobri ljudje, in jeza nam ne škoduje, kor je ne poznamo. Surov in neotesan sme biti liberalec, ker ima ta privilegij, a mi se moramo dajati zmerjati, ker mi gojimo bratoljubje.
A čimbolj se bo še razraščal ničvredni, podli in satansko hudobni liberalni osat pri nas, in čim več svojih čednih cepičev bodo pošiljali ljubljanski liberalci k nam čez mejo, tem prej se zna zgoditi, da se postavimo pokonci — in to bi za pravo rodoljubje najbrže bila velika dobrota.
LISTEK.
Le fino!
(Članek, kakorSnega bi prav lahko brali v liberalnem listu.)
Kompromis je v celjskem vprašanju edino pametna stvar in sicer tak kompromis, kakoršnega Brno nasvetovali mi. Vedeli smo, da to ne bode všeč marsikomu, zatorej smo bili pripravljeni na polemiko. Ali polemika bodi vedno dostojna, mi vsaj se zmiraj držimo tega načela. Ne tako klerikalni lumpje. Ti nam očitajo, da je misli o kompromisu narekaval (nam baron Schwegel. Tako ba-rabstvo moramo zavračati. Vprašamo, kako pridejo ti klerikalni idijotje in analfabetje do tega, da gledajo za kulise? Ali jih ni nič Brana? Pa, kaj iščemo sramu pri teh nesramnih ljudeh! S takimi grobimi jesiharji moramo se mi zastopniki inteligence prerekati, z ljudmi, katere v grobosti in neotesanosti dosezati hoteti nam še na kraj uma ne pride. Kar brbljajo ti brezsramneži, je nam vseeno.
Pisanju drugih slovanskih listov ne pri-
S
pisujemo večje važnosti, kakor blebetanju starih brezzobih bab. Vsak list, ki se z nami prereka, nosi na sebi sramotilen pečat nevednosti, kajti mi smo glasilo inteligence, vsi drugi so glasila kretenov, ln ti ljudje si upajo, z nami, z nami, z nami, ha, ha, se spuščati v polemike! Listi, ki še pravilno pisanih člankov nimajo! Nikjer podobe, v katerih smo mi mojstri, slog Buhoparen, dočim je naš bujen, bujen, kakor livade v majniku, kadar solnca gorki poljubi vabijo cvetje na lici poljem in gozdom, bujen, kakor slog najboljših slovenskih romanov, po katerih cveto mokrocvetoče rožice poezije. No, in take časnikarske reve se spuščajo z nami v polemiko! To je preveč! Tudi naj-pohlevnejši človek mora zdivjati, ako se mu pripeti kaj tacega. Toda mi ne prekoračimo nikjer mej dostojnosti, daBi nam sveto ogorčenje vodi pero proti tem lopovom.
Dolgočasno, strahotno dolgočasno je vse, kar pišejo proti nam. Dočim je v naših člankih in noticah vse živo, vse originalno, lazijo v člankih nam nasprotnih časnikov misli tako počasi na dan, kakor groši iz sko-puhove denarnice. In s temi šle vami naj se
prerekamo ? 1 Nikdar I Otresamo se teh sitnih muh, druzega nič. Pisava naših nasprotnikov je podobna kozolcem, ki jih po areni preobrača neumni Avgust, vzbuja le Bmeb, mi pa vzbujamo strmenje, kakor umetnik, ki pleše visoko gori nad glavami presenečenih gledavcev na napeti vrvi. Strmijo in občudujejo nas, zatorej nas tudi zavidajo. Da je take ideje zmožna slovenska glava, — in ali baron Schvvegel mar ni rojen Slovenec? — da je slovenska glava zmožna take ideje, to bi jih moralo navdajati B ponosom. Toda te nizkotne duše napolnuje pogled na nas le s črno zavistjo, ln mi moramo v svojih grehov pokoro brati te članke, dolge, kakor ftolini romani in dolgočasne, kakor pot skozi Saharo.
Najbolj pa nas navdaje z veseljem po-gled na naše nasprotnike. Ti možički nas hočejo ugnati! Saj vemo, za kaj pišejo. Klerikalna bisaga je obsežna. Slovenska gimnazija v Celju bi služila le latinizaciji, tako je in nič drugače, kdor nas ne razume, temu ne moremo pomagati. Ali za inteligenco je beseda latinizacija izvrstna, in ako nasprotnika imenujemo latinizatorja, potem vemo,
da je pri tisti inteligenci, katera stoji za nami, že opravil. Torej ti latinizatorji nas hočejo ugnati?! Kakor divjaki ljudožrci zagnali so se s huronskim krikom na naB, toda mi se jih ne bojimo teh pritlikavcev.
Mislijo, da so izvrstni državniki in njih članki državni spisi prve vrste. Toda v resnici so politični pritlikavci, njih »speechi« pa ričet, kakoršnega bi še berači ne marali.
Celo praška .Politik« si upa z nami pričeti polemiko. To je pa že celo smešno! Tak majhen, brezpomemben listič se hoče meriti z nami, ki uživamo svetovno slavo. Mi listu že naprej povemo, da iz te moke ne bode kruha. Naj kuha list svoj kofetek, kjer ga hoče, ob našem ognju ga ne bo, to mu povemo! Mi tega lista ne upoštevamo. Sploh upoštevamo druge liste le tedaj, kadar so z nami v soglasju. Kedar se nam pa protivijo, takrat so lističi, s katerimi se ne izplača prerekati.
Duhovita in fina polemika, to je, česar pri nasprotnikih pogrešamo. Mi pa ne bo-demo nikoli zlezli na nizki nivo teb nam nasprotnih podlih duš. Nikoli I


