79. številka. Ljubljana, v petek 6. aprila 1900. XXXIII. leto.
SLOVENSKI NAROD.
Iahaja vsak dan zvečer, lzimBi nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman sa svstro-ofrsks detele sa vse leto 28 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 80 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 8 K 80 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuja dažala toliko več, kolikor znaša poštnina. — Posamezna številka po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačajo se od Stiristopne peti t-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Uradnlitvo in upravništvo je na Kongresnem trgu St. 12. Uprsvnlstvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12.
„Slovenski Narod" telefon št 34. — »Narodna Tiskarna11 telefon st. 85.
tako ravnanje z ljudstvom, katero vas ja izredilo? Vsi Štirje delate pri nadsodniji sa osem drugih. Polovica vsega dela graSke nadsodnije prihaja z naSih slovenskih sodnij in vendar se ti Štirje možje Se mučijo 8 Studiranjem zapisnikov, katerih ne razume niti zlodej, ki vendar vse ve in zna. Ali sme samo Nemec imeti nekaj poguma? Kaj bi storili nemSki nadsodniki s sodnimi uradniki, ki bi ne znali nemSki?Zagnali bi tak vihar, da bi viSjesodni predsednik in ju-stični minister zlezla pod mizo. Rečeni Štirje pa prenaSajo vse to potrpežljivo, da, gospod TomSič se da porabljati za to, da nemSke Streberčke slovenski uči, dasi sam dobro ve, da se je ne bo nobeden naučil, in da se gre le za — spričevalo.
Z žalostjo in skrbjo gledamo v prihodnost S samimi Časnikarskimi rekrimi nacijami ne opravimo ničesar. To vemo. In tudi to vemo, da je le bob v steno, če spusti dr. Gregorec v tej zadevi kako interpelacijo. Vladni organi vidijo, da nosi ta mož kolar ali sutano in pravijo: „Ta je naS! Škof je naS in vsled tega tudi ta. Mi vsi skupno vladamo Avstrijo." Kdor ni slep, je že davno spoznal, da v sedanji Avstriji katoliški duhovnik ni sposoben za zastopnika revnega majhnega naroda, katerega bi najraje kar zatrli. Največji talent, Če je v duhovniški obleki, nima nič vpliva. „Pesek v oči ljudstvu" pravijo vladni krogi, „poslušajmo ga in potem vrzimo njegovo interpelacijo v koš". Glejte kranjskega Kreka! Z velikansko vnemo se je vrgel na politiko, na shodih v Ljubljani revoltira, nobena stvar mu ni všeč, na Dunaju pa je krotak kot ovca.
Hitre odpomoči ni pričakovati. Nekaj pa se da le storiti. Tisti, ki imate opravil pri sodišču, zapisujte natanko, kako nemSki sodniki naS jezik mrcvarijo in priobčujte to v listih. ViSji gospodje bodo tako spoznali, kake sadove rodi njihova Sola in koliko so vredna tista spričevala „der slo-venischen Sprache in Wort und Schrift vollkommen machtig", naše pohlevno ljudstvo pa bo sprevidelo, kako se za njegov denar ž njim — pometa.
V LJubljani, 6. aprila. Ruščina v češkem deželnem zboru. Poslanec Šamane k je predlagal v včerajšnji seji deželnega zbora v Pragi, naj se uvede ruščina na čeških srednjih Šolah kot obligatni učni predmet NemSki radi-kalec Stein je predlagal, naj se stopi preko predloga na dnevni red, posl. Eppinger se je jezil, da bi morali tudi Nemci prispevati za rusko učenje Čehov ter dokazoval, da je občeslovanski jezik nemščina. Krščanski socialist Opitz je grozil, da zapuste Nemci deželni zbor, ako se bo debatiralo o neču-venem predlogu Šamanka. Posl. Schonborn se je imenom veleposestnikov izjavil za predlog, z omejitvijo, da se uvede ruščina le na realkah. Končno se je odkazal predlog šolski komisiji.
Atentat na angleškega prestolonasled nika.
Ko je dospel angleški prestolonaslednik v družbi svoje soproge iz Calaisa v Bruselj, glavno meato Belgije, ga je na ondotnem kolodvoru napadel z revolverjem prav v tre-notku, ko se je začel vlak pomikati proti Koloniji, neki 161etni dečak imenom Sipi do. Ker je bil revolver slab, se par patron ni hotelo sprožiti in je mogel ustreliti Sipido samo dvakrat. Prestolonaslednik, ki je sedel poleg soproge, ni bil zadet. Napadalca so prijeli, a dejal je baje: „To sem storil iz osvete za Transvaal, kjer pobijajo z odobravanjem princa tisoče". Dejal je baje tudi, da mu ni prav nič žal, nego bi streljal iznova, če bi mogel. Pri Sipidu so našli anarhistične liste. Tistega dne se je udeležil shoda, ki se je izrekel za mir in red med Anglijo in Buri. Angleški listi dolže francoske časopise, da so krivi atentata, ker tako brezobzirno napadajo Angleže in kraljevsko rodbino, ter transvaalskega poslanika dr. Levdsa, ker agitira v Bruslju, kjer ima svoj sedež, proti Angliji. Političnih posledic pa ta atentat ne bo imel. 161etni Sipido je fantastičen mladič razburljivega temperamenta. Povod njegovega grdega atentata tiči končno v pretirano idealnem navduSenju za Bure in v otroškem sovraštvu do Angležev. Razni vladarji so izrekli
Slovenščina pri sodiščih.
S štajerskega, 4. aprila
Sodni uradniki, tako tisti, ki so iz nemških krajev prišli med nas, kakor tisti, ki so sinovi naših odtujencev-meščanov, govore in pišejo uprav grozno slovenščino. Večinoma govore ti ljudje jezik, ki ga ne razume nihče, pa če zna tudi vse evropske jezike. To, kar govore, je časih naravnost neumno, in dotični uradnik bi se sam nad seboj zjokal, ako bi mu kdo njegov slovenski govor na nemški jezik preložil. .Napravite trg" za „Machen Sie Platz" je še najmilejše. Zapisnikarji, kar jih je slovenščine veščih, se pri tacih prilikah le na stolih previjajo, kakor da so božjastni, nekateri pa suflirajo sodnikom sproti slovenske besede, videč kako njihov gospodar v zrak gleda in izraze lovi. Če bi teh slovenskih zapisnikarjev ne bilo, potem bi bili zapisniki, v kolikor so slovenski, le: horribile dictu. Stranke in priče se spogledujejo pri tacih obravnavah, drezajo drug druzega in se posmehujejo sodniku. Sodnik, ki se bori z jezikom, včasih sam pozabi, kaj je hotel izvedeti in nazadnje sam ne ve, pri čem da je.