Državni zbor.
Dunaj, 11. aprila.
Ubogi Nemoi!
Pod tem naslovom prijavlja današnji »Deutsches Volksblatt« uvodnik, v katerem tolmači razočaranje nemških strank vsled zadnjih dogodkov. Glavno glasilo kršč. soci-jaloev pravi približno :
Najhujši narodni nasprotniki niso mogli več škoditi ugledu nemških poslancev v zbornici, nego sta storili nemška ljudska in vsenemška stranka. Vsenemci pod vodstvom SchSnererja in Wolfa so z zadnjo obstruk-cijsko komedijo osmešili pred svetom nemški narod in njihove zastopnike. Ko morajo Nemci v Avstriji braniti svoje stare postojanke, naj si ubijajo glavo z vprašanjem: »Kdo je radikalnejši, Schonerer ali Wolf?« Zadnji dogodki pa vsiljujejo vprašanje: »Kateri teh dveh je večji komedijant?«
Enako grenke očita imenovani list tudi nemški ljudski stranki, ki je danes razbila ožjo zvezo z ostalimi klubi na levici. V tej stranki sta bila že od početka dva centrifugalna toka. Prade, Walz, dr. Lemisch, dr. Sylvester in drugi v radikalizmu prekašajo vsenemške politike, le da čez mejo ne silijo z glavami. In odkar je dr. Derschatta dobil vodstvo te stranke v roke, je proti njegovi volji zmagal radikalnejši tok. Dr. pl. Dorschatta je brez dvoma v svoji stranki najbistrejša glava in sploh mej levičarji vplivna oseba. Kedar se je zadnji čas govorilo o posebnem nemškem ministru, kakor ju imajo čebi in Poljaki, je bil izmej parlamentarcev v prvi vrsti imenovan dr. pl. Derschatta. Toda slab korporal, ako se ne čuti poklicanega za generala. In takih kor-poralov je menda več na levici, ki čutijo v sebi poklic za zaupnika nemškega naroda v ministerstvu. Morda se ne motimo, ako tr dimo, da je ravno Prade, ki je bil že večkrat mej ministerskimi kandidati, sedaj v nemški ljudski stranki z radikalnejšimi tovariši dr. pl. Derschatti izpodneael ministerski stol. Povod je dalo najprvo celjsko vprašanje in v sredo resolucija glede češke obrtne šole v Budjejevicah. Dr. plem. Der schatta je baje, kakor trdijo hudobni jeziki, skušal pomiriti zaradi Celja razburjene duhove v svoji stranki ter jo pridobiti za dogovorjeno resolucijo glede obrtnih šol na Češkem. Ali tu je omagal njegov vpliv v stranki ter moral sam skočiti v radikalnejši tok, ki je danes čolniček vrgel na suho.
Včeraj in danes je imela nemška ljudska stranka daljša posvetovanja o tem, kaj naj stori z ozirom na zadnja glasovanja, pri katerih je levica ostala v znatni manjšini. Glede obrtnih šol na Češkem bo radikalcem odpovedali slepo pokorščino tudi krščanski socijalci in ustavoverni veleposestniki. Večina kluba je odločila, da izstopi iz zveze z ostalimi nemškimi strankami, da ae seveda hoče od slučaja do slučaja ramo ob rami z ostalimi Nemci braniti za nemško posest. Torej prosto pest proti vladi, sicer pa: »Ge trennt marchieren und vereint schlagen.«
Stranka je dalje iskala izgovorov za svoje postopanje in novih povodov za na-daljni boj. Danes so določili tri načelne zahteve: Prvič ne sme vlada čeških urad-
nikov nameščati v nemških krajih; drugič morajo nemška deželna mesta dobiti odškodnino za 16 milijonov kron, katere dobi Praga; tretjič morajo Nemoi dobiti zagotovilo, da ne ostanejo v manjšini, kakor so v celjskem vprašanju.
Gospodje res niBo skromni. Torej vlada upokoji najprro vse češke uradnike in jih nadomesti z nemškimi, da se bodo morali vsi češki kmetje in meščani učiti nemščine. Potem morejo vsi nenemški narodi in njihovi zastopniki zahtevati, naj se vsi nemški uradniki premestijo v nemške kraje. Začetkom 20. stoletja, ko imamo s kratkimi presledki že nad petdeset let ustavo in priznano ravnopravnost, zahtevajo izbrani zastopniki nemškega naroda, da naj nosi vsak državni uradnik na čelu znak nemške ali slovanske narodnosti.
Dobro, mi Jugoslovani smo s tem predlogom takoj zadovoljni, toda s pogojem, da se za vsako narodnost natančno določijo jezikovne meje ter uvede narodna avtonomija namesto deželne. To je naš narodni program in tudi edina rešitev. Le na ta način je mogoče, da rešimo obmejne sobrate, sicer so n. pr. na Koroškem, ako gre tako dalje, v petdesetih letih ponemčeni. Potem zgubi tudi birokratizem svoj ponemčevalni namen. In če nemška ljudska stranka zahteva v zameno za Prago državne podpore za vsa deželna stolna mesta, smo tudi mi pripravljeni za Ljubljano sprejeti darilo ali odpis potresnega posojila. Ko bi poslanci imeli ključe do državnih blagajnici Toda gospod finančni minister vedno trdi — in mi mu verujemo — da blagajnice niso prepolne in potrebuje novih davkov. Kje pa naj dobi kar sto milijonov, da jih razdeli med večja mesta? Seveda Rotšild jih ima mnogo in rad posodi državi za dobre obresti, toda dolgov imamo že preveč in te je treba vračati.
Najsmešnejša pa je tretja zahteva. Torej nemška ljudska stranka zahteva od vlade, da naj ji za večne čase zagotovi večino v zbornici! To je le tem potom mogoče, ako vlada „oktroira" nov volivni red, da bi 100.000 Nemcev volilo enega poslanca, a le 500.000 Slovanov enega. Tega še Šmerling ni „pogruntal", in prav resno dvomimo, da bi dr. pl. Korber hotel in mogel učiniti tak „špas".
Ker pa nemška ljudska stranka menda ne sostavlja jedilnega lista brez „apetita", bode tudi zahtevala, da ji vlada mizo pogrne ter obloži z vabljivimi jedili. In če se vlada skuja, kaj pa potem ? Ali gre vlada v pokoj ali poslanci domov za peč. Sicer se menda ekscelenca dr. pl. Korber ni še ustrašil nemških argonavtov, in ga je bržčas spravil v slabo voljo ogerski tovariš pl. Szell, a danes se je po zbornici govorilo, da se je dr. pl. Korber naveličal večnih pogajanj in danes v avdijenci pri cesarju vložil demisijo. To je sicer le govorica, a čudno bi ne bilo. Saj se še Hrovat naveliča goniti jato — puranov. — Vederemo!
'Današnja seja
je trajala od desetih skoraj do pol sedme ure zvečer. Ves čas so štirje poslanci, Černy, Schrott, Seitz in Funke
reševali in preosnavljali ljudsko šolo. Dočim je soc. demokrat Seitz štiri ure dokazoval, da so »klerikalci" poguba za ljudsko šolo in dunajski antisemitje rabeljni za učitelje je poslanec Schrott dokazoval potrebo in koristi dobre krščanske vzgoje. Seveda so mnogi levičarji, osobito socijalni demokratje, drugega mnenja in so Schrottu precej glasno to povedali tudi v obraz, kakor se spodobi za Darwinove in Marxove učence. Schrott pa tudi ni mož, da bi kar* puško vrgel v koruzo, zato je bilo precej živahno v zbornici mej tem govorom. Dr. Funke pa je menda pravil, da je ljudska šola brez najmanjše napake, ker je on že od leta 1869 član krajnega šolskega sveta v Litomelicah.
Oglašenih je še šest govornikov, ki pridejo v ponedeljek popoludne v skedenj.
Obnovitev trozveze.
Dne 6. maja prihodnjega leta poteko, in sicer brez odpovedi, trozvezne pogodbe. V diplomatiških krogih se govori, da ee bodo te pogodbe iz ozirov etikete obnovile celo leto poprej, torej že letos pred 6. majem. Dunajska »Informacijaa ve poročati, da ae pri sedanjih pogajanjih ne gre več za pogodbe same, ker te so že sklenjene, gre Be marveč samo za gotove zadeve, ki se v pogodbe vsprejmo. Mej te spadajo mej drugimi trgovsko-politiški dogovori in gotove dvorne zadeve. Politiški je vsa zadeva že uravnana.
Vihar v ogrskem parlamentu.
V ogrski poslanski zbornici se vrši sedaj razprava o proračunu za učno ministerstvo. V zadnji seji je vladni pristaš Veres povzročil velik nemir. Izjavil je med drugim, da se verski boji in agitacija širijo iz Rima. Tej izjavi so glasno ugovarjali člani ljudske stranke ter, ker le ni nehal obrekovati katoličanov in njih naprav, jeli razbijati po pultih in še glasneje protestirati. Šele potem, ko je imenovani poslanec izjavil, da ni nameraval žaliti nobene vere, je vihar nekoliko potihnil. Tekom nadaljnje razprave je izjavil član ljudske stranke grof Ivan Zichy, da odklanja proračun, ker se kaže vlada bolj naklonjena ateizmu in neveri, kot katoličanstvu, in posebno izdatno podpira protestante. Od 1. 1867. je v to svrho že izdala po ministrovi izjavi nad 22 milijonov.
Židovska zmaga na Ogrskem.
Vladna večina ogrske poslanske zbornice je po precej burni razpravi sprejela vladno predlogo glede konvertiranja državnega dolga v znesku 1037 milijonov, katero izvede proti izredno mastnemu dobičku Roth-schildova kapitalistiška skupina. Zaman je podpredsednik ljudske stranke Rakovszky svaril vlado in njene pristaše pred tako nevarnim početjem ter priporočal, naj se izvede konvertiranje preko Rothschildovcev s pomočjo direktne subskripcije. Finančni minister je trdovratno vztrajal pri svojem načrtu ter niti v tajni seji ni hotel objaviti vsebine dogovora mej vlado in skupino židovskih kapitalistov. Vladni mameluki so seveda molčali ter glasovali z vlado, toda mnogo več takih poskušenj bržkone ne bodo želeli prestati.
Dunajski študentje.
Naša mlada dunajska inteligenca se je — če se ne motimo — nekam pomodernila. Pijančevanje ni več edina točka dijaškega programa, pač pa kujejo z vnemo izjave in se shajajo v klubih na — kakor trdijo — delovanje.
Zadnjič smo ustregli želji radikalno-narodnih dijakov s tem, da smo priobčili njih izjavo, danes pa smo dobili z Dunaja tole pisanje, ki naj služi „ svobodomiselnim" dijakom v pouk in zgled. Brezplačno ga naj razdele vsem „temnjakom".
Mi ga objavljamo seveda v podlistku.
Tedaj posluh!
„Tovariši liberalci!
V času, ko se organizuje vse, treba, da se združimo tudi mi. Treba, da dvignemo krepko liberalni ščit proti mnogoštevilnim
zaslepljencem---in proti za duhom
časa že zdavnaj zaostalim mračnjakom. Klerikalni zmaj dviga zlasti pri nas vedno po-nosneje glavo in že upa, da se mu posreči zatreti svobodo mej Slovenci.
Ti svetohlinski nazadnjaki bi nas radi v devičnike premenili, v farške kute potak-niii, v verige papizma ukovali, vso Slovensko v klošter prelevili, kjer bi seveda smeli gojiti le priznane in potrjene ideje iz pred-potopne dobe. — Žalost pa nas prešinja, ko vidimo, da so mnogi naši prejšnji kolegi pali v klerikalne mreže, da so se ti pošte-njakoviči dali premotiti od farške bisage in ustanovili celo klub v okrilju naše »Slovenije" pod prikrito firmo, ki pa ima zgolj klerikalne namene. Našega Tavčarja zasmehujejo, ker se je postavil na edino pravo stališče, da slovenski narod ne bo preje rešen, predno ne izkrvavi zadnji far! — Kdor ne uvidi upravičenosti teh Tavčarjevih besedij, tega pač ni smatrati razsodnim.
Da so za liberalno dijaštvo nastopili resni časi, ve vsakdo, zato treba, da ustanovimo čim preje samostojno organizacijo, nekak klub, da se ne pogubi še več dijaštva v farških zanjkah.
Klub naj bi prirejal zabavne prijateljske sestanke, kjer se bodemo pri pijači bavili s
protiversko filozofijo, z jezuitsko moralo, farško bisago in maziljenimi pujski.
Klub hočemo nazvati po prvoboritelju naše ideje, po dr. Tavčarju, klub „Tavčar", da nas bode njegovo ime vedno spominjalo na pot, katero nam je začrtal ta velmož in katero bodemo morali nadaljevati za njim tudi mi: »Slovenski narod naj se, če tudi ga to ugonobi, žrtvuje za to, da osvobodi ostalo človeštvo rimskega jarma!"
Član postane lahko vsak dijak, ki se izjavi brezpogojnim pristašem dr. Tavčarja in ki obljubi, da bode vedno in povsod od njega zapričeto delo najbrezobzirneje nadaljeval.
Ni spak, da ne bi iztrebili enkrat farške golazni iz naših tal!
K številnemu pristopu vabimo vse dunajske tovariše, ustanovni shod pa naznanimo pozneje.
V imenu svobodomiselnih snovateljev: Dr.? Joža Limelj, stud.? Josip Scheyn, stud.? Janez Čankr, stud. Nace Škornc cand.? J. Barabon, cand. phil. Fr. Kart i b a 1.
Dogodki v Belgiji.
O veliki grozovitosti bruseljskih demonstrantov poroča „Eteile Belge.", popisujoč napad na neko kavarno. Ko so namreč demonstrantje v neki oddaljenejši ulici razbili več svetilk, so jim prišli nasproti trije stražniki, katere so pa demonstrantje sprejeli s kamenjem. Morali so se poslužiti samokresov. Predno so pa jeli streljati, je že dobil stražnik Hoffeld kroglo v srce, druga mu je pa šla skozi usta in desno uho. Tovariša sta v tem že izstrelila vse patrone, ne da bi mogla ukrotiti nemirneže, in morala sta bežati, ranjenca pa pustiti na mestu. Tu se je pokazala vsa grozovitost demonstrantov: umirajočega stražnika so še nabijali s kamenjem in ga suvali, potem pa pustili na mestu. Enega izmed bežečih stražnikov so ranili in potem drli za njim v neko kavarno, kjer so vse razbili, poleg tega je pa še eksplozija svetilke povzročila veliko škodo. — Pozneje so se demonstranti še enkrat sprijeli s stražniki in jih več ranili s samokresi. Še-le policija na konjih je mogla razpršiti nemirneže. Stražnik Hoffeld je kmalu nato umrl. Poleg prebodenih pljuč je imel štirikrat prestreljeno glavo in zlomljenih več reber.
Za ponedeljek in torek se pripravlja splošna stavka, vsi demonstrantje in njih vodje pritiskajo na delavstvo. V Louvieru se je stavka že pričela. 6000 delavcev je ustavilo delo. Vojaštvo ter meščanska garda sta konsignirana po vsem kraljestvu.
Gotovi viri poročajo, da je kralj svetoval, naj se dovoli splošna volivna pravica, ministerstvo pa je sklenilo, da se tej zahtevi vstavi z vsemi silami. — Vsa javna poslopja straži vojaštvo. Nemiri se pojavljajo v vseh mestih, še večji se napovedujejo za jutri in ponedeljek.
Italija in Tripolis.
Vesti o italijanski ekspediciji v Tripolis so se v zadnjem času najbolj širile v Italiji, vsled česar je bila zunanja javnost opravičena misliti, da so iste kolikor toliko resnične. Z vso odločnostjo se je tudi že govorilo, da odrine italijansko brodovje že 20. t. m. proti Tripolisu. O vsem tem pa neki ni prav nič vedel admiral Palumbo kakor tudi noben drugi izmej mornariških častnikov. Imenovani se je torej hotel osebno prepričati, koliko je resnice na teh poročilih. Pri mornariškem ministru Morinu je pa mož izvedel, da mora koncem aprila odriniti z brodovjem, da dovede sultanu darila kralja Viktorja Emanuela. Palumbo je bil potem tudi pri ministerskem predsedniku, ki mu je odgovoril: Kaj hočete z deželo, ki je tako sovražna vsakemu kolonijalnemu razširjenju? — Tudi kralj je bil baje vprašan za mnenje, in odgovoril: „Za okupacijo Tri-polisa bi potrebovali devetdeset milijonov." Izvedel pa je Palumbo tudi, da se dnč 15. aprila zbere vse italijansko brodovje, a le v svrho navadnih vaj. Po izjavi tega moža je sicer brodovje pripravljeno za vsako večjo akcijo, drugi mornariški častniki pa menijo, da bi moglo služiti k večjemu za prevoz vojaških oddelkov.
Iz nobene navedenih izjav se torej naravnost ne da sklepati, da so Lahi opustili vsako misel na okupacijo Tripolisa. Vse izjave so nekam prikrite in nejasne in imajo morda edino le namen, da se ž njimi zvaja javnost na napačno sled.
Politiška oporoka Ceeil Rhodesa.
Neki angleški list ve poročati, da sije zlati kralj Rhodes v letu 1890. začrtal nekako politiško oporoko, po kateri je uravnaval vse svoje delovanje. Nameraval je pred vsem osnovati veliko polversko politiško zvezo, ki naj bi po vzgledu jezuitskega reda (!) posegla v svetovno zgodovino. Prvi njen namen bi bil supremacija angleško govorečih narodov, s čimur bi se zagotovil svetovni mir. Anglija naj tako dolgo vodi z Ameriko carinsko vojsko, dokler se svet ne sprijazni s prosto trgovino. Svetovni jezik, bržkone angleški, bi po njegovem mnenju mnogo pripomogel do izvedbe velike ideje svetovnega miru. Za izvršitev tega programa bi se morala ustanoviti velika tajna družba, ki bi pograbila polagoma vse bogastvo in ga dovedla eni sami ideji. — V drugih angleških listih se govori tem povodom o veliki sanjavosti Rhodesovi.
Priloga 83. štev. »Slovenca" dn6 13. aprila 1902.
Burako-angleška vojska.
Dogovori glede miru se v Južni Afriki marljivo nadaljujejo. V Klerks-dorpu so zbrani vsi burski voditelji. O dohodu zastopnikov transvalske vlade v Klerks-dorp smo že poročali. Dne 9. t. m. so došli tje tudi Stein, Dewet in Delarey. V mesto jih je dovedel angleški častnik s preroštvom. Tam se nahaja tudi zastopnik angleškega kralja, ki pritiska na angleške generale, da čim prej sklenejo mir. Pogajanja se vrše tudi s Krilgerjem, ki mu je na razpolago angleški kabel.
Zahteve Anglije so te- le: Samostojnost burskih republik se odpravi, mesto tega pa dobe Buri najširšo avtonomijo, popolno odškodnino in izpregled vsake kazni; nasprotno pa Buri vztrajajo pri popolni neodvisnosti obeh republik in so voljni dovoliti le neko premembo mejnih črt. — Ce se v tem oziru doseže edinost, potem se vrši razgovor 1. o določitvi dne, ko dobe Buri popolno avtonomijo in parlamentarno ustavo; 2. o določitvi politiških pravic burskih ujetnikov; 3. o preklicu angleške proklamacije glede prognanstva iz Južne Afrike; 4. o popolni amnestiji tudi za kapske vstaše; 5. o posojilu, ki ga d& Anglija za zgradbo burskih domov.
Angleško časopisje splošno priznava možnost, da se sedanja pogajanja završe vspešno, vendar izjavlja, da Be Buri morajo udati vsaj v nekaterih točkah, ker so »pre-magani.«
Angleške izgube pri Bosch-veltu v boju z Delareyem dne 31. m. m. so po uradnem izkazu naslednje: Ubiti so bili 3 častniki in 43 mož, ranjenih je bilo 18 častnikov in 197 mož. — V boju pri Leeu-kopu 1. aprila je padlo 16 mož, 56 je bilo ranjenih, v manjših bojih sta padla 2 častnika in 13 mož, 33 mož je bilo ranjenih.