Žalostna, a pribita istina je, da so obravnave pred temi sodniki take, da bi se sekcijski šef dr. Klein — ki ni nikdar delal v območju graškega nadsodišča — kar smeha valjal, če bi jim prisostvoval. Tu bi videl krvavo ironijo na tisto „Unmittelbar-keit", ki mu je bila pri prepisovanju novega civilnega postopnika vzor! Toda graSkih višjih sodnikov te razmere nič ne ženirajo. „Wem Gott ein Amt gibt, dem gibt er auch Verstand". In pri tej nadsodniji sede možje kakor Lulek, Tomšič, dr. Pajer, ki so se vsi rodili na slovenski kmetiji, in pri njih sedi tudi Ribničan Ledenigg, ki zna — če kaj za prav spozna — tudi jako objektiven biti. če bi bil Ledenigg sodnik na Slovenskem, bi adjunkta, ki bi jezik ljudstva tako mal-tretiral, kakor se pri nas godi, s cevko svoje dolge pipe premikastil. In oni drugi trije, ki dobro govore in pišejo svoj materni slovenski jezik: Ali se vam: možje, ne gabi
LISTEK.
Gledališka cenzura do leta 1848.
Na Nemškem vzbuja največji odpor od strani umetnikov in pisateljev zakonski načrt ki bi pod krinko, da čuva nravnost, onemogočil vsak svoboden umetniški pojav. Tudi pri nas si žele mnogi tak zakon, drugi pa mu s svojim delovanjem pripravljajo pot Zato je zanimivo, ako si pokličemo v spomin, kako je delovala do 1848. leta naša cenzura, ki je bila zvečinoma v klerikalnih rokah. Neizbrisen madež ostane to v zgodovini našega avstrijskega razvoja, in Se danes čutimo tu in tam pojave, ki živo spominjajo na to „zlato dobo". NemSki strokovni gledališki list je prinesel obširno razpravo o avstrijski cenzuri prošlih let in navedel celo vrsto slučajev njenega delovanja, slučajev, ki so vsi dokumentarno dokazani. Posnamemo naj te razpravi le na kratko par izgledov, ki pa povsem zadoščajo, da uverijo čitatelje, da boj proti le* Heinze ni neumesten. Preteklost je učiteljica za bodočnost. Zato bodemo povsem prav cenili upor umetnikov, — a tudi navdušenje našega „Slovenca" za nemško „Iex Heinze".
Cenzura se je zlasti skrbno brigala za gledališče. Saj živa beseda, saj predstava
pred tisoči poslušalcev vse bolj vpliva nego tiskano berilo. — Še sedaj je cenzura dostikrat stroga in malenkostna, tudi slovensko gledališče občuti njeno trdo roko, a takrat je bila uprav neznosna. S posebno skrblji vostjo je pazila na to, da se ni grešilo proti 4. zapovedi. Otrok se ni smel nikdar spozabiti tako daleč, da bi se uprl proti svojim stari šem. Ko so se vprizorili Schillerjevi „ Razbojniki* v gledališču ob Dunaj čici (v dvorno gledališče dunajsko so dobili dostop šele leta 1850.!), moral je stari Moor preleviti se v strica! — Stric je postal tudi Ferdinandov oče v „ Ko varstvu in ljubezni". — ,Don Carlos" dolgo sploh ni smel na oder, ko se je slednjič vendar-le dovolil, črtala je cenzura vse, kar zadeva njegovo „grešno" ljubezen do mačehe.
Še večjo pozornost je obračala cenzura na 6. zapoved. Tu je Sla njena skrb in previdnost tako daleč, da nikdar ni pripustila, da bi zaljubljenca skupaj odSIa raz pozoriSče; saj bi sicer mogel gledale« sumiti kaj pregrešnega!---
Cenzor je opravljal župnikov posel v tem ozira, da je poročal ljubice ter jih spreminjal tako v poStenezakonske žene; legitimiral je nezakonske otroke itd. — Že naslov .Devica orleanska" je bil pohujSljiv! Spremeniti se je moral v »Ivana d' Aro". Kraljeva ljubica Sorel je postala .njegova žena Marija"; bastard orleanski, grof Dunois
je postal .princ Louis, kraljev bratranec"
— nečloveSka mati Isabean .sestra kraljeva". Tako .popravljena" morala je ostati igra celih 20 let!
Cerkvene in biblijčne snovi so bile docela prepovedane. (V nekakem nasprotju s tem je, da se Se dandanes po mnogih krajih igrajo .pasionske igre" s kmetskimi igralci pod vodstvom duhovnikov). V Spohrovem oratorij'u—torej povsem cerkveni glasbi
— sta se morali črtati imeni „Jezus" in „Marija".
Ime .Bog" se sploh ni smelo imenovati na odru. Nadomeščalo se je z izrazom .nebesa". .Cerkev" se je morala spremeniti v .tempelj". V .Devici orleanski" se je njen bojni klic: .Bog in Devica" (.Gott und die Jungfrau!") spremenil v .Nebo in pravica* („Der Himmel und das Recht").
Duhovnik ni smel priti na oder. Radi kapucinca v Wallensteinovi predigri je prišla ta Sele leta 1848. v originalu na oder; dotlej se je ta slavna, znamenita predigra vedno crtala in spreminjala, kakor se je le dalo, — a pridigar je bil — posvetnjak, lajik! Spovednik Domingo v .Don Carlosu" se je moral premeniti v dvornika .Don An-tonis Peres". — Cerkvenih opravil seveda ni bilo možno uprizarjati na odra in Se danes se izpušča na dvornem gledališču obhajilo Marije Stuart.
A ne samo na Dunaju, tuđi drugod so
princu Waleskemu ter angleški kraljici svoje veselje, da se hudobni naklep Sipida ni posrečil.
Vojna v Južni Afriki.