Iz brzojavk.
Delegacije so sklicane za dne 6. maja v Budimpešto. Rusini prosijo Poljake, naj jim odstopijo en mandat v delegacijo. — Poljski plemenitaši. 56 poljskih plemenitaških rodbin je imelo v Poznanju sestanek, ter je sklenilo bojkotirati nemške trgovine. — Vspeh Čehov. Sprejem P loj e ve resolucije v zadevi budjejeviške obrtne šole se smatra za znaten vspeh Čehov. Ker vseh 21 čeških mest v okrožju budjejeviške trgovske in obrtne zbornice želi, da se češka obrtna šola ustanovi v Bu-djejevicah, bode vlada morala šolo ustanoviti v Budjejevicah. — Shod nemških m e s t s GeSkega se vrši jutri v Toplicah na Češkem. — Razpor je med Italijo in Švico. Laški poslanik v Uurihu je dobil svoje potne liste. — Konferenca načelnikov nemških strank. Včeraj smo poročali, da je nemška ljudska stranka v avstrijskem drž. zboru izstopila iz konference načelnikov nemških strank, ker se vsem njenim željam po strogi opoziciji ni ugodilo. S tem je ta konferenca prenehala svoje delovanje. — Vsenemški poslanci nameravajo prirediti izlet na Ogrsko. Ogrsko vladno časopisje se jih silno brani. — Upor v Kini. Iz Shanghaja javljajo, da se je v Ningpo pojavila vstaja proti Evropejcem. Dve angleški in dve nemški vojni ladiji so na-gloma odplule tjekaj. Položaj je zelo resen. Najbolj so v nevarnosti katoliški misijoni. — Revolucija v Venezueli. Venezu-elska revolucionarna stranka si je osvojila ves vzhodni del dežele razun Carupano, Cu-mana in Barcelone. Uvedla je že povBodi civilno upravo. Na zahodu so revolucionarci prodrli do Tucacasa. Središče operacije v tem delu je Barquisimeto. — Z a občin-ske volitve v Rimu, ki se vrše v juniju in pri katerih bo izvoliti 40 mestnih odbornikov, se združijo vse dosedaj razcepljene liberalne stranke, da porazijo katoličane. — Mejnarodna mirovna konferenca se snide 10. septembra na Dunaju. — Lord Kimberley, bivši angleški minister in poznejši vodja liberalcev v zgornji zbornici, je v torek umrl. Rojen je bil 1. 1826. V Roseberyjevem kabinetu je bil zunanji minister. Po njem ee imenuje mesto v Transvalu. — Brazilija proti ločitvi zakona. Poslanska zbornica braziljskih zveznih držav je z veliko večino
odklonila predlog, mereč na ločitev zakonske zveze. Pomniti pa treba, da velja ondi načelo: ločitev cerkve od države! — D n e v-ninev nemškem držav, zboru. Grof Posadovski se je na svojem potovanju v Draždane, Monakovo, Stuttgart in Karls-ruhe prepričal, da se bo sedaj dal izvesti predlog glede uvedbe dnevnin.
Dopisi.
Iz Aleksandrlje 4. aprila, (f k a r d.
Missia in egiptovski Slovenci.) Prežalostna novica o smrti prevzvišenega nadškofa in kardinala Missia je nas silno pretresla. Bridki udarec je to ne samo za Slovence v domovini, ampak tudi za nas v Afriki. Kako se je prevzviš. pokojnik zanimal za svoje Slovence v Egiptu, katerih največji del je iz goriške nadškofije, sem videl, ko sem bil lani pri njem pred odhodom. Naročil mi je, da mu poročam o tu-kašnjih razmerah, zlasti glede nove slovenske cerkve, za katero je podaril lepo svoto. Pisal sem mu, da ne dobimo dovoljenja zidati samostojne slov. cerkve, pač pa upamo dobiti sem slov. šolske sestre in zanje postaviti kapelo, ki bi služila Slovencem za službo božjo. Ravno o tej zadevi je on že pisal avstr. gen. konzulu v Kahiro, da hoče Slovencem v Aleksandriji preskrbeti slov. redovnice. Na ta način bi se nam vresničila tako srčna želja: dobiti slovensko šolo in kapelo za službo božjo
—	toda nemila smrt nam je vzela skrbnega nadpastirja, ravno ko bi nam mogel največ pomagati. Zgodi so najmodrejša božja volja! Za prevzviš. pokojnika sem takoj opravil eno sv. mašo, ko sem prejel poročilo o njegovi smrti, in drugo je naročilo društvo „Slov. Palma ob Nilu" za ponedeljek, katere se vdeleže Slovenci polnoštevilno.
(Naš azil.) Že zadnjič omenjena zadeva o Fr. Jožefovem azilu ni še rešena, čeravno sem že tolikokrat „podregal" na pristojnem mestu. Vedno je izgovor: nimamo še vseh „aktov" v rokah. Zapretil sem tudi na istem mestu, če se stvar tu ne razsodi povoljno, imam še drugo pot in hočem vse natančno obelodaniti. Seveda je ta odločni korak, katerega pa odobravajo vsi pošt?ni ljudje, jako neljub prizadetim, toda kot dušni paštir nisem smel in mogel molčati.
—	P. Luka je vsled nove naredbe moral odpotovati v Jeruzalem, upamo pa, da pride vsaj v par mesecih na prošeno mesto, zato grem zopet jaz za par tednov v Kahiro.
(Umrli.) V tem letu so že trije s o-bratje umrli v našem samostanu: 92 letni P. K a 1 i s t iz Milana, 87 letni br. Kajetan in 45 letni P. Bernardin iz hospica Ramleh; zadnjega smo pokopali 3. aprila. Veliki četrtek je še maševal, levi-tiral, previdel tri bolnike, pljučnica je tako hitro položila izvrstnega in blagega redovnika v prerani grob.
(Dober svet.) Na mnoga vprašanja iz domovine radi i z s e 1 ijt v e odgovarjam tu sledeče: moški brez kapitala naj se ne podajejo v Egipet. Tukaj se ne dobi službe ali pa le silno težko; zato bi pa imel tisti, ki bi prišel sem brez denarja, eno bridko izkušnjo več. Rokodelci, obrtniki, trgovci bi imeli morebiti tu bolje kot v domovini, če so podjetni in zmožni, vendar je pa tudi njim treba, da sploh morejo početi, nekoliko okroglega pod palcem. Za ženske je drugače, njim je veliko lažje dobiti službo, pa tudi zanje je v zadnjem času slabeje, ker je služkinj čedalje več. Ker Slovenke ne gredo izlepa v službe z nizko plačo, so pričele močno sem prihajati Grkinje, Sirjanke, Armenke, Italijanke, ki vse rade sprejmejo. Z zadnjim parobro-dom jih je došlo 50 Grkinj in Sirjank in vse je takoj peljal v službe grški posredovalec. Omikane, vešče sobarice in kuharice dobe kmalu in dobre službe, najboljši čas za to pa je v jeseni, najslabši pa početkom poletja. — Vsem je treba tu velike srčnosti in odločnosti, če hočejo ostati dobre kristi-jane. Žal, da je tudi tacih precej, ki že sem pridejo ne iz najboljših namenov ter hočejo tu prosto živeti, prilik jim ne manjka — in žal mnogo se jih je zelo izgubilo. Naj bi pač oni stariši, katerih hčere so tu zašle, izpolnovali svoje dolžnosti, ki jih imajo do otrok, naj bi jih ne puščali tako brezvestno v žalostnem dušnem stanu, ampak naj bi jih neizprosno po konzulatu zahtevali nazaj; tako bi si olajšali odgovornost in omejile bi se nesrečne žrtve. Prav osupnil me je odgovor nekih starišev, ki imajo tu izgubljeno dvajsetletno hčer, živečo z mladim judom, katerega so dali svojemu župniku, hotečemu jih pregovoriti, da jo pokličejo domov: Naj bo doli, saj se ji dobro godi. Da, zdaj ne strada, zdaj se nosi kot prava gospa, pa koliko časa bo tako? Kaj pa potem ?
(Cerkveno.) Na belo nedeljo imamo, kakor je vsako leto navada, spravno češče-nje sv. Rešnjega Telesa. Cel dan bo Najsvetejše izpostavljeno, in vsaka kolonija ima
odločeno uro, v kateri dotični kurat pridi-guje, v kateri se moli in pojo pesmi. Slovenke bodo zopet nastopile s slov. petjem izvežbale so jih nemške redovnice.
P. B e n i g e n.
Iz Žužemberka. 11. aprila. Ena izmed zadnjih številk »Slov. Naroda« se zaganja zopet v notico v 6. štev. »Domoljuba«. Povdarjati moramo, da dotična notica nikakor ni imela namena nagajati nasprotni poBojilnici, ampak le namen, poučiti ljudstvo, kam naj se obrne, če Be bi zgodilo, da ta razpade, kakor se jev obče mislilo. Ako bi hoteli agitirati proti nasprotnemu zavodu, bi bili lahko čisto drugače postopali, a nismo hoteli. Kar se tiče škode vložnikov, tega nismo mi pisali, to je dotični dopisnik svojevoljno p r i d e j a I. Libe ralci si naj zapomnijo, da se jim mi ne damo strahovati po njihovem časopisju. Oni imajo največ vzroka, da molče.
S Pivke, 11. aprila. (Le naprej.) Sempetercem ni prav, da sem se najprvo oglasil tam v skrajnem Knežaku, Knežani pa niso zadovoljni, da so jih je spomnil »Domolj.«. Spoštovanim Knežanom prav rad verjamem, da jim niso bile zadnje vrstice v veselje; verujejo naj pa tudi oni meni, da mi gredo enakoBti zelo nerade pod pero. Samo črnogled nikakor nisem. Povsod vidim tudi napredek ! Da je res, evo ga! Občina ima svojo vsak dan dohajajočo vozno pošto, dobila je zadnja leta dva vodnjaka in včasih na živcih bolehav vodovod, za mlekarno že ima enega odbornika, sem in tje se tudi čita, poje, »balinca« itd. Pri vsem tem pa kraj ni tako slab, kakor bi se na prvi pogled mislilo; posebno to je veliko, da so posestva podprta z obširnim dobro zaraščenim, ravnokar med posestnike razdelujočim se gozdom. Z dvignjeno glavo bi se dalo marsikaj obče koristnega doseči, »domača hranilnica« pa naj bi bila prva. Knežani! Kviško glave, kviško srca! Časi bo hudi, brez napredka postanejo še hujši!
S Trebelnega, 8. marca. (P r o t e -stantovska kolportaža). Tudi naši gorski fari niso prizanesli agenti Antona Chraska „božjo besede služabnika", kakor se podpisuje. V svojem junaštvu potikajo različne evangeliške spise po grmovju, da jih mimoidoči lahko opazijo. Taki spisi in brošurice so: »Dejanja sv. aposteljnov«, tiskano na Dunaji 1. 1878, založila Britanska in inozemska svetopisemska družba, dalje: Blagovestni lističi: »To je ravno, česar mi je treba. Ravno tega si želim!« »Pridi! — Delaj!« »Kedaj mislite doseči cilj svojega potovanja?« »Saj nima nobenega žela!« »Kaj je Tvoje upanje?« »Kvišku! Jaz bom v tem trenotju v nebesih!« »Stoj, izgubljeni sin!«, ki posebno napada sv. zakramente; „Čegav služabnik si?" Spisal je te lističe Cheyne Brady, založila in tiskala Drummon-dova tiskarna v Stirlingu na Škotskem.
Dalje tudi „Propoved Antona Chraske, katero je propovedoval v Ljubljani 22. okt. 1. 1899 na željo nekaterih Slovencev iz »ljubezni do slovenskega naroda in z željo, da bi mu sijalo solnce pravice in svobode v Kristusu Jezusu in da bi se razglasil med Slovenci »čisti« evangelij, kakor so ga ozna-novali Kristus in njegovi apostoli, potem tudi Ciril in Metod, Trubar in Dalmatin.« Njegova propoved je bila tiskana v C. Budčio-vicah (Gymnasialni ul. 734) 21. nov. 1899 v tiskarni J. Pfibyla. Samozaložba.
Tako oznanuje naslednik Martina Lutra »čisti« evangelij po trebelskem grmovju.
Podraška procesija s kravjimi zvonci.
Kdo bi si bil mislil, da bo ta procesija, o kateri je lansko leto po občinskih volitvah v Podragi meseca februarja poročal »Slovenec«, prizadela našim zagrizenim liberalcem skozi leto dni toliko truda, skrbi in željnega pričakovanja, kdo bi se nadjal, da bo še celo pri nekaterih izvabila svetle kronce.
Sedaj je stvar končana, končana pa v nezadovoljnost in jezo naših liberalcev, ki so v tem, kar bi bili najraje dosegli, groznopogoreli.
Ker je pa »Narod« tudi pri tej priliki nalašč neresnico poročal, naj zvedo tudi »Slovenčevi« bralci nekaj več o nji. Saj iz nje prav jasno odseva, kam teži vse delovanje liberal-o e v.
Na večer volitev so vprizorili naši liberalci imenovano procesijo z zvonci, golidami in enakimi bučečimi in bobnečimi instrumenti. Vsa vprizoritev veljala je v prvi vrsti na čast župniku in »klerikalnim« vo-lilcem.
»Slavne" zmage pri volitvah, kakor-šnim je težko najti jednakih, pijani, so v svojem prevelikem navdušenju ubili na hiši Ivana Furlana eno šipo in izgubili en zvonec, ki je pri tej priliki odletel v sobo. Stvar se je naznanila sodišču, ki pa ni moglo priti na Bled storilcu te škode,
kajti gotovo eden največjih junakov pri raz-sajanju ni imel toliko poguma, da bi bil tudi krivdo priznal, škodo povrnil in se zasluženi kazni podvrgel.
Pričelo je toraj orožništvo o nemiru po-zvedovati. Orožnik je prišel tudi v župnišče popraševat. Povedal sem mu, da ne vem druzega, kakor, da se je nemir res vršil, da so prišli razgrajači tudi pred župnišče, d a pa nisem nikogar videl, ker sem v zaprti sobi molil brevir. Tudi prigovarjanju orožnika, da naj stvar okr. glavarstvu naznanim, se nisem udal. Pozvedeli so potem v vasi orožniki za štiri nemirneže. Ti štirje so bili toraj povabljeni pred g. okr. glavarja, da izpovedo o stvari. A prav po liberalno so menda izprva vse tajili in slednjič v večini le priznali, da so šli memo župnišča samo nekatere Podražane spremit. Čudno se mi zdi, kako s« je moglo zgoditi, da se zoper enega nemirneža, o katerem se je, kakor čujem, z gotovostjo orožnikom izreklo, da je bilv pri nemiru, ni uvedla nikaka preiskava. Še bolj se pa čudim, kako je bilo mogoče, da Bem dobil jaz za dan 25. majnika 1901 radi tega nemira povabilo pred g. okr. glavarja. To svoje začudenje sem tudi koj takrat proti nekaterim izrekel. Pa mislil sem si, glavarstvo it hoče prepričati, Boli prišli obdolženci nalašč pred župnišče ali so šlisamo memo, kajti glavarstvo po orožnikih o moji izjavi poučeno ve, da druzega ne morem p r i č a t i. Ko me je toraj g. glavar vpričo obdolžencev vprašal, kaj vem o stvari, sem najprvo omenil, da moram resnici na ljubo izpovedati, da se nemir ni vršil ob 9. uri, kakor je v ovadbi, ampak okrog p o 1 7. u r e.
Potem sem povdarjal, da sem jaz priča, ki morem o stvari najmanj pričati, ker sem bil v zaprti sobi. Potrdil sem nato le dejanje, da so res razsajali in demonstrativno prišli pred župnišče, a nisem rekel, da so obdolženci prišli, kakor se mi je podtikalo in se mi še podtika. Izpovedal sem nadalje, da se to ni godilo sedaj prvič, marveč že tudi poprej in to v poznih ponočnih urah, in pristavil, daje skrajni čas, da se temu konec stori, a nisem prosil, da naj se obdolžence prav ostro kaznuj e, kar se mi tudi zlobno podtika.
Pripomnim le, dasemoja i z p o -vedba ni takoj od besede do besede zapisala, in da jo je gotovo pozneje g. okr. glavar, kolikor in kakor mu je bila še v spominu, zapisal. Od tod zame nepotrebne poznejše sitnosti. Povdarjam tudi, da me ob koncu moje izpovedbe gospod okrajni glavar ni ničesar vprašal, kar bi bilo vsekako potrebno, ako krivda obdolžencev vsled poizvedovanja še ni bila zagotovljena, marveč je takoj vsacega štirih obdolžencev na 48urni zapor obsodil.
Trije obsojenci gotovo v svesti, da so kazen zaslužili, so kazen tudi dostali. A eden 221etni fant Franc Ferjančič, tako se je jelo kmalo po obravnavi govoriti, je nedolžen in je bil ob času izgreda drugje. Kakor se sliši in iz postopanja Bklepa, se je za tega fanta posebno zavzel nai iu-pan Ivan Božič. Ne bom rekel, ga je li pri tem vodila ljubezen do fanta ali sovraštvo do mene. Dosti je, če povem, da se je kmalo potem vložila zoper mene tožba radi žaljenja časti omenjenega fanta, češ da sem po krivem pričal, da je fant razsajal. A obravnava se ni mogla koj vršiti, ker okr. glavarstvo sodišču dotičnih aktov ni do-poslalo.
Vložil se je tudi zoper obsodbo fanta priziv na dež. vlado, a ta je priziv zavrnila in obsodbo potrdila. Slednjič se je pa vložila še prošnja za obnovitev razprave. Na to prošnjo je vlada dovolila novo razpravo, a šele tedaj, ko bo kazenska obravnava zoper mene pred sodiščem rešena.
Ko je okr. glavarstvo sodišču akte do-poslalo, je bila na dan 6. febr. 1902 ob 8. uri določena kazenska obravnava. To je bilo veselja p naših zakrknjenih liberalcih n e rečem pri vseh, le pri zakrknjenih, kajti pohvalno moram priznati, da je tudi med našimi liberalci še več tacih, ki so se tega početja sramoval i i n je obsojali. Zakrknjeni liberalci so si pa veselja meli roke in računali, koliko dni zapora župniku ne odide.
Pa glej nesreče, župnik je bil ob določeni uri na mestu, tožnika pa ni bilo, dasije bilotisti dannajlepše, da prav milo spomladansko v r e m e. In župnik, da se izogne nepotrebnim nadaljnim potom, je tožnika kontuma-ciral in bil oproščen. Tega pa bi po mnenju naših liberalcev, ki prisvajajo vso prostost le samim sebi, in ki tudi postavo o kontuma-oiranju razumejo samo zase, klerikalec in še celo župnik ne smel storiti.
O županu Ivanu Božiču pa je znano, da je lani bivšega župana Aleka. Žgurja v neki tožbi radi obč. računov, ko Be js šlo za precej visoko svoto, inkojebilores slabo vreme, kontumaciral in mu ni hotel dati prilike, da bi se mu dokazalo, je li v resnici on zagrešil očitani primankljej.
Ravno tako je imenovani župan, kakor se sliši, zadnji čas bivšega svojega prodajalca radi nekega primanjkljeja tudi pri so dišču kontumaciral in mu istotako ni dal prilike, da bi se dokazalo, je li primanjkljej res zagrešil.
Kaj se hoče, tako je! Kaj ne: liberalcem groš, klerikalcem pa knof, to naj bi veljalo po liberalnem receptu tudi pri sodnih oblastih. Pa vendar ne gre tako. Je že treba, da tudi za klerikalce velja postava.
Naš fant tožnik je sicer takoj oglasil priziv zoper kontumac. Drugi dan pa je
rrinesel od župana Ivana Božiča astnoročno spisano prošnjo za obnovitev kazenske razprave pred sodiščem. Vprašan od sodnika, ali naj velja priziv ali to, kar je danes zapisano prinesel, odgovoril je zaupajoč v Bo-žičevo nezmotljivost, da naj obvelja to, kar je pisano. S tem pa je bil umaknjen priziv, in obveljala je prošnja, ki je pa bila za ianta neugodno rešena. Pripomnim le, da »Slov. Narod« piše o tej prošnji kot o nekem »utemeljenem predlogu«. A vsa utemeljenost obstoji v tem, da se sklicuje le naPodraškouro,češ pri nas takrat še ni bila 8 ura. Kaj pa če oi bila obravnava v Ljubljani, pa bi Po-dražan zamudil, ali bi ne vzbudil splošnega smeha, če bi trdil: pri nas Se ni 8. ura. »Slov. Narod« očita sodniku, da tanta o stvari ni poučil.