Kriiger in Stejn sta imela v Kroonstadtu posvetovanje, katerega so se udeležili tudi nekateri najodličnejši burski generali. Sklenili so, da se začne s splošno ofenzivo. Ta se je prav za prav že začela. Pozicije Burov v bližini Bloemfonteina so za Robertsa skrajno nevarne in neprijetne- Angležem primanjkuje dobre vode in porabnih konj. Došli konji so ali divji ali pa premajhni in prešibki. Pozicije Burov, katere poveljuje general Smuts, pri Koornspruitu in Sannasportu so tako močne, da se jih generala Colville in French niti napasti nista upala, nego sta zbežala rajši nazaj v Bloemfontein. Da je položaj Robertsov jako siten, dokazuje že njegov molk. Zadnji poraz Angležev pri Koornspruitu se zdi „Standardu" največjega obžalovanja vreden dogodek v vsej vojni. Radi tega poraza Roberts še dalje časa ne more nikamor. Buri groze celo, da bodo Bloemfontein bombardirali, in Roberts se baje že pripravlja na obrambo. Roberts se je moral torej iz ofenzive umakniti v defenzivo. Buri se mu bližajo od vseh strani. A tudi Kimberlevu prede. Buri se mu približujejo od treh stranij, tako da je mesto svobodno samo Še od južne strani. Baje se je bati, da začno Buri Kimberlev Se drugič oblegati. Buri že groze, da bo deta Bloemfontein in Kimberlev že pred koncem aprila v njih oblasti. To je pač pretirano, a kaže, da Buri nikakor niso obupani, nego Se prav zmagoviti in pogumni. Mafeking oblega z največjo odločnostjo Sarel Eloff, Krugerjev vnuk, ki je že zavrnil Plummerja, ko se je Mafekingu približal preveč. SploSno se čuti, da je stopil na čelo burskih akcij nov mož, tj. Louis Botha, ki je zavzel mesto pokojnega Jouberta. Umrli junak je sam želel, da stopi na njegovo mesto Botha, in Kriiger je v svojem nagrobnem govoru to povedal. Botha, ki ima nekaj nad 40 let, je precej moderniziran farmer iz Vrijhejda* Njegova je zasluga, da so bili Angleži pri
bili fanatiki neizprosni. Neverjetno, a re" snično je, da je policijski svetnik Doleschal v Koloniji (Kdln) konflskoval časopis zaradi inserata Dantejeve .božje komedije", čeS: .z božjimi stvarmi se ne sme igrati komedije!"
Kakor je torej cenzura skrbno čuvala, da ne trpi vera in nravnost, tako je bila tudi uneta za to, da se ne greši proti pa-triotičnemu in dinastičnemu čutu. Kralji in vladarji so morali biti vedno zmagoslavni; dvorniki vedno častivredni (.Questenberg* v .Piccolomini" je bil črtan domalega), vojaki so bili tudi sakrosanktni; Se danes ne sme priti pristna uniforma na noben avstrijski oder. Proganjale so se celo hiperlo-jalne igre — saj cenzor je tudi v teh stikal kaj nevarnega. — V Frevtagovi igri .grof Waldemar" se omoži grof z revno vrt-narico. Cenzura je zaradi tega prepovedala to igro na dvornem gledališču, češ da nasprotuje dostojanstvu plemenitnikov.
Takih in jednakih izgledov navaja nemSki pisec Se mnogo. Zadoščajo pa nam ti v dokaz, kaj je bila cenzura in kakšna lahko postane po „lex Heinze".
.Zlati časi", ko je bila svobodna misel in beseda v trdih sponah, odsevajo nam jasno iz teh izgledov. Dobro je, da si jih kličemo v spomin, da nam podajo pravo merilo za boj proti sovražnikom svobode.
Mefisto.
Kolenzu tepeni in po njegovem načrtu so zaceli Buri nastopati kot napadalci. Boj za predsednika Zjedinjenih držav.
Mac Kinlev bo samo se do leta 1901. predsednik Zjedinjenih držav. Zato pa seje začel boj med kandidati. Glavni in najnevarnejši protikandidat Maca Kinleva je njegov stari nasprotnik Bryan, ki je pri poslednjih volitvah propadel. Bryan je imel par sto volilnih shodov, na katerih priporoča svojo kandidaturo. Sedaj pa poročajo listi, da se je oglasil za predsedniško mesto še zmagoviti admiral D e w e y. Ta najpopularnejši mož more postati Macu Kinlevu zelo nevaren tekmec. In prav mogoče je, da se mu bo moral umakniti iz „Bele hiše".
Dopisi.
Iz Kranja, 4. aprila. (Koncert) Odkar se je razšel mešani zbor, ki je priredil svojedobno pod vzornim vodstvom gosp. prof. Štritofa mnogokrat krasne koncerte, nismo slišali od tistih dnij do sedaj ničesar, kar bi bilo v celotnem količkaj umetnega. Sicer se je poskušalo pozneje večkrat s petjem, pa premenoma tudi z godbo ob raznih običajnih čitalniških veselicah zadovoljiti poslušalce, a ti poskusi so bili le poskusi brez prave muzikalne vrednosti, ki so služili le v toliko, da se je izvršil program, ker se je izvršiti moral. Sobotni koncert pa, ki ga je priredila „Narodna čitalnica" v Kranj i na korist tukajšnji dijaški kuhinji, uspel je nepričakovano dobro. Te pevske in godbene, pravilno se menjajoče in v efektu bolj in bolj rastoče točke, tisti točni pričetek, ta pohvalna vokalizacija — vse to kaže, da je stalo dosti predvaj, dokaj truda. — Spored se je pričel s Parmovo koračnico „Mladi vojaki", katero je izvajal čitalniški godbeni klub izrazovito, v strogo koračnem tempu. Razven tega je nastopil godbeni klub še trikrat. »Nočni pozdrav", solo za flavto s spremljevanjem godal, je lahka skladba brez posebne vrednosti, ki pa je ugajala vsled tihega spremljevanja godal in pa vsled lepe solo-arije, katero je igral na flavto g. C. Pire prav mojstrski. Krasni Czermakov valček „0d srca k srcu" je izmej godbenih točk prijal najbolj. Pa je bil tudi tako igran, da nam je celo sedaj v postnem Času privzdigal nehote noge k plesu. Koračnica s kavatino iz opere „Elisir d' amore" je zaključila spored. Sosebno se je posrečilo v kavatini nahajajoče se odločno vprašanje prvih vijolin, na kar je sledil krepak odgovor ostalih godal. Vse godbene točke je vodil g. Fr. Wogrolli, izprašani učitelj godbe, ki se je nedavno nastanil v našem mestu in poučuje privatno vijolino, klavir in citre. V tem koncertu se je predstavil ne le kot dirigent, nego tudi kot igralec na vijolini in citrah. Njegovo elegantno pa živo taktiranje je elektriziralo očividno vsakega izmej soigralcev. Kot vijolinist si je znal v čarobni „Romanzi Andaluzi" s svojo spretno, globoko premišljeno igro pridobiti vse naše simpatije. „Španski plesi" so težka skladba za gosli s spremljevanjem klavirja. Precej prvi klavirski akordi so nas že prestavili za hip na popolno ptuja tla, tja nekam na Špansko. Dasi je to delo Sarasateja polno melodije, dasi tudi se je solistu posrečil zlasti drugi dvoglasni stavek, vendar se nismo mogli vsi ogreti zanjo, ker je bilo za naše uho preumetno. Odločilni faktorji bodo gotovo nujno poskrbeli, da to izvrstno moč ohranijo mestu, ker bi bilo sicer prepozno. »Spomin na potovanje v Egipt", za dvoje koncertne citre in solo za citre na lok, sta igrala gg. A. Lavrenčič in F. Wogrolli res umetniški. Grmeče, v polnih akordih sta pričela z uvodom, lahkotno in milo je zvenela struna pod potezami loka v sred njem stavku, a mogočno sta zopet sklenila pomembne „Spomine". Pri tej točki že pa se nam je ob neznosni vročini za zdelo, da smo res doli v vročem Egiptu, zakaj koncertna sobana, ki že zdavno več ne zadostuje za jednake prireditve, je bila občinstva natlačeno polna.
In petje ? . . . Pri nas že dolgo nismo čuli jednakega moškega zbora. V „Što čutiš?" smo opažali polagoma naraščajoče in zopet odjenjajoče ubrane glasove, v sredini smo čuli sanjavi pianissimo, k sklepu pa je zrna-gonosno, s polno dušo in ognjevitostjo za-grmela želja: „Da Srbin još živi!" Po ruskem narodnem nape v u za moSki zbor harmoniziran „Sarafan" se nam je zdel najlepSi. S
to pesmijo je zbor pokazal, da se sme bres
strahu lotiti tudi težko izpeljivih kompozicij. V slovo nam je zapel zbor se veličastnega Nedvedovega .Popotnika", če tudi je bil v oboe prav dober, zlasti srednji del s tenor-solo, katero je čustveno, s polnim zvenečim glasom pel g. učitelj V. Rus, moramo pripomniti, da je bilo to za komaj dvajset pevcev le vendar nekoliko prenaporno, kar se je poznalo predvsem čveterospevu v končnem odstavku. F. Mendelasohnova dvo-speva s spremljevanjem klavirja sta se izvršila nad vse pričakovanje h valno. Gg. V. Rus in J. Verbič sta s finin in docela pravilnim petjem zadovoljila tudi tiste, ki so bili doslej v nepravem naziranju, da morejo namreč jednake stvari dovesti do popolnosti jedino le mehki ženski glasovi. Pri „Jesenski" smo se bali — in prav, da je bil prazen strah — da bi ju znal premotiti v početku pesmi napisani allegro agitato, kateri pa bi vzel tej otožni pesmi ob takem izvajanju pravi pomen; saj tistega vendar ne zahteva niti melodija, še manj pa besedilo. Drugi dvospev »Klic šmarnice" se je pel prav živahno in dobro povdarjaje. Vse klavirske točke je prav spretno in zelo sigurno spremljala gdč. učiteljica E. Jurman. Škoda, da še sedaj ni za mešani zbor pravega zanimanja; potlej bi imeli pač vse. Pri koncertu smo videli tudi mnogo dijakov, za kar bodi slavnemu gimnazijskemu ravnateljstvu izrečena Se posebna zahvala. Tako so imeli ti priliko slišati po daljšem presledku jeden-krat tudi doma „nekaj o lepem". Prepo-trebni dijaški kuhinji pa je častitati naj-topleje, saj spravi ona v svojo blagajno znatno vsoto.
Iz Škofje Loke, 4. aprila. Pretočeno nedeljo imeli smo Ločani izredno zabaven večer. Predstavljale so se v dvorani .pri Kroni" žive podobe, med posameznimi presledki pa se je vrstilo petje in godba. Posebno lepe in mične so bile žive podobe, katerih smo imeli priliko videti šestero. Predstava teh bila je nekaj novega za nas. Dve podobi „Zima in Pomlad" sta alegorični, pri dveh „Snegulčica in Trnjulčica" pa sta prizora, povzeta po znanih is togi a Se 5 ih se pravljicah, in sicer se nam pri prvi predstavlja moment, ko leži v gorski votilni Snegulčica mrtva v beli obleki na krasnem odru, okolu nje pa stoji sedmero žalujočih pritlikavcev s svetilkami, pri drugi pa se nam kaže trenotek, ko se posreči mlademu princu po raznih zaprekah priti do Trnjul-čice, da jo s poljubom vzbudi iz stoletnega spanja. .Orientalska slika" nam predoči življenje bogate turške gospe, ležeče na mehki otomani, okolu nje sužnje, ob vznožju zamorca, čakajočega povelja svoje zapovednice, spredaj pa krasno orientalsko plesalko, katera zabava z umetnim plesom in petjem lahkoživo Turkinjo. V podobi „Tabor ciganov" smo videli tolpo črnolasih in rujavo-poltih ciganov, cigank in cigančkov v gozdu ponoči, ko kuhajo in pojo cigansko pesem.
Sploh pa je bila vsaka podoba izvrstno označena in natančno premišljena, značaji res značilni.
Hvalno je tudi omeniti gospice Jerice Dolenčeve, katera je kaj vrlo deklamovala krasno Finžgarjevo pesem .Pomlad". Tudi g. pevke in gg. pevci so želi glasno pohvalo za lepe in ubrane pesmi, godbeni kvartet pa nas je zabaval z mnogimi lepimi komadi. Da je pa veselica, katere čisti dohodek je namenjen .Olepševalnemu društvu v Škofji Loki", tako sijajno uspela, gre v prvi vrsti zahvala gospema Lini Lenčekovi in Kocelijevi, kateri sta se res z veliko požrtvovalnostjo in železno vztrajnostjo poprijele težavne naloge, potem pa tudi vsem p. n. gospem in gospicam ter gospodom, kateri so blagohotno sodelovali na katerikoli način. Naj jih bodri zavest, da so delali v prospeh in procvit našega, kake olepšave tako potrebnega mesteca.