Svetujem mu, naj samo vpraša župana Ivana Božiča, kako on svoje občane, zlasti tiste, ki so m u pri srcu, o v 1oga h na županstvopoučuje, kobi imel morebitiše oelo kotočeobčine dolžnost to storiti. Sodnik pa po mojem mnenju posebno v tem slučaju n i bilnikakor dolžan stranko poučevati. Ce se je hotel fant poučiti, naj bi bil šel kaoega advokata vprašat Pa fant si je gotovo mislil, da Božič še več ali pa vsaj toliko ve kot vsak »drug dohtar«. Teraj se je na njegovo pisanje zanesel, pa se je enkrat zmotil, kakor se je že tudi marsikateri drugi. Prošnjo za obnovitev razprave je toraj sodišče zavrnilo.
Marsikdo bi pričakoval, da bo sedaj konec, a motil bi se. bam očka župan naš Iyan so se podali bajevLjub-1 j a n o in tam napravili pri nekem advokatu rekurz ter ga ekspresno poslali v Po-drago. In glejte novo upanje, da bo župnik vendarle obsojen, je poživilo srca naših liberalcev. Vendar so pa to pot že malo odnehali in govoričili le o 60 kroncah, katere bo župnik moral plačati. Del sodišče pa je priziv zavrnilo. Kronce so pa župniku ostale, kakorbi mubile tudi ostale, če bi se bila obravnava ponovila. Le par nepotrebnih potov bi bil še imel. A kronce bo moral menda plačati nekdo drugi, ki je baje besedičil, da ne neha preje, da stvar pride na dan, če tudi gre krava iz hleva. Zdaj bo menda rad nehal, in mogoče, da mu ta zguba tudi še s časom odpre oči, da ni dobro liberalcem verjeti. Bog daj!
Našiliberalci pasedaj besne, ker so se tako zmotili in »skoz padli«. O tem prida v »Slov. Nar.« z dne 2. febr. 1. I. članek »Meč pravice«, v katerem je »olikani* v lažeh in psovkah napredni dopisnik nagromadil že večkrat ponavljane laži in psovke na mojo osebo in na g. pristava Jurija Po-lenška.
»Slov. Narod« me v tem članku po-zivlje, naj ga tožim, a jaz pa pozivljem pisatelja tega članka, da ml naznani svoje ime, da bom vedel, s kom imam opraviti.
Škoda le, da je vlada obljubljeno ponovitev razprave radi nemira ustavila. Gotovo bi, ako bi se obravnava ponovila, in bi se kot glavna priča zaslišal pisatelj članka »Meč pravice«, ki je, kakor priča članek, o vsej stvari prav dobro poučen, in ki ima morebiti tudi dolžnost višji oblasti stvar razkriti, še marsikaj zanimivega prišlo na dan. On bi jih gotovo izmed 150 izgred-nikov, o katerih lahkovernim bralcem laž-njivo poroča, kaj več naznanil in morebiti bi tudi vedel povedati o nekom, ki je baje v Podragi pred izgredom za svet vprašan, ali naj gredo s procesijo ali ne, se izjavil : »Jaz ne ukažem, pa tudi ne branim«.
V resnici škoda, da je ponovitev razprave ustavljena. Pa tudi čudno se mi zdi, da je vlada tako odločila. Morebiti je prišla pa do spoznanja, da se tudi od strani njenih organov pri tej preiskavi in obsodbi ni vse v redu vriilo. No, jaz tega ne vem.
K sklepu Ie še pripomnim, da naj bo dopisnik »Slov. Naroda« uvgrjen, da meni z vsemi lažmi v i koristi kot
škoduje. Kdor opazuje moje delovanje in obnašanje in bero petem take članke in dopise, se mu mora, ako ima le ie količkaj resnicoljubnosti, gnjusiti list, ki take laži okrog trosi, in bo prej ali slej obrnil hrbet stranki, katere glasilo je ta list. Za lahkoverne bralce »Slov. Naroda« in njih sodbe o moji osebi se pa toliko brigam kot za lanski sneg.
Liberalci, le tako naprej z lažmi, zvijačo in divjanjem, mi bomo šli pa po potu resnice in pravice mirno in dostojno, i n gotovo je, da vsi količkaj dobri elementi, ki so vas do« sedaj še v svoji zaslepljenosti podpirali, bodo spregledali i n k n a m p r i š 1 i, s m e t i pa le vi imejte.
Gustav Koller, župnik.
Izpred sodišča.
.Gorenjec" in pa — blamirani dr. Lampe. V tiskovni pravdi g. dr. Lam-peta proti odgovornemu uredniku Gorenjca razsodilo je pri prizivni obravnavi v četrtek tudi deželno sodišče, da odgovorni urednik ni dolžan sprejeti popravka g. dr. Lampeta. Ako trdi kak list n. pr.: „Delavc je bil obsojen, ker je Delavca ubil", — potem ta list po omenjeni razsodbi ni dolžan sprejeti po-
Eravka: „Ni res, da sem jaz Delavc ubil »elavca".
Ako pa piše list: »Delavc je bil obsojen; on je ubil Delavca"; potem pa bi list po tej razsodbi moral sprejeti popravek: „Ni res, da sem jaz Delavc ubil Delavca". In po tej razsodbi dokazana je ona velikanska blamaža g. dr. Lampeta, katera dela »Narodu" toliko iluzije ter ga ne pusti mirno spati. Ali je gorenja razsodba utemeljena ali ne, to je pravno vprašanje, katerega tu ne bomo raz-motrivali, osobito ker nočemo nam neugodnih razsodb na tak način izrabljati, kakor »Narod". Tu mislimo na zadnje napade na nekega g. adjunkta, ki ni sodil tako, kakor bi bilo »Narodu" prav, marveč tako, kakor mu je zakon veleval. Vprašanje, za katero se tukaj gre, je gotovo dvomljivo.
Ce se pa oziramo na razsodbo kasacij-skega dvora z dne 17. aprila 1900, št. 1631, potem se pa »Narod* sploh ne more veseliti svoje zmage, ker je po tej razsodbi le on blamiran.
Mi se vzdržimo vsakega komentara, navajamo le citirano razsodbo najvišega sodišča. Leta 1900. pisala je „Deutsche Wacht" o južno-štajerski posojilnici: „Wie mit un-serer Cillier Sparcasse, so steht es mit allen Sparcassen in den Bezirken, die an die Ge-biete jener fiinf Bezirksvertretungen angren-zen, welche auf den Altar der nationalen Unduldsamkeit ganze 10.000 fl. niedergelegt haben, um die Einlagen der Pervakenbank vor Verlusten zu schiitzen. Wahrhaltig eine geringe Garantie gegenuber den Eventuali-taten, welchen die Einleger ausgesetzt sind."
Direkcija južnoštajerske posojilnice popravila je v tej notici, da ni resnično, da je navedenih 10.000 gld. edina garancija in da zavod ni banka marveč hranilnica. — Naj-viši sodni dvor je razsodil, da se bi popravek moral sprejeti (čeravno je dotična trditev izrečena le v postranskem stavku).
Torej stoji najviši sodni dvor, ki mora biti v pravnih vprašanjih merodajen, gledč tukaj v govoru stoječega vprašanja, v dija-mentralnem nasprotju s sodnim dvorom v Ljubljani. Vprašanje je torej vsekakor tako dvomljivo, da neugodna rešitev istega gospoda dr. Lampeta niti najmanj ne blamira.
Grozil je. Simon Jeglič z Jesenic je bil v odsotnosti »obsojen« na 6 mesecev s postom na dva tsdna, ker je grozil proti portirju »Industrijske družbe na Savi«, da bo blagajnika dotične družbe razrezal na drobne kose, da ga še vrag ne bo pogledal. — Obtoženi je pri prvem izpraševanju izpovedal, da je bil zelo vinjen.
Velik junak. Simnu Žanu iz Smartns se je Zelnikova ura tako dopadla, da si je hotel ravno tako omisliti, a brez dovoljenja Zelnika. To je bilo dne 10. feb. v Kranju. Ko je pa Zelnik opazil njegovo željo, je za-vpil: »Meni je ura ukradena«. Nato se je res junak branil proti preiskavi, vsled česar so ga morali aretirati. Ker se to ni vjemalo s častjo našega Žina, začel je mahati in grizti in je ogrizil redarje in še druge, ki so prispevali vsak po svoji moči k aretaciji. Za spomin je redarju še hlače raztrgal. Obtoženeo ne ve trohice o vsem tem; bil je vinjen. Redarje je v pijanosti nafarbal, da mu je ime Trebar in da je iz Besnice. Zaradi tega »junaštva« ga je sodišče obso dilo na 10 mesecev in na 14 dnij jeden post.
Kamenje metal na vojake. 281etni Karol Trošt iz Podrage obsojen je bil v Trstu na 18mesefino ječo, ker je dne 15. fe-bruvarja na Corsu v Trstu o priliki izgredov metal kamenje na vojaštvo in zadel vojaka Goldmanna in Hunznerja.
Amazonke na Zgornji Beli. Med Janezom Beljakom in med Janezom Nagličem vlada nasprotje, ker je prvi spravil slednjega ob neko njivo. To sovraštvo je bilo vzrok, da sta sedela včeraj Janez Naglič in njegova
žena na zatožni klopi. Tožena sta, da je Janez Naglič dne 20. oktobra tolkel Marijo Vidmar po glavi in da je drugi dan pomeril v neko gručo in Matijo Orehka lahko poškodoval. Njegova žena je tožena, da je v drugem slučaju svojega moža k temu silila, iz-ročajoč mu puško s besedami: „Na Janez kar vstreli." Obtoženi pripoveduje, da' se je dotični dan začel Bizjak prepirati s kolom v roci, in je imel kroglo navezano na vrvico. V tem so ga začeli mimoidoči pastirji, otroci in dekleta, slednje oborožene s koli, ome-tavati. On se je branil s kamenjem, a moral se je umakniti, ker se je gruča namnožila do čez 30 oseb. V tem mu prinese njegova žena puško. Da bi jih prestrašil, je pomeril nanje in vstrelil v zrak. Da ni imel namena koga ustreliti, kaže to dejstvo, da nekoliko počakal, in da ni takoj ustrelil. Zena izpove, da je zato prinesla puško, da bi napadovalce prestrašila. Ženske so se tudi faktično pridno vdeleževale. Nek fant je bil nekaj ranjen. Oče zadetega fantiča, ki je imel le strah in nekoliko odrgneno kožo, zahteva od dninarja Nagliča malenkost za bolečine 50 kron, vsak dan za zamudo eno krono in za strah celih 100 kron. Dobil jih bo znabiti potom civilne pravde. Iz cele obravnave se razvidi, da imajo vsi do obtoženca hudo jezo; a uzroka zakaj ni vedel nihče povedati. Vsi so pomagali Bizjaku proti Nagliču. Sodišče je obtoženko popolnoma oprostilo, moža je pa obsodilo. Moža je pa obsodilo raditega, ker je streljal, na teden zapora z dvema postoma. Predsednik opominja mnogoštevilne priče, da naj opuste svojo jezo proti Nagliču, o katerem da župan najboljše spričevalo. Obtoženca je zagovarjal dr. Fur lan.
Uboj. Od tržaškega porotnega sodišča obsojena sta bila Ivan Križman na 61etno in Anton Triper na 7ietno težko ječo, ker sta svoječasno blizu Dekani ubila Ivana Skorjo.
Tedenski koledar.
Nedelja, 13. aprila: 2. povelikonočna, Hermenegild sp.; evang.: Jezus dobri pastir. Jan. 10. — Ponedeljek, 14. aprila: Ju stin muč. — Torek, 15. aprila: Helena cesarica. — Sreda, 16. aprila: Julijana d. m. — Četrtek, 17. aprila: Liberal šk., Ani cet pap. — Petek, 18. aprila: Apolinarij m. — Sobota, 19 aprila: Leon IX p. — Solnce izide 15. aprila ob 5. uri 17 min., zaide pa ob 6. uri 43 min. — Lunin spre min: Prvi krajec 15. aprila ob 6. uri 24 min. zjutraj. — Musioa saera: V ne deljo, 13. aprila: V stolni cerkvi velika maša ob 10. uri: Cecilijino mašo zložil dr. Janez Benz, aleluja z verzikloma in po ofertoriju »Regina coeli« Ant. Foerster. — V mestni cerkvi sv. Jakoba velika maša ob 9. uri: Mašo št. 3 v B-dur zl. Fr. Schopf, graduale »Alleluja, Cognoverunt discipuli« zl. Anton Foerster, ofertorij »Deus meus«, koralno, potem »Deus meus« zl. Fr. Ferjančič.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 12. aprila.
Umrl je danes ob polnoči g. Jožef Lampe, c. kr. vodja zemljiških knjig v pok., v starosti 70 let. blužboval je v Ilirski Bistrici, Novem mestu, Zatičini in Kočevju in živel zadnja leta v pokoju v Ljubljani. Bil je starejši polbrat rajnega kanonika dr. Frančiška Lampeta in oče dr. Evgena Lampeta. Naj v miru počiva blagi pokojnik!
»Obrambno druitvo" je poslalo uredništvu „Slov. Naroda" pred Velikonočjo še popravke gg. Jan. Hladnika in Jos. Cerjaka. „Soča" je prinesla tekom jednega meseca 12 popravkov in sicer od gosp. Kosca 5, g. Ivančiča 3, g. Močnika 1, g. Rojca 1, g. Rejca 1 in gospoda Sedeja 1. »Slovenski Narod" zadnji čas opušča direktne osebne nedostojne in neosnovane napade, in maha bolj s p 1 o š n o, da se ne bi moglo prijeti. Deželno sodišče ga je oprostilo sprejetja enega popravka. Strašno je vesel in vpije že nekaj dni od radosti, da se je »Lampe blamiral." Sedanja praksa sodišča pri razlaganju tiskovnega zakona pa bo najbrže na Dunaju predmet še kaki obravnavi.
Šestanek ljubljanske dubo vidine v ponedeljek, 14. aprila ob 5. uri popoludne.
Osebne vesti is trgovske zbornice. Med nekaterimi zborničnimi svetniki se vrše pogovori, da bi se volil gosp. Lenarčič predsednikom trg. in obrtne zbornioe, podpredsednikoma gg. Kollmann in Baumgart-ner, v železniški svet pa bi se ne poslalo g. Hribarja, ampak g. Luckmanna.
Justitia. Huda se godi duhovnikom Ni več skoro bolj navadne stvari, kakor da se kdo spravi nad duhovnika. Slišali smo, da je nedavno dvignilo državno pravdni štvo obtožbo zoper jeseniškega gosp. žup
nika Šinkovca, a je stvar zaspala, ker ni bHo — nič. Tožen je bil imthelski gospod kaplan Vidmar, da je »tujo posest motil«, a zopet ni bilo — nič. Liberalci na raznih krajih izkušajo umetno prirediti kako novo »goško« cforo večinoma iz čisto — nič. iat justitia!
Glasbena Matica. V ponedeljek, 11. L m. zvečer ob pol 8. uri bo po daljšem prestanku zopet prva skupna skušnja »evskih zborov, moškega in ženskega, »r se tem potom vsem pevcem in pevkam naznanja.
Blejski liberaloi so zopet za eno bla-mažo bolj bogati. Lansko leto so pri konkurenčni obravnavi o zgradbi nove cerkve pokazali smešno-veliko ljubezen do »stare groblje", češ, da se mora ta popraviti ali k večjemu malo razširiti. No, letošnjo zimo so za to prevročo ljubezen dobili blagodejen mrzel obkladek v obliki odloka c. kr. okr. glavarstva v Radoljici, s katerim isto razsoja, da se ima zgraditi na Bledu nova ceikev po Schmidt-Vancaševem načrtu, in da mora nepokritim stroškom prispevati občina )otom doklad na direktne davke. Grom in strela, kaj pa to! Da bi njihova ne obveljala, tega liberalci niso bili vajeni. Šli so in v nesveti jezi sestavili, oziroma — saj sami tega niso zmožni — v Radoljici napisati dali strahovit rekurz, v katerem navajajo med drugimi tudi tako imenitne vzroke, da so se lim baje na merodajnih mestih — ne udali, ampak — smejali. Seveda je bil temu primeren tudi uspeh. C. kr. deželna vlada je z razsodbo z dne 31. marca t. 1. pritožbo kot )opolnoma neutemeljeno zavrnila in v polnem obsegu odobrila prejšnji odlok c. kr. okrajnega glavarstva. Pa res nimajo letos sreče blejski liberalci Najprej so jim c. kr. uradi splavali doli po Savi, upali so, da jim avtomobil pripelje vsaj ugodno rešitev njihovega imenitnega rekurza. A sedaj, ko je ta teden res že brenčal nek avtomobil tam okoli Blejskega Doma", pa jim je mesto tega pripeljal — dolg nos. Bog ve, bodo li zadovoljni ž njim, ali bodo iskali še daljšega?!
Občni zbor dramatičnega druitva
bo v ponedeljek, dne 14. t. m. ob 8. uri zvečer v »Nar. domu". Dnevni red: Nagovor predsednika, poročilo tajnika, blagajnika in predsednikov, volitev odbornikov in slučajnosti. — Ker se naj reši vprašanje glede opere na tem občnem zboru, vabljeni so ne le člani društva, ložni posestniki in abonenti sedežev, nego vsakdo, ki se zanima za naše gledališče.
Slovenska operna pevka v tujini. Naša rojakinja goBpa Holzapfel - Verhunc poje sedaj že eno leto na gledališču v Vrati-slavi. Odlične pevke kritika ne more pre-hvaliti. Te dni je pela v Carpentierjevi operi »Lujiza". Skladatelj se je k predstavi pripeljal nalašč iz Pariza. Izrekel se je, naj »Lujiza" gospe Holzapfel - Verhunc služi pevkam kot vzor.
Državna podpora. Mlekarska zadruga v Logatcu je dobila 10.000 K državne podpore za zgradbo novega poslopja. 4000 K se izplača letos, ostali znesek pa v dveh letnih obrokih.
Deielno podporo je dobil v svrho nadaljevanja svojih študij in da si ogleda slavnega trageda Salvinija, gosp. Danilo. Enako podporo je dobila tudi gospa D a -n i 1 o v a , ki že biva 10 dni na Dunaju, da si je ogledala znamenito igralko E. Duše.
Občinske volitve v Ljubljani. Poroča se, da sekundarij dež. bolnice g. dr. Jenko ni sprejel ponujane mu kandidature v obč. svet.
Imena onih, ki so podpisali izjavo samostojnega nar. mislečega dijaštva. Samostojno narodnomisleče dijaštvo objavlja rado imena vseh dosedaj izjavo podpisavših kolegov in upa, da tudi »svobodomiselni« tovariši pridejo s svojimi imeni na dan. Podpisali so: cand. iur. gg. Abram, Avsec, De-tiček, Ferjančič B., Gregorc, Lajovio, Preindl, Sedlar, Sernec, Sušeč, Sedlar, Troha, Zink; stud. iur. gg. Meric, Jaške, Kosi, Klobčič, Košenina, Kraigher A., Lajnšič, Novak, Per-soglio, Srebre, Steska, Ster, Tiller P., Va-lenčak, Vodopivee, Založnik, Žerjav; cand. phil. gg.: Dolar, Hočevar K., Klešnik, Omersa, Šlebinger, Zupanič; stud. phil. gg.: Bračko,
Priloga 83. štev. „Slovenca" d.n6 12. aprila 1902.
Kalan V,, Rožman, Mencej, Skrbinšek, Vo-lavšek, Tiller Z., Vazzaz; cand. med. gg.: Dr-ganc, Kraigher Alojz, Klasinc, Spindler V.; stud. akatl. sem. g.: Tratnik. Pripomnimo le, da bo je toli podpisov (49) nabralo do 6 aprila, torej mej počitnicami, mej tem ko je bil lani med tečajem dr. Tavčar izvoljen častnim članom . akad. dr. »Slovenije« s 24 proti 9. glasovom. — Samostojno n a r o d n o ni i s 1 e č e d i j a o t v o.
Filharmonifino druitvo v Ljubljani, ki bo o binkoštih praznovalo dvestoletnico svojega obstanka, jo določilo vspored koncertov za to slavncst. Kako so je društvo razvijalo, je popisal zadnji »Dom in Svet«. Za to priliko je najetih več tujih umetnikov. Letošnje binkošti bodo torej v Ljubljani jako živahne, ker pride sem tudi češko pevsko diuštvo „Sinet»na", da koncertira pri shodu slovanskih časnikarjev.
V Šmartnem pri Kranji so se vršile v sredo 9. t. rn. občinske volitve. Zmagala je seveda kato!iško-nar< dna stranka, akoravno so mislili kranjski liberalci delati zgago. Vsa hoja za pooblastila okoli raznih »Cundrovih Urš" ni nič pomagala. Kaj ne gg. Pire in Rakove ?
Drugod in pri nas. Znano je, da je bil izdajatelj »Odina« Rudolf Lncers obsojen na osem let. I'o jo pristen liberalec. Iu drž- pravdnili dr. Meidinger je mej drugim rekel: *Jaz nečem dalje govoriti o političnih ciljih Loncersavih ; a to jo gotovo, da ljudje, ki so bili že obsojeni zaradi goljufije iri tatvine, katerim leži blato visoko nagromadeno pred vratmi, nikakor nimajo pravice, da bi ljudi oderačevali od vere in religijo vlačili po blatu«. — Slov. liberalci niso teh misli. Njim veljajo taki ljudje za reformatorje. Te poslušajo, škofov pa ne. Tak cigan ima večjo veljavo pri njih, kakor vsi papeži.
Koncert pevskega društva „ Smetana" iz Pizna, Ui bo prihodnje binkoštne praznike v Ljubljani, obeta nam velikega umetniškega užitka Pri tekmovanju pevskih društev v Parizu si je ta zbor pridobil prvo nagrado.
Delniška družba združenih pivo-varen Žalec in Laškitrg v Ljubljani.
Poroča se nam, da se je ustanovitev te za narodnogospodarsko emancipacijo sloven -skega Štajerja velevažne delniške družbe zavlekla doslej le zaradi tega, ker naprošeni veščaki niso izdelali pravočasno potrebnega cenitvenega operata. Sedaj je pa ta operat došel in vsled tega je »Ljubljanska kreditna banka" kot koncesijonarka nemudoma pred ložila vladi družbina pravila v potrjenje. Nadejati se je vsled tega, da bo rftogoče ustanovni občni zbor delničarjev sklicati še tekom majnika meseca in da potem družba prične delovati že s 1. junijem t. 1. Vsekakor je ustanovitev družbe zajamčena, ker so podpisane vse delnice. Toliko v pojasnilo in pomirjenje zadetim krogom.
Detomor v Leiah in liberalno obrekovanje. O velikonočnih praznikih je bila v Ljubljani aretirana učiteljica v Lešah pri Prevaljah na Koroškem, 26 letna Ljubljančanka Olga B u r g a r e 11. Tri dni starega svojega otroka je zadavila, zašila v vrečo in ga, ko je došla na kolodvor v Prevalje, da se odpelje na velikonočne počitnice v Ljubljano, vrgla v stranišče. Razne sumljive okoliščine so jo pravici skoro pripravile v roke. Mi te zadeve nismo hoteli izrabljati, a za to smo želi vse kaj druzega nego hvaležnost. V tej gdč. bližnjih krogih se raz-našajo vesti, napram katerim ne smemo več molčati, ker se ž njimi hoče olepšati dejanje detomorilke in glavno krivdo zvaliti na druge. Po Ljubljani so se raztrosile vesti, in za splošno širjenje skrbe naši liberalci, da je v zvezi s tem umorom nek duhovnik, baje celo prevaljski kapelan, in da je dotični duhovnik jo nagovoril k detomoru in da so ga zaprli v Celovcu. Mi smo se o vsej zadevi na Koroškem natančno informirali. Vse označene govorice so i z mišljene, nalašč izmišljene. Detomorilka je pripoznala, da detomora ni nihče drugi kriv, nego ona sama. Noben duhovnik v Celovcu, sploh na celem Koroškem, ni bil zaprt ali sploh radi tega v preiskavi; sploh ž njo v zvezi ni bil noben
duhovnik, in orožniki pravijo, da je bil porod posledica znanja z nekim železniškim uradnikom, katerega ime pa detomorilka noče povedati. V Prevaljah niti ka-pelana, niti učitelji, niti kak drug uradnik in celo zdravnik ni imel nje na sumu, ker se jej sploh ni videlo, kajti vedno se je tako oblačila, da ni bilo nič opaziti. Priprosto ljudstvo pa opžzuje bolj in njo je izdal orožništvu jeden premogarjev na Lešah. Šola na Lešah je oddaljena od Prevalj 5 5 km. Tisti dan, ko je ona peljala se v Ljubljano, prisedel je tudi prevaljski kapelan S. na voz in se peljal nekaj časa z njo — to je bilo menda dovolj za zlobne jezike — a niti on ni kočijaž nista opazila, da bi imela kaj sumljivega pri sebi, niti sumničila nista kaj takega. Tudi se ni ona udeleževala mesečnih šolskih konferenc, dasi je 11 učnih močij, a vzroka ni nikdo .vedel zakaj. Mi bi bili ta žalostni dogodek najrajši zamolčali popolnoma, a bili smo prisiljeni stvar pojasniti. Povedali smo to javnosti, da spozna zlobnost zgoraj omenjenega obrekovanja. Imena onih, ki širijo omenjene lažnive vesti, se naj naznanijo »Obrambenemu društvu" (Rechtsschutzverein) v Celovcu.
Čudno naključje Celje ima šest slovenskih in štiri nemške odvetnike. Nerazumno pa je, da je skoraj vedno vrsta pri konkurzih za konkurznega komisarja na strani Nemca. Tako je sedaj po poročilu celjske »Domovine" imenovan kon-kurzni komisar pri konkurzu Prettner dr. Kowatschitsch in pri konkurzu Jakowitsch pa dr. Jabornegg. Slovenski odvetniki morali bodo pogledati v listo zagovornikov, da se prepričajo, so li pač še vpisani kot zagovorniki v listi graškega nadsodišča ali ne.
Slovenska zmaga. Ker so bile zadnje obč. volitve v D e v i n u ovržene, so se vršile predvčerajšnjim nove. Zmagala je slovenska stranka v vseh treh razredih vkljub silnemu pritisku Lahov. Žalostno je bilo gledati na strani Lahov lepo število Slovencev.
Nemški vspeh Stajarski dež. šolski svet je izločil trg Ljutomer iz dosedanjega šolskega okrožja in je določil, da bo nemška Ijuduka šola sa imenovala »trška- š; Ia« in slovenska ljudska šola »okoliška šola«. S tom jo boj za nemško šolo v Ljutomeru kooČan na korist Nemcev in na škodo Slovencev.
Slovenska predstava v Mariboru.
Bralno in pevsko društvo »Maribor« vabi na gledališko predstavo, katera oe priredi v nedeljo dne 20. malrga travna 1902 v veliki dvorani »Narodnega doma«. Igrala se bo veseloigra v treh dejanjih »Martin Smola«. Med posameznimi dejanji svira slavna veteranska godba. Začetek točno ob 8. zvečer, konec po 10. uri.
Goriški naprednjaki ob kardina-nalovem pogrebu. Častno priznanje zasluži goriško meščanstvo, ki je ob pogrebu pok. kardinala razobesilo znake žalosti. Do-čim so celo židje in luterani izkazali čin vljudnosti napram pok. cerkvenemu knezu, bilaje hiša »Ljudske posojilnice« brez vsakega znaka. To postopanje je res vzbujalo ogorčenje med vernim ljudstvom. To netaktno postopanje bo posebno še opazili tujci, ki si tako lahko vstvarijo pojem o naprednjakih. Tega zmožni so samo slovenski naprednjaki !
Delavska stanovanja v Idriji. Rudniška direkcija namerava postaviti pri Ferdinandi" tri delavske hiše, ki bodo imele dvanajst stanovanj.
Velik ogenj in zahvala. Dne 10. t. m. okolo poldne pričelo je na pašnikih vasi Trnja goreti, ki so zarašeni s cerovim in borovim drevjem — vmes se nahajajo tudi hojke in smreke. Na kak način je ogenj nastal, po nesreči ali zlobni roki — se ne vč. Ker je pašnik od vasi s/4 ure oddaljen, in so bili ljudje na delu, se ni moglo ljudi dobiti, da ogenj gase. Ogenj je precej izdatne škode napravil, ker je zgorelo 5—6 oralov z drevjem obrašenega sveta. A bil bi ogenj napravil velikansko škodo — ker ogenj se je po suhi travi in listju naglo širil. Ali zahvaliti se je previdnosti in pomoči od strani gosp. I. Presel-a, gojzdarja sl. deželne komisije za pogozdenje Krasa — kateri je imel svoje delavce — okolo 140
ljudi, ki so na nasprotni strani, na ure oddaljeni gori sv. Trojica, borove sadike sadili, s katerimi je prihitel na lice mesta, da so naglo se razširjajoči ogenj pogasili. Za kar se istemu od strani županstva izreka iskrena zahvala, in se kot vesten in previden uradnik priporoča njegovi višji oblasti. — Županstvo občine Sv. Peter na Krasu, dne 11. aprila 1902. Franc Margon, župan.
Za slovansko dopisovalnico se jako zanimajo Cehi. Denarna društva in zasebniki se odzivajo oglasu časnikarjev s prispevki. Doslej se jo nabralo v ta namen 4294 K prostovoljnih prispevkov.
Laške spletke. Dež. šolski svet istrski jo sklonil ustanoviti tri nove hrvaške ljudske šole v Istri. Dež. odbor istrski je proti temu nastopil in zahteval, naj bodo te šole laške ! Deželni šolski svet se je proti temu odloku dež. odbora pritožil na naučno ministerstvo.
Kam pa jutri? Izletnike v ljubljan. okolico opozarjamo na v e s e 1 i c o , katero jutri 13. t. m. priredi na vrtu »Društvenega Doma« v Slapah pri Devici Mariji v Polju po popoludanski službi božji on dotno »Bralno društvo«. — Jutri zvečer je točno ob 7. uri zvečer v tukajšnjem »Rokodelskem društvu« slavnosten večer »Katoliškega mladeniškega društva« v proslavo papeževega jubileja.
Slovenski pisatelji v Trstu. Tržaški slovenski pisatelji, pisateljice in časnikarji priredijo prihodnjo soboto pisateljski sestanek.
Potres. Včeraj v petek so na Igu čutili ob tri četrt na 2 potres. Sunek je bil od vzhoda proti zapadu. Ob 2. uri je bil zopet potres z bobnenjem. Drugič je trajal nad sedem sekund.
Vlak povozil je posestnika Friderika Lppušiča iz Miinarov pri Beljaku. Šel je po progi domov. Pri tem ga jo dohitel vlak in ga usmrtil.
Katoliško gibanje na Koroškem.
Nemško-katoliško politično društvo na Koroškem pridno deluje. Preteklo nedeljo ni priredilo nič m>>nj kot š e s t shodov. Novo katoliško delavsko društvo so je ustanovilo pri Gospe Sveti. Preteklo nedeljo ste se ustanovili zopet dve Ra ff.isnovi posojilnici. »Obrambno društvo« koroško je doslej prisililo protikatoliško časopisje popraviti 7 0 0 1 a ž i j in to v enem letu. Graški socialno demokrat. »Volkswille« je spremenil celo svoje ime, da se je izognil šesterim popravkom.
Požari na KoroSkem. O velikem požaru v vasi Št. U r h pri Beljaku dne 2. t. m. smo žo poročali. Dodatno šo omenjamo, da je nastal ogenj v svinjskem hlevu p. d. Kuhlerja in se razširil hitro na bližnje hiše in v kratkem času je gorelo 25 poslopij. Doma so bile večinoma le ženske in otroci, in sicer ravno pri kosilu; možje so biii na semnju v Beljaku. Rešili so komaj življenje. Beljaški požarni brarnbi posrečilo se je rešiti 26 ostalih hiš. Štiri osebe so dobile hujše opekline. Pet repov goveje živine, en pes in osem svinj je zgorelo. Škoda na poslopjih se je cenila na 80.000 K. Znatna pa je tudi škoda na pohištvu. 60 letni Barbi Vecenik je zgorela vsa obleka na telesu. Prepeljali so jo v beljaško bolnišnico, kjer je dnč 3. t. m. po strašnih mukah umrla. — V nedeljo dn^ 6. aprila zvečer okoli 10. ure je gorelo v Štriholčah pri Želi n j a h , pri p. d. Kadivniku. Pohištvo Ka-divnika je do tal pogorelo; ravno tako ena lesena bajta, ki je zraven stala. Bogu se morajo vsi Štriholčani zahvaliti, da vetra ni bilo ; drugače bi bila cela vas pogorela. — Ponoči cd velikonočne sobote na velikonočno nedeljo je pogorela kmetija Tomaža Krainca p. d. Podorina v Grabaljivasi v pod-jun. dolini, pretočeni petek zjutraj dne 4. aprila pa je pogorelo posestvo, namreč hiSa in skedenj, Blaža Jerneja p. d. Vrapnika v M 1 i n č a h. Slednjemu kmetu bi se moglo veliko pohištva rešiti, ker teče mimo hiše potok in bi torej bilo zadosti vod«, ako bi prišla cd kako strani požarna straža s svojo brizgalnico. Rešiti so mogli živino, zgoreli so pa trije prešički, drugi sb os.nojeni. Tudi vso poljsko orodje je zgorelo. Skoda znaša približno 4000 K. Kako jo ogenj nastal, do-
sedaj še ni dognano, ve se samo to, da je začelo goreti tam, kjer je spal nek dninar, ki je ob onem času, ko je ogenj nastal, stal blizu cgnja, in ko ga je gospodar nagovoril, zbežal proti Rekarjivasi.
Huda nevihta Dne 4. t. m. je v Rabški dolini okoli Feldbacha skoraj pol uro padala kakor lešniki debela toča, ki je pokrila zemljo kot 6neg za par centimetrov. Razne setve, kakor deloma tudi sadno drevje, je unič<-no.
Iz zadreike doline, 8 aprila. (Volitve.) Lansko leto smo v Bočni volitve imeli. Zmagali bo možje katoliške stranke in Ba-kovci pogoreli. Znani tukajšnji Rasto Pusto slemšck je napravil rekurz liberalcem, in
—	na velikonočno sredo in četrtek zopet volitve. Duhovnika, čeravno imajo pravico voliti iz treh far, nismo videli nobenega, učiteljev pa iz več far. ln vkljub njihovi agitaciji in pomoči Jakobovi iz Lačeve vasi, so zmagali kat. nar. stranke možje, katerih imena nam pričajo, da je občina prišla v poštene roke. Tu je jasno in očito se pokazalo, da je krivično pisarenje, da tukaj duhovniki politiko delajo. Učitelji delajo po litiko, za katero pa mi ne maramo, kakor tudi za tiste ne, ki so pod njihovo in nekaterih škricev komando. V Turški žleb — naj gredo. Zadrečan pa ostane zvest staremu izročilu. Zato bi se pa tudi Bkoro smilila Terčak in Strmecki, severijanska učitelja človeku, kako sta žalostna klestila črez Holm in najbrž obžalovala, da so se tu »gavge« odpravile, ker bi najboljše bilo, da se obesijo vsi klerikalci. Terčak, na Rečici nič, v Bočni nič, — to pa tudi — ni nič!
—	VŠmartni je začela burja pihati Pa mislimo, da to istrsko sapo bodo že izvoljeni možje zaprli, kadar bo volitev v krajni šolski svet, da ne posmodi našo lope doline narodnega krščanskega cveta. Res mi lahko pojemo Alelujo, liberalci — pa Miserere !
Ljubljanske novice. Detomorilko Olgo Burgarell so pred tednom odpeljali iz Ljubljane v Celovec ter pride pred celovške porotnike. — Mestna rešilna postaja posredovala je v pretečenem mesecu 27 krat in sicer prepeljala je iz mesta v bolniške zavode in nasprotno 21 bolnikov, c.d tujih občin prevzela je v svrho transporta s kolodvorov v bolniške zavode in nasprotno 6 bolnikov. Brezplačne zdravniške pomoči iskalo je v rešilnej postaji pri mestnih zdravnikih 36 bolnikov, katerim se je skupno ordiniralo 66krat. — Ljub-ljanska civilna godba ima jutri ob 8. uri zvečer pri Vospernigu v Gosposkih ulicah koncert. Vstop za dame prost. — Lahko potresno tresenje so čutili včeraj nekateri v Ljubljani. Potresna opazovalnica ga zaznamuje ob 1. uri 46 min. popoludne. — Bajdov nove vrste klavir (Streichklavir) bo jutri cel dan vsakemu na ogled v Švicariji. — Tvrdka T ii n n i e s - a je prevzela zgradbo novega realčnega poslopja v Idriji.
V kočiji se je zastrupila. Iz Trsta se poroča: Predvčerajšnjim ob l/|ll- uri je na velikem trgu neka mladenka, Btara kakih 20 let, stopila v zaprto kočijo in se dala odpeljati na zdravniško postajo. Ko je kočijaž došel pred zdravniško postajo ter je odprl vrata kočije, da bi deklica izstopila, je zapazil z grozo, da se dekle ne gane ter da jej tečejo iz ust bele pene. Naznanil je to takoj uslužbencem zdravniške postaje, kateri so mladenko takoj prenesli iz kočije v zdravnikovo sobo. Zdravnik je takoj spoznal, da so je deklica zastrupila, in je poskušal vse možno, da bi jo zopet spravil k življenju. Ali vsa njegova prizadevanja so bila zastonj in deklica jo kmalu izdihnila dušo. Bila je v blagoslovljenem stanu. Ker ni imela pri sebi nobenega znaka, po katerem bi se dalo določiti nje identiteto, prenesli so jo v mrtvašnico k sv. Justu. Se le včeraj popoludne so je doznalo, da je samomorilka Franja Perlotti, ki je stanovala v tjkorklji št. 237. Vzrok samomoru je bila baje1 nesrečna ljubezen.
Nesreča na ieleznioi. Na postaji pri Sv. Savi pod Skednjem je 321etni železniški čuvaj Anton Zerjal, ko je hotel pripeti neki železniški voz k ostalemu vlaku, došel med obe odbijal ni plošči, kateri sta ga tako
močno stisnili v zgornji del telesa, da se je revež zgrudil na tla.
Tatvina. Soprogi g. notarja dr. Bo-žeka v Višnji gori je s šivalne mize v no zaprti sobi te dni nekdo ukradel denarnico s 122 K.
V	Opatiji je to pomlad izredno živahno. Od 1. sept. je došlo v Opatijo do 5. t. m. 4923 strank z 9847 osebami, od teh 609 oseb na novo naraslo. Dnč 2. t. m. je bilo navzočih v Opatiji 2178 oseb.
Živalske bolezni na Spod. Štajerskem. V Lučah, okraj Celje, razsajajo garje, v Slovenji vesi, okraj Ptuj, je razširjena svinjska kuga.
Slana. Cb hladnih jutrih zadnjih dni je padla po Savinski dolini in tudi drugod velika slana ter poparila cvetje marelic in breskev, ki se je po dnevu kar kupoma vsipalo raz drevja. Škoda je znatna.
Odpravljen nedostatek. Z brevejem »Motu Proprio" je Leon XIII. odredil, da v bodoče o ženitvenih zadevah in zakonskih zadržkih razsoja posebna komisija obstoječa iz samih duhovnikov in bo reševala prošnje za dispense popolno brezplačno. Dosedaj je bila ta stvar v roki notarjev-lajikov, ki so pobirali visoke takse.
V	mejnarodni panorami je jutri in pojtrišnjem še razstavljen Jeruzalem, ki je privabil ta teden lepo število obiskovalcev. Od torka nadalje do prihodnje nedelje se vidijo Atene z mnogimi zname-nitostimi, njim pa slede prizori z vožnje po oceanu.
*
* *
Najnovejše od raznih strani.
Žrtev napačne zdravniške diagnoze. Nadporočnik Sztacho je prišel na budimpeštansko kliniko in prosil zdravnike, naj ga preiščejo, ker je na vse pripravljen. Zdravniki so rekli, da bode samo še eno leto živel, ker so mu pluča popolnoma uničena Nadporočnik je šel domov in se — ustrelil. Pri raztelesenju so našii, da je imel popolnoma zdrava pliuča. — Velik požar. V Begu Szent Gyorgy na Ogrskem je pogorelo 14 poslopij. Škodo je 200.000 K. — Pariška cenzura je poslala te dni raznim pisateljem »rokopise« pisane s pisalnim strojem nazaj, češ, da cenzurjem pri tem vslabe cči. — 40 krat se je hotela usmrtiti. Na Dunaju se je hotela usmrtiti v četrtek vdova Holzbauer, a so jo rešili. Dognali so, da je to že njen štirideseti poskušeni samomor. — 12 1 let stara žena živi v bolnici v Madridu. — Novi cesarski dvor na Dunaju bode v jeseni izročen v porabo. Cesar se v novi dvor ne preseli in pravi, da ostane, dokler bo živ, v starem poslopju. — Boris Sarafon — umrl. Ta vest prihaja iz Belgrada. Govori se o atentatu. Ta vest še ni potrjena. — 3001etnica i z n a j -ditelja »Laterna magica«. L. 1602 je bil rojen P. Atanazij K i r c h e r, največji matematik in astronom ter profesor na dunajski uriverzi, ki je iznašel „Laterno magico". — Gimnazijec našel novo zvezdo. Petošolec v Petrogradu Andr. Borisjak je v Perzeju našel novo zvezdo. Car mu je zato podaril daljnogled. Dijak se namerava posvetiti pozneje astronomiji. — Odlikovan lazarist. Dunajski župan je predvčeranjim izročil superiorju misijonske družbe M. D e r 1 e r j u viteški križ Franc Jožefovega reda.