Udeležba je bila ogromna, tudi mnogo odličnih tujih gostov smo z veseljem opazili.
Ker se je izrekla splošna želja, naj bi se predstava ponovila, je odbor tej želji ustregel ter se vprizore v nedeljo, 8. t m., še enkrat žive podobe in ostali program. Izvestno bode druga predstava isto tako zanimala občinstvo, kakor prva, in bode isto prirediteljem povrnilo obili trud s tem, da se u'eleži nedeljske predstave v mnogobrojnom Številu.
S Štajerskega, 5. aprila Kaj premore in doseže odločnost, veselje in dobra volja za narodno delo, sa to nam je nekaka rekli
bi Eiva prida oeljsko pevsko društvo, dasi to ne le večinoma po krivdi svojih odborov, temveč tudi drugih celjskih^odločilnih faktorjev v petji sicer ne more spioSnim celj skim in spodnještajerskim razmeram primerno napredovati, akoravno je imelo in ima v zadnjem času izbornega pevovodjo, g. Fr. Komna, ki je ob jednem kot absol-viran konservatorist tudi kapelnik celjske narodne godbe, ki pa si je po neumornem delovanju sedanjega odbora in drugih dramatičnih igralcev pridobilo letos za napredek in povzdigo dramatičnih iger in drugih predstav v Celju in na Štajerskem neven-ljivih zaslug.
Akoravno nam je to društvo priredilo v pretočeni zimski sezoni skoro vsaki mesec po dve lepi in veliki dramatični predstavi, kakoršnih preje na Štajerskem med Slovenci Se nismo videli, vendar o tem ni delalo v časnikih tistega hrupa in vrišča, kakor je to marsikje navada, temveč je bilo v tem oziru, žal, na svojo lastno škodo še preskromno.
Jedva smo se bili nagledali v nedeljo za naše razmere sicer predolge igre „ Doktorja Božiča", že se nam napoveduje za prihodnjo nedeljo 8. t. m. „Lumpacij Vagabund". Kdor pozna to igro ter celjske razmere, mora res občudovati železno vstraj nost in pogum igralcev, kakor tudi celjske narodne godbe, da se upa v jednem tednu to naučiti in spraviti na oder. Vrhunec svojega napredka bodo pa celjski Slovenci letos dosegli s predstavo Košatove spevoigre „Na Vrbskem jezeru".
Kakor čujemo se bo združilo pri tej priliki vse celjsko slovenstvo, kajti v maju ali juniju bodo priredila vsa celjska slovenska društva, na čelu čitalnica s sodelovanjem celjskega pevskega društva, „celjskega Sokola", celjske narodne godbe in dramatičnega igralnega osobja nekako slavnostno dobrodelno akademijo, pri kateri se bo predstavljala poprej omenjena igra na korist PreSernovemu spomeniku.
Pri tej priliki nastopile bodo vse glasbene in pevske moči ter bo iz posebne prijaznosti sodeloval tudi elitni godbeni klub celjske čitalnice, združen z vso celjsko narodno godbo, pevskim zborom celjskega pevskega društva ter drugim igralcem na glasovir in harmonij.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 6. aprila. — Kranjski deželni zbor ima jutri, dne 7. aprila 1900, ob 10. uri dopoldne sejo. Dnevni red: 1. Branje zapisnika 5. de želnozborske seje dne 5 aprila 1900. 2 Na znanila deželnozborskega predsedstva. 3 Poročilo deželnega odbora o peticiji slovenskega učiteljskega društva za odpravo nekaterih nedostatkov v pravnih razmerah kranjskega učiteljstva. 4. Poročilo deželnega odbora o zgradbi deželnega dvorca. 5. Poročilo deželnega odbora o po slavnem deželnem zboru sproženi prenaredbi §§ 2. in 8. zakona z dne 7. aprila 1882, dež. zak. št. 9. 6. Poročilo deželnega odbora o uvrstitvi zasebne ceste, katero je kupil krški okrajno-cestni odbor od graščine Šrajbarski Turn, med okrajne ceste, in o opustitvi enega kosa s Krškega na Šrajbarski Turn držeče, pod točko 39. zakona o uvrstitvi cest z dne 2. uprila 1866, dež. zak. št. 6, navedene okrajne ceste, — z dotičnim načrtom zakona. 7. Ustno poročilo upravnega odseka o letnem poročilu deželnega odbora, in sicer o: § 3., B: Agrarne razmere. 8. Utemeljevanje samostalnoga predloga gospoda poslanca drja. Ignacija Žitnika ia tovarišev glede sklenitve nove pogodbe z Ogrsko za živinski promet (k prilogi 39.) 9. Ustna poročila finančnega odseka o prošnjah: a) delavskega stavbnega društva v Zagorji ob Savi za podporo ; b) podpornega društva za slušatelje na c. kr. visoki šoli za poljedelstvo na Dunaji za podporo; c) pomoč nega uradnika Avgusta Jaka za podporo. 10. Ustno poročilo finančnega odseka o načrtu zakona glede uvedbe doneska od zapuščin za bolnične namene dežele Kranjske (k prilogi 33). 11. Ustno poročilo upravnega odseka o uvrstitvi okrajne ceste Lienfeld-Brod in osilniške okrajne ceste v cestnem okraju kočevskem med deželne ceste z dotičnim načrtom zakona (k prilogi 38). 12. Ustna poročila upravnega odseka o prošnjah: a) županstva občine Selce, Železniki in Sorica za napravo ceste od PodroSta do Petrovega brda; b) županstva občine
->____
Sorica za cestno zvezo PodroSt-Petrovobrdo; c) županstva občine Št Jur pri Kranju za uravnavo vode Kokre; d) županstva občine Št. Jur pri Kranju za uvrstitev občinske ceste Visoko Predoslje med okrajne ceste; e) županstva občine Št Jur za uvratitov občinske ceste Hotemaže-Olševk-Trata med okrajne ceste. 13. Ustno poročilo upravnega odseka o letnem poročilu deželnega odbora, in sicer o § 6.: Občila.