Košutov spomenik v Ameriki Mažari v Clevelandu postavijo v nekem mestnem parku spomenik Košutu za 50.000 dolarjev.
Misteriozna afera. Velikonočno nedeljo po noči sta baje dva židovska rabinca v ritualne namene za židovske velikonočne praznike odvzela kri dvema krščanskima 181etnima služkinjama pri dr. Krausu na Dunaju, Ter. Jedliczki in Avg. Hruška. Dejanje sta izvršila po izpo-vedbi zaslišanih služkinj Krausova sorodnika dr. Jak. Neubauer, želez, zdravnik na Češkem, in kantir židovske občine bud jejeviške Eman. Weiss. Zdravniki so kon-statirali, da ima Jedlicka dve rani ra obeh rokah. Poslt dnia pripoveduje, da čuti splošno oslabelost in bolečine po vsem životu. Hruška pripoveduje, da je njena tovarisica dobila rani velikonočno nedeljo po noči, ko je izredno trdo spala. Nadaljnja preiskava se vrši. Drugi viri dostavljajo, da se je proti deklicama uvedla preiskava radi prestopka po § 302 (ščuvanje proti verskim družbam). — Sedaj so preiskavo vodeči krogi izjavili, da izjava služkinj ni nsnična.
Dirka z vozmi na odru Veliko sen zacijo vzbuja v Londonu dramatizovani roman »Ban Hur". Občinstvo vidi v predstavi popolno dirko z vozmi in dasi tekmovalci drug druzega v strahovitem diru pnhite, vendar se prav za prav ne zganejo z mesta.
Vse je iluzija, izborno urejena optična prevaro. Poleg raznih drugih uredb iluzije, da dirkajo naprej, nastaja tudi vsled hitro premikajočega se ozadja, ki se premakne za 1200 čevljev v minuti.
Junak krščanske ljubezni je bil v Parizu umrli superior usmiljenih bratov p Gaetan. Vse življenje je posvetil trpo-čemu človeštvu. Njegovo slavno delo je bolnišnica v ulici Lecourbe. L. 1870 so mu jo naskočili anarhisti in opustošili notranjost, zidove pa b streljanjem skoro porušili. A to ga ni preplašilo. Začel je iznova. Zdaj strežejo usmiljeni bratje v tej bolnišnici okoli 400 bolnim moškim.
Žrtev poklica. Veliko nadarjenost za dramatično umetnost je pokazala na gledališču v Konigsbergu mala 161etna gdč. Korech, ki je nastopala v otročjih ulogah. Te dni pa jo nagloma umrla. Pri lepotičenju z barvilom si je zastrupila kri. Vsa zdravniška po moč ohraniti jo pri življenju, je ostala brez-
„Slovanski klub" v Belgradu. V
Belegradu so osnovali »Slovanski klub" sč svrho, da dela na medsebojnem spoznavanju in kulturni vzajemnosti vseh Slovanov. Vsi belgrajski listi in vsa srbska javnost je to vest pozdravila z veseljem in veliko simpatijo, kar je pač najboljši dokaz, kako je bil ta pokret potreben in kako so vsi to potrebo čutili. „Slovanskemu klubu", ki se bo bavil tudi sč slovanskimi politiškimi in književnimi razmerami, želimo najboljšega vspeha.
Napaden je bil pred oltarjem. V Italiji v vasi Sappada Agordino so našli posestnika Valta obešenega pred njegovo hišo. Skoro pa so dognali, da se ni sam obesil. Mož je hodil rad v vaško kapelico molit. Bogatega Valta so zločinci zahrbtno napadli v kapelici pred oltarjem ter ga pobili na tla, potem so ga pa nesli na dom, da jim pokaže težko ranjeni Valta svoje zaklade. Pot od kapelice do njegovega doma je bila vsa okrvavljena. Potem bo Valta ubili in obesili pred hišo, da bi ljudje mislili, da so jo bogati starec sam obesil.
Otroka vrgla v vodnjak. Andrej Ilabor v Varsany na Ogrskem se je kregal s svojo ženo Žena je upila, a naj je še tako upila, mož ji ni dal prav. To je ženo tako razjezilo, da je zagrabila svoja pastorka ter ju vrgla v vodnjak. Otročiča sta utonila Nečloveško mater so zaprli.
Kotiček za liberalce. »Politična nezrelost« — to je odgovor Malovrho-vih »Novic« na prizadevanja velikanske večine mislečih Slovencev glede celjskega vprašanja. Vsi, ki pravijo, da se Slovenci ne smejo umakniti s pozicijo, katero so si priborili s tolikimi žrtvami, so — politično nezreli. Tako »nezreli« so bili doslej vedno le »klerikalci«. Zdaj so pa padli v to zeleno nezrelost tudi vsi — obmejni Slovcnci, po sebno pa ves slovenski Štajer. No, Štajerci se bodo lahko potolažili zaradi te »nezrelosti«, kajti to vsi vedo, da tako zrelih ti-čev, kakoršni so med liberalci, se naši ljudje izogibljejo. — »Narod« je prinesel celo vrsto člankov o »cerkvenem razvoju« v prošlem letu. Odkrito priznavamo, da tudi »kleri kalni« »Slovenec« ne piše o cerkvi toliko, kakor »Narod«. Ta je zdaj v tem oziru »najklerikalnejši« list. Sam »fa-rovž« ga je. A pri teh člankih jo pozabil povedali, kakšne vere da je profesor Masaryk, ki je te članke napisal. Mož je brezkonfesijonelen, a hoče biti naš prvi cerkveni oče. To je reformacija! — V uredništvo »Narodovo« je prišel mož, ki je rekel, da ima o katoliški cerkvi še zanimivejše izreke, nego jih je izjavil Wahr mund. Dobil jih je v zapuščini C i b r o -vegaJaka. — Luka je za kompromis, namreč Luka Jelenec, ta mož odločnosti. »Učiteljski Tovariš« kar imenom vsega slovenskega n a p r e d n e g a učite 1 j s t v a pravi o celjski zadevi: »Izjavljamo pred svetom, da smo popolnoma za kompromis. A d i k t i r a j m o jim ga pod sledečimi pogoji: 1.Popolno slovensko gimnazijo v obližji <_. e 1 j a. 2. Samostoj-negaslovenskegadeželnegaljud-skošolskeganadzornikazaSpod nje Štajersko. 3. Potrebno slovensko ljudske šole na K o r o -roškem, v Trstu in Gorici.« Kdor je še dvomil o Lukovem političnem talentu, mora sedaj obmolkniti. Kaj vse bi nam Luka pridobil na Dunaju, ako bi bil izvoljen v peti skupini. V njem se skriva ne kaj velikega! Sovo noče povedati potov, po katerih bi so označene točke dosegle, in kdo bi bil pripravljen nam ugoditi, in prav ima. Kdo bo vsakemu pravil, kar ve 1 Po naši skromni pameii pa bi si vendar upali predlagati, kako bi si; vse to doseglo. Pridajmo k diktiranim pogojem še eno točko : 4. Luka naj postane naučili minister !
Sejmi po Slovenskem od 14. do 19. aprila. Na Kranjskem: 15. aprila na Skaručini in Borovnici; 17. v Grahovem. — Na sloven. Štajerskem: 16. v Sev niči in savi; 17. v Kapeli pri Brežicah ; 19. pri bv. Tilnu. — Na Primorskem: 15. v slivju; 16 v Novemgradu; 19. v Turjaku.
Narodno gospodarstvo.
Prva mednarodna razstava historičnih noš in sedanjih oblačilnih predmetov in njih pritiklin v St. Peter-burgu 1902
V času od 1. novembra t. 1. do aprila 1903. se bo vršila v St. Petersburgu pod pokroviteljstvom velike kneginje Ksenije Aleksandro vne, sestre Nj. Veličanstva ruskega carja „ Prva mednarodna razstava historičnih noš in sedanjih oblačilnih predmetov in njih pritiklin:
Z namenom, da se tudi naša država udeleži te razstave v posebnem oddelku, se je osnovala pod predsedstvom cesarskega ruskega generalnega konzula A. pl. Kondri-avtzevva na Dunaju komisija, v kateri so zastopniki c. k. trgovinskega ministrstva, nižjeavstrijskega obrtnega društva, avstrijsko-ogrskega eksportnega društva, avstrijsko-ruskega trgovskega društva in raznih industrij in obrtov.
Omenjena razstava v St. Petersburgu bo obsegala historični oddelek, oddelek za oblačila in opravo naše dobe (blago, kožu-hovina, usnje, obleka in perilo, obuvala, klobuke in druga pokrivala, parfumerija in kosmetika, postranski opravni predmeti, nakit za na glavo in lišp vobče, juvelirska dela) in literaturni oddelek.
Ker je omenjena razstava v St. Peter-burgu mednarodna, je v interesu avstrijske oblačilne industrije, ki je prav znatno razvita in znamenita, da je častno med drugimi narodi zastopana na tej razstavi.
Nekaj vabil in priglasnic k razstavi se dobi tudi v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.
Zglasiti se je treba kakor hitro mogoče, najkasneje pa do srede aprila t. 1. pri „Pi-sarni komisije za mednarodno oblačilno industrijo S t. Peter-burg, na Dunaju I., Canovagasse 3, kjer se dajejo tudi vsa pojasnila, ki se tičejo razstave.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj, 12. aprila. (0. B.) Ministerski predsednik Korber se je podal danes zjutraj v Budimpešto.
Dunaj, 12. aprila. Drž. zbor voli delegaciji prihodnjo sredo.
La Louviere, 11. apr. Ta stavka 6000 delavcev. Delavci groze, da bodo vse požgali.
Bruselj, 11. aprila. Zbornica je r a z p u š č e n a.
Bruselj, 12. aprila. (0. B.) Ta in v provincialnih mestih so se sinoči ponavljale demonstracije. Prišlo je opeto-vano do spopada mej demonstranti, policijo in orožniki. Na obeh straneh mnogo ranjenih. V Bruslju je tolpa streljala s samokresi in se izkušala zabarikadirati, a se je konečno morala umakniti. Mnogo demonstrantov je aretiranih.
London, 12. Hpriia. Znani Južno-afrikanec dr. Hurris je brzojavil svoji soprogi v Wales, da so uspela mirovna pogajanja.
London, 12. aprila. V oficijelnih krogih smatrajo vest o vspehu mirovnih pogajanj za prezgodnjo. Danes je imel kabinetni svet sejo.
Umrli so:
11. aprila. Franja Faber, zasebnica, 69 let, Blei-weisova cesta 13, kap na možgane.
Dunajska borza
duč 12. aprila.
Skupni državni dolg v notah.....101-60
Skupni državni dolg v srebru.....101-40
Avstrijska zlata renta 4%......120-50
Avstrijska kronska renta 4%.....99'iiO
Ogerska zlata renta 4%.......119 90
Ogerska kronska renta 4$......97 56
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 15 3-—
Kreditne delnice, 160 gld..............678-50
London vista......................240 27'/,
Nemški drž. bankovci za 100 m. ne-n drž.velj.	117-301/,
20 mark............23'46'
20 frankov (napoleondor)......19-09
Italijanski bankovci. . . •.....93-80
a kr. cekini...........1128
Met€>o?oiogi£ttQ jiorefiiio.
?V.Uf rud Bit!»jeiru'08?c-:,r:<<V;i vrfJri?!ak7Sf.-(
HUDO'
m.	tr.ro-
t*vav!t j liHri
- :
:«ati> I
jo
.Mm oo
11 9 zvci.
12
7	zjutr
8	popol.
731 "6 | li 6 sl. jzah. j' oblaŽT
733 II 0 0 733 61 16 9
sl. jzah. Idel oblač. p. m. jzah.| sk. jasno
Žitne cene
dnd 10. aprila 1902 (Termin.) Na dunajski borsi:
Za 50 kilogramov.
.'Sentca za pomlad......k	g.gg
» "»j......9-13
» n jeseu........._
Ri za pomlad.......n	7.30
, n maj..............
„ „ oktober...........—
Koruzi', za maj-junij.....„	6-20
„ „ oktober......„	5-32
Oves za pomhid.......n	7-26
„ „ oktober.........7-26
(Kfektiv.)
Dunajski trg.
Pflenica banaSka ...... K	9-36
južne žel.......»9 40
. »......„	''50
Ječmen „ „ ...... ,	720
„ ob Tisi.........6-85
.ioruza ogerska, stara.....„	5 60
» „ nova.......5-30
Cinkvant , stara.....—
» » nova . . . . „	6-35
Oves srednji........„	7-35
fižol.............7-75
do	9-21
„	914
„	=■
„	7-31
»	7-27
»	521
„	6-34
„	7-27
„	727
do 10-85
„	10-80
,	7-75
„	8-30
„	7-75
„	6-70
„	5-36
"	6-70
,	7-60
„	10-76
t
465 1-1
3 t
01
S-eJnja vČnrajSnja tovaper»lnra9 9 . normale: 8 9
Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni oče, oziroma stari oče, soprog, brat in tast, gospod
Jožef liampe
c. kr. vodja zemljiških knjig v pokoju
danes opolnoči po daljšem bolehanju, izpol-nivši 70. leto svoje starosti, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, mirno zaspal v Gospodu.
Pogreb dragega rajnkega bode jutri v nedeljo, dnč 13. aprila, iz hiše žalosti, Vodnikov trg št. 4, na pokopališče pri svetem Krištofu ob 5. uri popoldne.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v stolni cerkvi sv. Nikolaja.
Dragega pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin.
V Ljubljani, dnč 12. aprila 1902.
Viktorija Lampe, roj. /I\ayr, soproga. — Viktorija flleMiwa, roj Lampe, Evgen, Rudolf, Ida, Pavlina, Frančišek, otroci. — Ivan Lampe, lekar, brat. — Neža
[ele, roj. Lampe, Ivana Rupnik, rojena ampe, sestri. — Adolf Melliva, c. kr. gozdar, zet. — Adolf in Viktor Melliwa, vnuka.
VABILO
na
VIII. redni občni zbor
..Hranilnice in posojilnice v Trnovem,
rej. zadruge z neomejeno zavezo"
kateri se bode vršil
v nedeljo dnč 27. aprila 19©2
ob 4. uri popoldne
v posojilničnih prostorih
Dnevni t»ed:
1.	Prememba pravil.
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
3.	Putrjenje računa za 1. 1901.
4.	Volitev načelstva in nadzorstva.
5.	Slučajnosti.
466 i—i	odbor.
VABILO
na
III. redni občni zbor
Gospodarskega društva v Trnovem,
reg. zadruga z omejenim poroštvom, za upravno dobo 15. januvarja do 15. decembra 1901
ki bode
v nedeljo dn6 27. aprila 1902 ob 4. url popoldne
v hranilničnih prostorih
Dnevni Ped:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Potrjenje računa za 1 1901.
3.	Volitev načelstva in nadzorstva.
4.	Slučajnosti.
367 i i	Odbor.
Toplice
s-	1 "
' — " - Južne železnice postaja PollČane
(Poltschach). 411 12-2
p t Krasno poletno bivališče.
KfllljfTPfa Preizkušeno zdravilišče za bolezni IIUyUIUU v želodcu, na jetrih in ledvicah, Ol x- zoper sladkorno bolezen, Solčne SI sit ITI s) kamene, kalare ▼ goltancu in na U1UIU1U. krjj|ju. Prospekte poSilja vodstvo.
^^^^ ^^^^	^^E« lXl
Tp^P flr^P flT TITTITTIT TIT	vi^ Ti^TI^
v
Cisto medicinično ribje	olje.
Osželna lekarni
pri Mariji Pomaga)
Čubar, Hrvatsko, septembra 1901, Blag. g. MIlan Levstek, lekarnar ▼ Ljubljani, h srca se Vam zahvaljujem za dobrotu VaSog neprecenjeno dobrog in pristnog medlolnskog rlbjog «l]a, katerog te die časa samo iz VaSe dobro znane lekarne naročam in uporabljam za sebe in svojo rodbino sigurnim učinkom. Isto je prijetnega ukusa in lahko prebavljivo. Prosim, pofiljite mi zopet Sest steklenic za 2 gld. 50 kr.	1172 19 Pozdravljam in ostajam Vam udani
Anton Oibolt, trgovec in posestnik. Steklenloa 60 kr., dvojna steklenloa 1 gld. Zaloga vseh znanih preizkušenih domačih zdravil, ftomeopatičnib zdravil, Ipeclalltet, kirurgičnih priprav ln obvez, najfinejiih parfumov, mediclničnih in toaletnih mil. - Medloin. oognao, pristno sematose krep-čnjočo vino. — Malaga, maršala, sherry, vsakovrstni. čaj itd. itd. Bazpoillja vsak dan z obratno poito
dež. lekarna pri Mariji Pomagaj
Mr. Ph. M. Leusteka v Ljubljani.
Besljeva oesta it. 1., poleg m6sarskeg& mosta.
Pozor!!
Radi preselitve trgovine in velike zaloge se prodaja od danes naprej
kava pod lastno ceno,
ter priporoča to vgodno priliko
z velespoštovanjem.......
464 3-1 Ivana Tonfch,
Ljubljana, Florljanske ulice 1.
umetni zavod I. vrste,
T pritličju meščanske hiše.
Vhod s Pogačarjevega trga.
Ljubljanska umetna razstava I. vrste.
Fotoplastiška potovanja po celem svetu v popolni istini.
Na mnogostransko željo ostane yelezanimiva serija:
do vštevši ponedeljek 14. aprila razstavljena. Odprte vss dni, tudi ob nedeljah In praznikih, od 9. zjutraj do 9. zvečer. 459 1—1
Prod& se skoraj popolnoma novo kolo
»Peugreot".
Kje, pov6 upravnifitvo »Slovenca«. 458 l-l
Velikanska pesa
Kraški zgodnji grali ln pritlikovee kakor tudi zanesljivo kaljiva vsakovrstna semena pri
petru Lassnik-u y Ljubljani
Uarijin trg štev. 1 276 .11.-9.
Edina zaloga na Kranjskem
TtvimrJoivi izvrstn0 sredstvo za ohranitev JJ! HfH/lCHl'j ie govja, preprečuje gnilobo, oprhlost itd. Za trgovce pohištva, mizarje in zasebnike ima v zalogi tvrdka BRATA EHERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice.	228 IS 11—8
Vnanja naročila proti povzetju.
Učenca ali praktikanta
takoj sprejmem v svojo prodajalnico a specerijakun in manufakturnim blagom pod ugodnimi pogoji.
Franc Ksav. Goli,
450 3-2	trgovec v Idriji.
Najcenejši kraj za nakupovanje politlranega ali pobarvanega pohištva za bale in vse druge prlloinosti je pri
ITAN DOGAN-H
mizarju ln prodajalcu sobne oprave t LJubljani,
Dunajska cesta St. 15 v JledjatoTl hfSI.
Ceniki s podobami postelj, različnih omar. miz, stolov itd zastonj in franko. b (7)
nam
(kupe-voz) in
dunajski damski Phaeton
. .	(poletni voz)
jako dobro ohranjena, se po nizki ceni
prodasta. "gfi
VpraSa naj se pri F. Wisjanu, sedlarju v Ljubljani, Rimska cesta II. 419 3-1
ki zna računati, in nekoliko nemško, se sprejme v trgovino z mešanim blagom na deželi.	441 3-3
Kje, po\6 iz prijaznosti upravništvo »Slovenca«.
ll
18.
Prvi pomladanski tedni so navadno čas, v katerih se išče. da se popravijo motenja v telesnih funkcijah, katera je provzročil način zimskega življenja; v ta namen opozarjamo na
MATTO^ 6808
alkalična kislina
To kinlico zdravniki posebno priporočajo za popolno domače zdravljenje, zlasti pa tudi za
predzdravljenje za toplice Karlovi vari, (VI.j Marijine in Frančiškove kopeli. 17 15
Izvirek: Giesshiibl Sauerbrunn,
želez, postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varih. Prospekti zastonj in franko
V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodajalnicah in trgovinah t. jestvinami in vinom.
Zaloga pri Mihael Kastner-ju in Peter Lassnik-u v Ljubljani.
$ Dimnim Varstvena znamka: Sidro, iilllililiu
11LINIMENT. CAPSICI GOffiP.	I
•1' = Iz lekarne Richter-Jeve v Pragi,	=
$ jj. prijjoznano izvrstno bolečine olaj-	|
£ = šujoce mazilo je dobiti steklenica po	=
f = K - 80, K 140 in K 2- v vseh lekarnah.	Š
$ § Zahteva naj se to 1152 28—20	§
$ 1 sploh priljubljeno domače zdravilo	1
J | vedno le V izvirnih steklenicah z naflo	|
$ 5 varstveno znamko „sidro" iz Richter-	=
i Je*e lekarne ter sprejme iz previdnosti	=
= le v steklenicah s lo varstveno znamko	i § kot pristni izdelek.
| Rlchterjeva lekarna pri zlate.n levo
I v Pragi, I. Elizabethstrasse 5. 5uilllllllimillliuillllllllllllllliuillllllllllllllllllllllllll