— Misijon v šmihelu. Iz Kandije pri Novem mestu se nam piše: Petnajst dni je trajal misijon jezuvitov v Šmihelu. V „Marijino družbo" se je zapisalo dosti deklet. Plačale so po 1 K 30 v. za kolajno z zelenim trakom, če se pomisli, koliko se teh kolajn proda, se lahko reče, da dobi preč. duhovščina prav mastne provizije. Koliko fantov je družbi pristopilo, se ne ve. Fantje so jezuvitu slovesno obljubili, da ne pojdejo več v gostilno. Jezuvitje so se pred nekaj dnevi odpeljali in prišli so vojaški naborniki. Zdaj se je scenerija hitro pre-menila. Sliši se tuljenje in vidi se fante, s kolajno na zelenem traku, pijane kakor muhe. Nekateri so obležali na cesti. To bosta menda državno pravdništvo in deželna vlada pustila tiskati. In morda tudi še naslednje, saj je strogo juridično vprašanje: Če se kdo o kaki vojaški kolajni nespoštljivo izrazi, stori žaljenje Nj. Veličanstva. Če pa se kdo izrazi nespoštljivo o kaki kolajni, ki se pri vstopu v „Marijino družbo" — (ta so vsa prav za prav politična društva) kupi, oziroma katere jezuvitje prodajajo, ali je to hudodelstvo, po katerem izmed tistih paragrafov, ki imajo vero ščititi?
— Sveta Ljudmila. Oratorij v treh delih na besede Jaroslava Vrchlickega za solo, zbor in orkester zložil dr. Anton Dvofak op. 71, katerega bo pela jutri „Glasb. Matica"  ima v I. delu tele točke:
I. Predigra in zbor poganskih duhovnov: ,V lesove so vrnile se temine". 2. Recitativ: „Ti bogata Vesna zlata". (Prošnja kmeto-valčeva). 3. Zbor ljudstva: „ C vet, s katerim Vesna vabi ..." 4. Zbor paganskih duhovnov in ljudstva: „Sveto jutro in sveta mračna noč". 5. Zbor: „Triglav, bodi če-ščen !" Slavospev bogovom. 6. Recitativ Ljudmile: „Kako srce drhti v trepeti mi!" Sopran-solo. 7. Zbor: „Usliši naše prošnje glas'" 8. Arija Ljudmile: „Iz mlade že k oltarju  me  vleklo je srce". Sopran-solo.
9. Zbor   ljudstva:   „Bogovi   so povsod".
10. Samospev:   „Sem dajte vesne svet!"
II. Zbor ljudstva: „čuj tam v ozadji šum, vrvenje stražnih trum!" 12. Arija Ivana „Do praha z vami! Jeden le je Bog!" Bas solo in zbor. 13. Zbor Ljudstva: .Kdo ta je mož, da grom ne trešči vanj ?" 14. Arija Ljudmile: .Dovoli, da poljubljam prah tvojih nog!" Sopran-solo. 15. Recitativ: „V srce si glej!" in arija Ivana: „Pozdravljen moj rod! Bog večni te vabi". Bas-solo. 16 Zbor ljudstva: „Kaj bode z nami? 17. Zbor ljudstva: „Vse lomi, se podira! — 0 večna luč, osveti nam stezo!" Dejanje prvega dela oratorija vrši se na dvoru v Melniškem v paganskem svetišči: Knezi plemenitaši, duhovni in ljudstvo pred zlatimi sohami paganskih bogov.
— Koncert „Glasbene Matice", ki bode v soboto, dne 7. t m. se ne bode ponavljal, ker je vojaška godba za nedeljo že oddana; pozneje pa solistom ni možno sodelovati. Odbor .Glasbene Matice" opozarja tedaj vse rodoljube, da se ne zanašajo na napovedano drugo izvajanje.
— Županska kriza v Spodnji Šiški. Večletni župan spodnješišenski gospod Kauschegg je odstopil, ker so se razkrile neke nerodnosti, ki jih je zakrivil njegov pisar. O tej stvari se nam poroča: Neki narednik vojaške godbe v Ljubljani, ki je pristojen nekam na Sedmograško, je hotel dobiti avstrijsko državljanstvo in pristojnost v Spodnjo Šiško. Obrnil se je do županovega pisarja, in ta mu je obljubil, da že vse uredi, na kar mu je narednik plačal 15 gld. za takso, 2 gld. za koleke in še 10 gld. za uboge. Pisar mu je tudi res izročil dva dokumenta, na katerih je bil podpisan g. Kauschegg in na podlagi teh je narednik prosil za podelitev državljan stva. Stvar je bila pri deželni vladi in je prišla tudi v ministrstvo. Ministrski referent je zahteval zapisnik o tisti seji spodnješišenskega občinskega zastopa, v kateri se je bilo sklenilo, podeliti reče-nemu naredniku pristojnost ako zadobi državljanstvo.  Tega zapisnika pa seveda
ni ker občinski zastoo o tej stvari sploh nikdar sklepal ni. Vsled zahteve, naj se predloži zapisnik, je prišlo na dan, da sta dotična predložena dokumenta, ki jih je pisar izročil naredniku, ponarejena, in da je tudi županov podpis na njih ponarejen. Tudi denarja, ki ga je plačal narednik županovemu pisarju, ni dobila občina. Govori se seveda še marsikaj, a koliko je na tem resnice, to pokaže preiskava, ki se je začela. Prva posledica navedenega razkritja pa je, kakor rečeno, ta, da je odstopil dosedanji župan.
— Slovenska drama na gostovanju. Poročali smo že, da gostuje naša drama v soboto in v ponedeljek, 7. in 9. t. m., na Sušaku, v nedeljo, dne 8. t. m., pa v Kastvu. „Novi List" na Sušaku piše o tem gostovanju: Držimo, da de naše poštovano občinstvo sa Rieke i Sušaka rado pozdraviti na hrvatskomu zemljištu braću Slovence, te da <5e prema tome listom pohrliti, da sa bratinskom predusretljivošču, koli pozdravimo, toli i podpomognemo našu slovensku bradu. Da bismo ovo postigli, te dokazali, da ona čista plemenska ljubav, što no postoji izmedju Hrvata i brace Slovenaca, nije prazna fraza, moramo svaki po svojoj najboljoj mogučnosti pokrenuti medju prijateljima i poznanicima živu akciju za ovo bratinsko družtvo. Smatramo, da ne de biti na odmet, ako bi naši vriedni gradjani, a u prvom redu plemenite naše Hrvatice pokrenule osobno nastojanje, te da se slovenskoj družini, ne samo nakloni izdašna podpora, nego, da ona, polazeći sa Sušaka može ponieti sobom dojam, da su Hrvati i Slovenci jedna krv, te da imaju iste želje i težnje.