Št. 13044.
461 1-1
V ponedeljek dne 14. aprila letos dopoludne ob 10. uri vršila se bode v tovornem skladišču tukajšnje postaje južne železnice
prostovoljna javna dražba 5 vagonov koruze
proti gotovi plači.
Koruza prodala se bode za vsako ceno.
Dražbeni pogoji naznanili se bodo kupcem pred pričetkom dražbe.
Magistrat deželnega stolnega mesta Idubljane,
dnS 11. ap-ila 1902.
!!„Češčena Kraljica"!!
15 Marijinih pesmi za mešan zbor, solo in orgije, zložil
Ign. Hiadnlk, op. 45.
Parlitura in 4 glasi 3 K, posamezni glas 30 vin., poštnina 10 vin.
17 Marijinih pesmi za mešan zbor solo in orgije, zložil 423 8-4 Igu. Hladnik, op. 25, drugi natis. Cena partituri 2 K. Dobiva se v Jfatolif^i sju^varni in pri Schuientnerfu v Ljubljani ter pri skladatelju v Novem mestu, Dolenjsko.
Itatko Arko
trgovec v Ljubljani (semeniščno poslopje)
Tovarna pečij in raznih prstenih izdelkov
Alojzij Večaj
LJubljana, Trnovo, Opekarska cesta, Veliki stradonit.9
priporoča slav. občinstvu In preč. duhovščini svojo veliko zalogo barvanlh prstenih
m
kot: rujavih, zelenih, belih, modrih, sivih, rumenih itd., kar najbolj trpežnih in po modernih modelih izdelanih. Oene nizke. 36 52-14
■V* Lastni Izdelek.
Ceniki franko in brezplačno.
priporoča največjo zalogo
otročjih vozičkov
od gld. 3*50 do najfinejših angleških. Nadalje žimo in morsko travo za ma-trace , košarice, jerbase , škafe itd.
po najnižji ceni. 362 5—4
Za večnost!
New-York in London nista prizanašala niti evropski celini ter je bila velika tovarna srebrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen tem izvrSiti ta nalog. PoSiljam torej vsakomur sledeče p edmete le proti temu, da se mi povrne gld. 6*60, in sicer:
6 komadov najfinejših namiznih nožev g
pristno angleško klinjo; 6 kom. amer. pat. srebrnih vilic iz enega komada;
6 kom. amer. pat. srebrnih Jedilnih ille. 12 kom. amer. pat. srebrnih kaVnih ille; 1 kom. amer. pat srebrna zajemaliic za Juhe;
1	kom. amer. pat. srebrna zajemalnlea za mleko;
6 kom. ang. Vlktorla čašifi za podklado
2	kom. efektnih namlznlb svetnikov; 1 kom. cedilnik za čaj; 1 kom. najfin. sipalnioa za sladkor.
42 komadov skupaj samo gld. 6<60
Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 6 60. Ameri-čansko patent srebro je skozi in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da leta inserat ne temelji na
nikakšni slepariji
zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago vSeč, poriniti brez zadržka znesek, in naj nikdo ne zamudi ugodne prilike, da Si omisli to kr asno garnituro, ki je posebno prikladna kot
ženitovanjsko in priložnostno darilo,
k akor tudi za vaako boljšo gospodarstvo.
Dobiva se edino le v	i3C 5 -3
A. H lltMCllBERG-a
eksportni hiši američanskega patent, srebrnega blaga
na Dunaju, II., Rembrandstr. 19 I.
PoSilja se v provincijo proti povzetju, ali
če se znesek naprej vposlje. Pristno le z zraven natisnjeno varstveno .'j znamko. (Zdrava kovina.)
Izvleček lz pohvalnih pisem:
Piliš, 24. avg. 1896. (PeSt.komitat) VaSe blagorodje 1 Sem zelo zadovoljen z garnituro. Prosim poSljite moji svakinji baronici Nyary roj. Somogyi v Szante tri take garniture	baron Julij Nysry.
. . . .	Gradec, 13. jun. 1897.
Z Vašo amer. patent, srebrno zbirko sem telo zadovoljen. Priporočal bom Vaše blago svojim znancem. S spoštovanjem Ant. Mirx, c. kr. policijski uradnik. S patent, srebrno garnituro sem prav zadovoljen; prosim Se za Štiri take garniture. — Egidij Gassner, župnik v uradu Jenesien pri Rolzanu, Tirolsko.
452 1-1
Vsled sklepa c. kr. okrajne sodnije v Ljubljani z dne 5. aprila 1902, posl. Stev. A 1424/1115, prodale se bodo potom prostovoljne javne dražbe v zapuščino Frančiška Marešiča, bivšega župnika na Lipoglavu, spadajoče premičnine in sicer:
L hilna — Kuhinjska — In namizna oprava, dragocenosti Itd
v petek (ln6 18. aprila 1902 od 9. ure dopoldne da'je v hiši št. 21 na Sv. Petra nasipu v Ljubljani; 2. poljski pridelki pa
v soboto dne 19. aprila 1902 ob 9. uri dopoldne v župnišču na Lipoglavu. Natančneje se \z\6 v pisarni podpisanega.
Alojzij Pcgan,
notarski namestnik kot sodni komisar.
vlade
Podpisano županstvo naznanjaj da bo imela obilna Selca z dovoljenjem c. kr. deželne
v Selcih pri Škofji Loki
m- 2 živinska semnja
in sicer bode prvi
3.	maja 1902 (na praznik najd. sv. Križa)
in drugi
4.	oktobra (na dan sv. f rančiška Seraf.).
Županstvo v Selcih 20. marca 1902.
400 (3-3)
na
I OBČNI ZBOR
regist. zadruge z neomejeno zavezo" v Ljubljani,
ki se vrši
dne 20. aprila 1902. L ob 6. uri zvečer v društvenih prostorih, Kongresni trg štev. 2.
finftTrnl	• 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Sklepanje o potrditvi računa. 4. Sklepanje o porabi dobička.
JJJQ6VI11 ICU • 5. Volitev nadzorstva petero članov. 6. Dopolnilna volitev štirih udov načelstva.* 7. Slučajnosti.
Denarni promet za leto 1901.
463 1-1
«* J «'
Kron
vin.
Kron
vin.
Račun	opravilnih deležev: Vplačila..........
„	hranilnih vlog: Vloge............
„	tekoči A: Vloge in vzdignen naložen denar.....
„	tekoči B: Vloge..............
,	posojil: Vrnena posojila......... . •
„	tekočih posojil: Vrnena posojila.........
„	efektov: Prodani efekti............
„	menic: Plačila...............
„	nepremičnin: Sprejemki............
„	pro diversi: Razni sprejemki..........
„	pristopnine: Vplačila.............
„	posojilnih obresti: Plačila...........
„	obresti tekočih posojil: Plačila.........
„	tekočih obresti A: Prejete obresti od naloženega denarja
„	efektnih obresti: Prejete obresti.........
„	zamudnih obresti: Prejete zamudne obresti.....
„	meničnih obresti: Prejete obresti ........
„	upravnega prispevka: Prejemki.........
Gotovina v blagajni začetkom leta 1901
2,553 5,567 1,411 512 499 100 548 14 245
138 99, 76.
5. 2.
11,
6, 37
800 ,716 ,288 ,174 ,752 ,801 ,870 ,503 ,644 172 200 771 459 923 ,788 005 576 180 ,883
68 82 30 49 63 65 80 83 57
74 54
93 45 88
94 72 28
11.833.516
25
Račun opravilnih deležev: Vrneni deleži..........
„ hranilnih vlog: Vzdignene hranilne vloge.......
„	tekoči A: Vzdignene vloge in naložen denar pri raznih zavodih
„ tekoči B: Vzdignene vloge............
„ posojil: Izplačana posojila.............
„	tekočih posojil: Izplačana posojila v tekočem računu . . .
„ efektov: Nakupljeni efekti.............
„ menic: Eskomptovane menice...........
„ nepremičnin: Plačila in investicijski stroški ......
„ pro diversi: Razna izplačila............
„ pristopnine: Vrnena pristopnina...........
„ obresti hranilnih vlog: Izplačane obresti........
„ posojilnih obresti: Vrnene obresti..........
„ obresti tekočih posojil: Vrnene obresti........
„ tekočih obresti A: Izplačane obresti.........
„ tekočih obresti B: Izplačane obresti.........
„ meničnih obresti: Povrnene obresti .........
„ inventarja: Nakup inventarja............
„ davkov in pristojbin :Plačani davki in pristojbine.....
„ dividend: Izplačana dividenda...........
„ upravnih stroškov: Izdatki............
Gotovina v blagajni koncem 1. 1901............
1,853, 6,387 703, 1,146. 682,
664
29 242
13
2
28, 69
64 949 505 472 645 720
786 899 519
787 2
660 539 518 311 412 163 110 356 170 383 ,538
84
38 18 09
50 77 50
39
91
38 48 79 21 48
39
94 02
11,833.516
25
Denarni promet:
Sprejemki..............K 11,795.632-97
Izdatki............... . . 11,763.978-23
K 23,559.611.20
Račun zgube in dobička.
	K	vin.	K	vin.		K	vin.	K	vin.
Račun tekočih obresti A: izplačanih..... „ obresti hranilnih vlog: izplačanih .... „ tekočih obresti B: izplačanih..... „ inventarja: 10% odpisa.......	13.660 240.122	91 59	311 253.783 54 262 619 5.356 28.383 20.382	79 50 47 78 39 94 22	* Račun posojilnih obresti......... zamudnih obresti..........			162.780 96.389 76.923 10.372 6.245 2.005 6180 198 421 1.582	64 42 93 07 42 88 72 91 10
	412 53.850	21 26							
									