— Smešno opiranje. Gregor Jakelj, župnik v Št. Jakobu ob Savi, ki je našim čitateljem tako dobro znan, da o njem ni treba ničesar pisati, se je predrznil poslati nam tale popravek: „Temeljem § 19. tisk. zak. sprejmite sledeči popravek v 68. številki Vašega lista priobčenega, „Klerikalni terorizem" naslovljenega dopisa: Ni res, da si je župnik v Št. Jakobu ob Savi ustanovil posojilnico, res je marveč, da se je župnik, ko je sodeloval pri ustanovitvi posojilnice v Št. Jakobu ob Savi, udal le splošni želji svojih župljanov. Ni res, da je posojilnica v Št. Jakobu ob Savi župni-kova, res je marveč, da župnik letos niti v načelstvu te posojilnice ni. Ni res, da ima župnik od posojilnice v Št. Jakobu kak dobiček, res je marveč, da gre ves do biček v rezervni zaklad. Ni res, da je dal župnik mežnarju zapisek vseh dolžnikov posojilnice, in da je mežnar s tem zapiskom romal okrog dolžnikov, ni re3, da je mežnar nastavil vsakomu revolver na prsi, češ, ako ne voliš z župnikom v Št. Jakobu, od-povemo ti posojilo, ni nadalje res, da je mežnar obiskal tudi tiste volilce, o katerih je župnik vedel, da hočejo pri posojilnici kaj na posodo vzeti, in končno ni res, da je tudi tem nastavil mežnar „blagoslovljeni revolver" na prsi in tudi tem grozil, da ne dobe posojila niti krajcarja, ako ne volijo z župnikom, ker župnik ne more vedeti naprej, kateri mislijo prositi posojila, res je marveč, da posojilnica nikomur radi njegovega političnega prepričanja ni odpopvedala niti odrekla posojila. Št. Jakob ob Savi, dne 5. aprila 1900. Gregor Jakel, župnik. — Gregor Jakelj se pere, a opral se ne bo. Predobro ga pozna svet, da bi mu sploh to verjel, zato se le smejemo njegovemu popravku. Pa brez za-mere, gospod župnik, in pozdravite Rezo!
— Umrl je v Trstu g. Št. Pregelj koncipist pri finančnem ravnateljstvu. Lahka mu zemljica.
— Kranjska hranilnica je imela včeraj svoj občni zbor, na katerim je za razne, večinoma dobrodelne namene razdelilo 148 574 kron 57 v.
— Nemci v strahu. Po nemških listih krožijo obupni klici: Velikovec je v nevarnosti! Slovenci se bodo Velikovca polastili! Poleg Celja in Kočevja je to mesto v največji nevarnosti. Ti obupni klici so imeli dober uspeh. „Sudmark" je velikov-skim Nemcem priskočila na pomoč in jim darovala 10:000 kron.
— Regulacija goriških učiteljskih plač. „Soča" potrjuje, da so laški deželni poslanci premenili svoje stališče glede regulacije učiteljskih plač. V to jih je prisililo klerikalno gibanje v Furlaniji, ki jim postaja nevarno. Rešiti hočejo učiteljstvo klerikalnega vpliva, in ker ima ta svoj koren
v gmotni bedi učiteljstva, zato se zdaj laški poslanci ogrevajo za regulacijo učiteljskih plač.
— Koroški dež. zbor je v včerajšnji seji zahteval, naj se koroške domene ločijo iz okrožja goriškega ravnateljstva, in na) se v Celovcu ustanovi posebna direkcija domen.
— Občinske volitve v tržaški okolici utegnejo biti jako viharne. Lahi računajo z gotovostjo na zmago v II., III. in IV. okraju. V progresovi stranki se je ustanovil poseben odbor, ki vodi volilno agitacijo v okolici. Pri včerajšnji volitvi iz prvega razreda je bilo izvoljenih 11 kandidatov progressove stranke in pa dr. Karol Dompieri.
— Kmetijska šola v Pazinu. Vlada se je obrnila do istrskega dež. zbora z vprašanjem, Če bi ne bilo primerno, da se ustanovi v Pazinu kmetijska šola s hrvatskim učnim jezikom. Kmetijstvo v Istri je še na jako nizki stopinji, šola je krvavo potrebna, a vzlic temu je deželni odbor se izrekel, da take šole — ni treba!
— Društvo delovodij priredi dne 7. t. m. v Hafnerjevi pivarni točno ob pol 8. uri zvečer svoje zborovanje. Ker je prvo četrtletje pri koncu in je treba zavezi račun predložiti, so gg. členi povabljeni, da se zborovanja polnoštevilno udeležijo.
— Tamburaški klub „Zvezde" je imel dne 5. t. m pri .Virantu" občni zbor, katerega so se, razun jednega, vsi členi udeležili. Predsednik g. Gutnik, pozdravši zborovalce in konštatujoč sklepčnost, izrekel je svoje veselje na zopetnem oživljenji tega tako potrebnega društva, želeč, naj bi isto ob podpori narodnega občinstva kar najlepše uspevalo in otvori zborovanje. Zapisnik in tajnikovo poročilo o poslovnem letu se odobri. Volitev v odbor je sledeče iztekla: Gospod Ante Gutnik je bil zopet načelnikom izvoljen; g. Vinko Žnidaršič, njega namestnikom; g. Radivoj Kuštrin, tajnikom; g. Ivan Šuber, blagajnikom; gosp-Vinko F i 11 i, arhivarjem in g. L o v r o P u š pa za revizorja. Sklenilo se je prirediti več koncertov, in sicer prvega takoj začetkom meseca maja. Klubu je pristopilo več novih, izobraženih tamburašev, ki garantirajo za nadaljni obstoj kluba, kateremu želimo naj lepših uspehov.
— Celjsko pevsko društvo priredi zadnjo predstavo v tej sezoni v nedeljo, dne 8. aprila 1. 1900 v veliki dvorani „Nar. doma" v Celju in sicer bodo igrali čarobno burko „Lumpaci Vagabund ali zani-kerna trojica". Pri igri in v presledkih svira celjska narodna godba. Začetek točno ob 8. uri.
— Nezgoda. Iz Mojstrane se nam piše: Občinska mosta sta pri nas v takem stanu, da bi moral človek imeti mačje oči, ako bi hotel ponoči čeznju iti. Minoli ponedeljek sta dva moža, ki :a šla čez most, padla z mosta 4 metre globoko v vodo, in utonila bi bila gotovo, da jima nista dva tovarniška delavca priskočila na pomoč, kajti voda ju je že naprej nesla. Županstvo naj poskrbi, da se spravita ta dva mosta, katerih jeden ima nekaj malo ograje, drugi pa sploh nič, v boljše stanje, saj se večkrat primeri kaka nezgoda.