			363.100	09				363.100	09
									
Račun bilance z dne 31. deoembra 1901.
«» ■» «' t
K
Račun posojila: na vknjižbo........
na poroštvo in zastavo.......
„ tekočih posojil..........
„ tekoči A: naložen denar, stanje ....
„ menic..............
„ efektov.............
„ nepremečnin...........
odračunani dolgovi........
„ pro diversi............
„ inventarja............
» posojilnih obresti: zaostale obresti od posojil na vknjižbo........
zaostale obresti od posojil proti poroštvu in zastavo..........
„ obresti tekočih posojil........
„ efektnih obresti..........
„ blagajne.............
2,564.989 793.936
220.692 12.188
41.320 6.127
vin.
93 89
83
84 53
K
vin.
3,358.926
2,030.078 1,928.945 251.520 54.527
208.504
9 966 5.578
47.448
726 803 69.538
7,966.563
82
48 84 13 45
83 54
37
20 17 02
85
Račun glavnih deležev..........
„ opravilnih deležev.........
„ hranilnih vlog: stanje . . K 6,048.135 87 kapitalizovane obresti . „ 240.122-59
„ tekoči A............
" tekoči B: stanje .... K 1,521.185-13 kapitalizovane obresti . „ 53.850-26
„ posojilnih obresti: predplačane obresti od
posojil na vknjižbo.......
predplačane obresti proti poroštvu in zastavi ............
„ obresti tekočih posojil.......
„ meničnih obresti.........
„ dividend............
„ rezervnega zaklada.........
„ razpoložnga zaklada .......
„ posebne rezerve za zgube......
„ zgube in dobička..........
K
6,288.258 5.507
1,575.035
7.954 3.050
vin.
46 26
39
37
K
4.200 5.132
7,868.801
11.004 3.282 2.447 82 5.557 22.864 22.808 20.382
7,966.563
vin.
11
37
91
47
50
52'/,
90 V«
847,
22
85
Za načelstvo:
V Ljubljani, dne 11. aprila 1902.
Dr. IV. ŠusterJIJ, načelnik.	" """""""'	J<>slp š,5k*' odbornik-
* V smislu §§ 17 in 27 pravil izstopijo letos naslednji udje načelstva: Karol KaujcheS*, Ivan Kregar, Karol Pollak, dr. Alei (Benlčnlk.
Marija Sattner,
Ljubljana, Dunajska cesta št. 19, II. stop., II. nadstr. (Medijatova hiša),
se priporoča prečastiti duhovščini za
izdelovanje cerfivenifi paramentov.
Izdeluje oele ornate, kazale v vseh liturgičnih barvah, pluvijale, obhajllne bnrze,
itole in vse za službo božjo potrebne stvari, priproste in najfineje, kakor se glasi naročilo, v svilnatem in zlatem vezenju. - Izdeluje tudi bandera in baldahlne ter izvrSuje vsakovrstno oerkvono perilo iz pristnega platna. Vporablja samo dobro blago, oene po mogočnosti nizka, zagotavlja trpežno, vestno delo in hitro postrežbo. Prenovljenje starih paramentov tudi rado-voljno prevzame.	^04 ^6
Zaloga šivalnih strojev
JAN. J^ v Ljubljani.
punajska cesta št. 17.
»5? „Durkopp"- in „Waffenrad" koles.
y
t a
c n
S 2 S 3
» n. ., rr
B S S n
S-B
O 5r o- c
3 <
N
m 5T OJ
o<
n> cr N r m
D
M tt>
■a
S. » c «
ts
o to o
»v
< -
S
s
f=U
<r>
PJ

t*r
po
F- "g £
K* 3
S g* 9
2 s
H ct> f* gtq
W (M
Cu »
l—h xi po
1 o
B 02
2" v I P3
I <
g. CD
S
E ®
E _
Pia
C/9
CD B
s.
H—* »—I.
U1

® 5.
^ O
ift-®-IB
priporoča
KATOL. TISKARNA
prodaja.
Prostovoljno prodajo J. Schinkovi dediči svoje
posestvo v Lokah pri Zagorju,
ležeče ob okrajni cesti blizo tamošnjih rudnikov, jako ugodno in pripravno za vsaki obrt, in sicer :
1.	Veliko, moderno zidano enonadstropno hiSo z 12 sobami, 2 kuhinjama, 2 kle-tima — pritličje je nalašč prirejeno za prodajalno in gostilno — z jako lepim in na novo zasajenim vrtom ; poleg hise je leseno poslopje z mesnico, ledenico in drvarnico;
2.	eno hiSo z 8 sobami, 2 kuhinjama — spodaj je pekarija;
3.	hlev s shrambo sa vozove
Dalje prodajo tudi večje število hrastovih hlodov, 2 konja in konjsko opravo, kočijo in dr.
Ponudbe naj se stavijo do 25. aprila t i v roke g. dr. Frana Tominiok-a,
odvetnika v Ljubljani, in g. Hermine Schink v Lokah pri Zagorju.
Informacije dajeta g. Hermina Schink in g. Josip Birolla v Zagorju (poleg kolodvora)	456 3—2
•••MNM
•■•I
•■•I
•••I •••
•••i •••I •••i •••I
••••••••••
»••••MM«
■•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••a
••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••o*
•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••r
Jurjevica pri Ribnici, Kranjsko.
izdelovatelj žičnih (dratenih) tkanin ter pletenin in trgovina s sitarskim, rešetarskim in lesenim blagom. 310 12-5
Atejgjasp
priporoča slavnemu p. n. občinstvu svoje pletenine in sfelce, pletene s strojem po nzoolh, za ograjo gozdov in vrtov, za fazanerije, kur-nike, golobnjake; mreže sa presojanje gramoza in peska. — Izdeljuje in ima veliko zalogo medene, pooinjene in železne tkanine za stroje, mline, okna, line, kleti; mesne sitnice, prožne posteljne mreže (Drahtmatratzen) v raznih velikostih, raznovrstna sita, rešeta za tovarne in mline, kape za ogrebanje čebel, pokrivala za jedila, rasno leseno (suho) robo itd. po najnižji ceni.
■v Ceniki na znhtevanje brezplačno.
H!!?!!?!!!!!!!!??!!!!!!!;!!?!!!!?!?!?!????::
u:
••• ••• •••

m
Podpisana ima v zalegi najraznovrstnejše trpežno, krasno
blago sa bandera, baldahine, rasnobarvne plašče, kasnle, plnviale, dalmatike, ve-
lnme, albe, koretelje, prte
itd.
sploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vezenje, prenovljenje stare obleke in vsa popravila. — Izdeluje ročno in pošteno po najnižji eeni bandera in vso drago obleko.
Preeastite gospode prosim, da se blagovoli pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, društev in potujočih agentov.
Zagotavljaje hitro in najpoštenejio postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najnianjie naročilo.
Najodličnejšim spoštovanjam se priporoča 566 52-45
Ana Hofbauer,
imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja in posode
▼ Ljubljani, Wolfove ulloe 4.

GSSSSS*
1 r—^i ■
Otvoritev pleskarskega obrfa?|
Slavnemu p. n. občinstvu in preč. duhovSčiui v Ljubljani in na deželi uljudno naznanjam, da z dnem 7. aprila letos otvorlm
v Gosposkih ulicah štev. 10
novo pleskarsko delavnico.
Hi	Zahvaljujoč se za obilno zaupanje, ki se mi je doslej izkazovalo kot mnogoletnemu poslovodji
J pleskarske tvrdke J. Cotman v Ljubljani, prosim, da se mi isto tudi nadalje nakloniti blagovoli


VelespoStovanjem
i
Anton Oforepec,	M
jjj, . ..	pleskar, laklrar In napisni slikar v Ljubljani.
■ ji kot samostojnemu obrtniku.
Zagotavljam vse p. n. naročnike, da jim bodem vselej postregel s solidnim in trpežnim delom Jfj po najnižji ceni.
^ 436 3-2
IGNACIJ CAMERNIK,
kamnosek v LJUBLJANI,
immrnm pomenskega uliee št. 28, fm
se priporoča prečastiti duhovščini in slav. občinstvu v vsa v kamnoseški obrt vitevajoča se dela, bodisi umetno cerkvena ali stavbinsko-strokovnjaška. — Največja saloga najrazličnejših
nagrobnih ipomenikof
iz vseh vrst marmorjev, katere prodaja po izredno nizki ceni.
Opozarja tudi, da so le edino pri njem kupljeni JC?grobni okviri TgJl trpežni proti vplivu vremena, za kar jamči.	438 6—2
:x*h>
Slavnemu p. n. občinstvu in prečastiti duhovščini si usojam najuljudneje naznaniti, da sem s 1. aprilom p r e v z o 1
gostilno „prl Rozmanu66
pri »Mariji pomagaj" na Brezjah
katero sem vsem zahtevam udobnosti primerno uredil in raziiril.
Točil bodem le pristna naravna vina, skrbel za lzborno kuhinjo ter sploh za vsestransko točno postrežbo. — Za preno&liča Je lzborno preskrbljeno.
V najobilneji obisk se priporočajoč, bilježim	velespoStovanjem
460 3-1
Pavel Lavrenčič, gostilničar. ItOOOOOtKKKKKKKKK)
®#ičiene):ieri®nen®>leMei t#iie> i®r(®h®n®ri®ti®rt®rj®M®w®w®n®i:ieij.
Delavnica kleparskih, ključarskih, kovino - tiskarskih, stavbenih in galanterijskih del.
Št. Vid nad Ljubljano,
izdeluje in ima v zalogi cerkvene sve-tilnioe ali stalnice, dve po:
iz kositarja 12, 15, 18, 20 gld., iz medenine 22, 24, 28, 32 gld.,
iz tompaka 40, 50 gld.; obhajilne svetilnioe
izkositarja po 2 gld., iz medenine po 5,8,10 gl.,
pušice s s v o n č k i za pobiranje
miloščine, iz kositarja po gld. 1-50, iz medenine po 5 gld.;
štedilna ž e 1 e s n a ognjišča, vsa železna in tudi razna za vzidanje. 1154 (1-1
Pokrivanje in barvanje zvonikov ter napeljevanje strešnih žlebov in strelovodov. ^
Razne železne ograje, vrata, omrežja za pokopališča itd. — S kritevjo zvo-============ nikov prevzema ob jednem tesarska dela. 1154 12-20


Bivši sekundarl) deželne bolnišnice in asistent porodniškega in genskega oddelka
i
dr. med. Ivan Orafen
ordinira dopoldne od 7*9. do VilO. ure ln popoldne od
2. do 3. nre	40& 3-3
v Ljubljani, Wolfove ulice štev. 12, I. nadstropje.

Bogato svojo i*iogo najnovejše Izvršenih
[ih oprav
priporočam preč. duhovščini in slav. občinstvu po znižani ceni.
Dalje tudi
jermena
za različne stroje.


Stare obrabljene KonJslje oprave jemljem v račun, ter sprejemijem vsa v mojo Stt-tfko spadajoča popravil« p6 Zel6 nizki Ctnl.	389 (3-3)

Ljubljana,
PreSernove ulice it. 5.

Josip Sfupica,
jermenar In sedlar.
ANDROPOGON
u
(Iznajditelj P. Herrmann, Zgornja Poljskava)
je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo za rast las, katero ni nikako sleparstvo ampak skozi leta z nenavadnimi vspehi izkušena in zajamčeno neškodljiva tekočina,
KI zabranl Izpadanje las In odstrani prahale.
Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno brado. Mnogoštevilna priznanja. Cena steklenice 3 krone. Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele.
Glavna zaloga in razpošiljatev v Ljubljani
pri gospodu	274 (7)
Vaso Petrici^-u.
V zalogi imsuo tudi gg. E. Mahr in U. pl. Trnkčczv » Llubllanl, 9. Rant v KranJI, in lekarna „Prl anjelju" v Novem mestu.
- Preprodajalci popust. 1
na fllesfnem fr ju zraven rofovža
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po 4% ter pripisuje nevzdignjene obresti vsa-cega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da Je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnioo tudi sodiSča denar maloletnih otrok in varovanoev.
ffl®" Denarne vloge sprejemajo se tudi po posti in potom c. kr. poštne hranilnice. Poštno - hranilnične sprejemnice dobivajo se brezplačno. fS 21 (16)
rt
(XXX)OOOOOOCN
franja fl\eršol
v Ljubljani, Mestni trg št. 1§
priporoča svojo bogato zalogo
pričetih in izvrfienih ženskih ročnih izdelkov, vsakovrstnih, jako ličnih vezenin, krojaSkih potrebščin ter
raznega drobnega blaga — vse po zelo žmernih cenah. BKonogrami in risarije se v poljubnih barvah in slogih uvezujejo na vsakoršno blago.	i8 17
Zunanja naročila se izvršujejo točno in ceno.

&5
Domača umetalna steklarija
Agnola v UubUani^^.^
se priporoča prečast. duhovščini in cerkvenim predstojništvom v naročila za izdelovanje
oerkvenih oken in vrat, vdelanih s katedralnim steklom ali s svincem obrobljenim belim ali barvenim steklom,
s steklom z umetno slikarijo
strokovnjaSko dobro, z»\a čeno in trpežno izvršeno v lastni delavnici, od najpriprostejSega do najfinejšega
<S Z?
š«-li
IS
a s 2 rti
" 5
8. o
<8 *
1 (B
i' O
p
zalogo
Št. 50/Z.
Sprlčalo,
s katerim podpisani potrjuje, da je velečislana
tvrdka za stavbeno In umetno steklarstvo AVGUST AGNOL* V Llubllanl, f polnem in lepem soglasju 8 gotsko arhitekturo, isvršila prav pohvalno steklarska dela v novi Supni in dekanijski cerkvi v Šmartnem pri Litiji.
Okenj 32, v raznovrstnih gotskih oblikah, slikanih umetno na steklo v okusnih okraskih, strogo po gotskih pravilih, v barvah nežno - svitlih in ne vpijočih — svedoči jasno, da smo vdobili Slovenci v gosp. Avg. Agnola tudi v tej stroki spretnega, domačega umetnika, kateremu g mimo vestjo saupamo slična dela.
V prepričanju, po ostalih ofertah za to delo, se vestno zatrjuje, da so cene gosp. Avg. Agnola prav zmerne. Priporoča se kar najtopleje vsem. posebno pa onim cerkvenim predstojnikom, kateri razpolagajo sicer s malimi sredstvi, pa bi oskrbeli radi svojim cerkvam kaj lepega.
i
Župni urad v Šmartnem pri Litiji dne 9. februvarija 1901.
Ivan Lavrenčič, župnik in dekan.
revzema tudi vsa staVbinska steklarska dela ter priporoča svojo	izborno vsakovrstnega steklarskega blaga. 737 62-37
I
o
o p
o
S» pf o
H
Pf ®
Tehnični urad.
Zaloga strojev in železja.

Ustanovljeno


v letu 1877
-SJS-
Zastopstvo in zaloga vzorcev: Ljubljana, Dunajska cesta štev. 32.
Glavni zastop železja in tovarniških strojev. Jfaprava obrtnih podjedb vsake vrste.
Instalacija strojev in parnih kotlov.
Motori na plin, bencin in petrolej sestava „0tto". Motori na plin in vodno moč. Naprave električne luči. Napeljave električne moči. Vodne naprave itd. Naprave za centralne kurjave in ventilacije. Naprave kopališč, klosetov itd.
Zaloga cevij za vodo plin in par.
Materij al za stavbišea.
Stroji vseh vrst. Vodne sesalke vseh sestavov. Odri za stroje in kotle. Pripadki. Kovine Predmeti iz flome. Železne traverze in kolesa. Cement „Portland" in
, Roman". Olje za kolesa in masti.
V obče vsi predmeti za obrtna podjetja.
Tvrdka je izvriila dosedaj nad 200 obrtnih najpr^v, med kojimi:
14 žag za obdelovanje lesa in pripravljanje dog.
36 vidnih napeljav.
17 tiskam in kamnotiskarn.
13 mehaničnih delavnic.
31	podjetij za čiščenje in pečenje kave.
7 naprav za izdelovanje praha proti mrčesom in drog.	,
16 naprav za kurjenje z gorko vodo in s parom.
12 sladčičarn, pekarn, tovarn za biškot in konfete.
32	napeljav električne luči
Kakor tudi: Tovarne za kože. Tovarne za obleko itd-Perilnice in predilnice. Tovarne za parafin in cerezin. Tovarne za sardine. Mline.
Podjetja za napravljanje soli. Tovarne za izdelovanje zamaškov. Stiskalnice olja. Naprave za vodno silo. Tovarne za šumeče vode. Distilerije.	.
Podjetja za čiščenje in nakladanje žita.
J*
V ta namen jo bilo postavljenih 161 motorjev za plin in petrolej in —<-'•■	gg parnih strojev.	330 8-6
_g- Nakup ln prodaja >A
vsakovrstnih dr i* virih papirjev, sroMc, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri trebanjlh, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulantna iivrSitev naročil na boril.
Isdajfttol) Or. Evgw La«M.
Menjarična delniška dttliba
„M K B C U B"
I., WollzeilBlO in 13/Dunaj, I., Strobalgasse 2.
Odgovorni »tednik t lv»n Rakeveo.
mm- Pojasnila	v vseh gospodarskih in'
stvareh, potem o kursnib vrednostih vseh ipeknlaoljaklh vrednostnih papirjev in vestni naav&tl za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti aaloienlh
glavnio.
134 36
Tisk ,Katoliške Tiskam« v Ljnbljant,