— Ogenj na Karlovski cesti. Včeraj popoldne okolu polu 1. ure pričelo je goreti na hlevu M. Ahlina na Karlovski cesti št. 17. Kako se je pravzaprav zanetil ogenj, ni znano. Na hlevu, ki je bil v zvezi s stanovanjskimi in drugimi poslopji, je bilo naloženo polno sena in iz tega sna izbruhnil je ogenj skozi streho, ravno ko je došel — na telefoničen avizo — oddelek ljubljanskega prostovoljnega gasilnega društva. V kratkem času bilo je na licu mesta 53 gasilcev, katerim je poveljeval načelnik g. Štricelj. Krepkim in neustrašenim rokam ljubljanskih gasilcev se je zahvaliti, da se ni razširil ogenj po celem poslopju in da ni uničil poleg hleva in hiše tudi živine. Ogenj, kakor rečeno, se je v pravem času lokalizira! tako, da ni pogorelo druzega kot mrva na hlevu in streha nad istim.
— Ogenj. Danes zjutraj ob polu 6. uri unel se je strešni stol tovarne Gustava Laessiga na Dunajski cesti št. 33. Prvi je ogenj zapazil nočni čnvaj Ivan Zupan, kateri je poklical na delo prišle delavce, da so ogenj pogasili. Ogenj je nastal nad pločevinasto cevjo, ki vodi iz peči v dimnik, in po kateri je bilo na jednem mestu bruno položeno. Vsled razbeljenja pločevinaste cevi začelo je najprej bruno in potem
tudi trstje ob strani tleti Ker je bilo na tem kraju tudi nekaj slame, v katero so bile zavite steklene posode za sladkor, vnela se je tudi ta in tako je nastal ogenj. Škoda se ceni na 600 kron.
— Recept mu bo naredil. Kurjač J. H. je prišel v sredo ponoči v Schmiedtovo kavarno na Resljevi cesti, kjer se mu je pridružil umobolni A. G. Le-ta mu je pripovedoval, da je medicinec v deželni bolnici, in da mu bode zastonj napravil recept za zdravila, če jih bode potreboval. Kurjač je vse to verjel in je prav pridno plačeval za medicinca, ki je dejal, da je denar doma pozabil
— Kolesar z dežnikom. Občudovanje je vzbujal danes opoludne na Mest nem trgu neki kolesar, ki je z eno roko držal dežnik nad seboj, z drugo pa ravnal kolo po spolzlih tleh.
— Okraden postrešček. Iz čakalnice na južnem kolodvoru je neznan tat ukradel postreščeku Ivanu Lebnu že ponošeno sivo zimsko suknjo.
— Havelok ukradel je kamnoseški pomočnik Jožef Kovačevič delavcu Francu Celarcu v Trnovskih ulicah št. 3 in ga prodal štamcarju Kraškoviču. Na to vzel si je še pri svojem mojstru kamnoseku To manu 16 kron predujema in je pobegnil iz Ljubljane.
— Iz samokresa ustrelil je danes okoli ene ure ponoči nekdo na Mestnem trgu pred Grobelnikovo prodajalnico. Ko je na strel pritekel policaj na Mestni trg, ni bilo 6 storilcu ne duha, ne sluha več.
— Popadljiv pes. Včeraj popoludne je na sv. Petra cesti pred Tratnikovo hišo popadel pes, ki je pritekel iz hiše, strugar-skega pomočnika Gašperja Mohorčiča, mu raztrgal hlače in ga ugriznil v nogo.
— Razposajenci.   Policija je včeraj zvečer zajela več pobalinov, ki so lučali kamnje, stare čevlje in druge reči na hi-ralnični vrt in so ubili šipe na cvetlic njaku.
— Pri včerajšnjem požaru na Karlovski cesti je bila v gnječi trgovskemu vajencu Vojtehu Suvo ukradena srebrna žepna ura
— Čevlje ukradel je čevljarskemu mojstru Markotu Spanu na Dunajski cesti v sredo zvečer neki cunjar. Policija ga je včeraj prijela.
— Uboj. Mlinar Janez Judež iz Hlev pri Moravčah se je te dni v Moravčah tepel s posestnikom Franom Konjarjem. Padel je ž njim po stopnicah tako nesrečno, da se je Konjar ubil.
* Angleški prestolonaslednik o Krii-gerju. Angleška vojvodinja Fife ima album, v katerega so zapisali nekateri členi kraljevske rodbine svoje mnenje o Kriigerju. Kraljica Viktorija je zapisala: „Naj reši Bog njega in nas vse iz zmešnjav in težav!" Stari vojvoda Cambridgeje zapisal: „Star mož sem kakor Kruger, kakor jaz je tudi on star vojak. Mnogo napak imam sam, zato ne bom sodil njega". — Prestolonaslednik pa je zapisal: Kruger se dobro razume na tobak, a na druzega pravnic". — Škoda, da nima Kriigerjeva žena takega albuma; Kruger bi ji labko zapisal o prestolonasledniku Anglije: »Princ \Valeski se dobro razume na moderne telovnike, a na druzega prav nič".
* Umor gimnazijskega ravnatelja. Prof. dr. A11 o n in njegova nečakinja sta bila 4. t. m. v Roveredu na Tirolskem umorjena. Zločinec je neznan. Menda se je kdo nad ravnateljem maščeval. Dr. Alton je bil 1. 1885. privatni docent na dunajski univerzi in pred nekako dvema letoma profesor na Piaristovski gimnaziji na Dunaju.
* Nečloveški sin. Iz Warmbrunna poročajo: Minolo soboto se je pripetilo tu grozno zločinstvo. Sin vdove Hirsch je s sekiro ubil svojo 141etno sestro in svojo mater, ležečo na postelji, smrtno nevarno ranil. Zverski sin je oropal mater ter odnesel večjo svoto denarja.
* Milijonarka — morilka. V San Remu so zaprli milijonarko Ambroso, ob-vdovljeno Bertolo iz Astija, ker je obdol-žena, da je s svojim soprogom umorila dva otroka, katera je imela s prvim možem Bertolom, da je dobila za njim vso dedščino.
* Ker ni plačal stanovanja. 321etni praktikant ogrskih drž. železnic Bela Fa-ludi v Budimpešti ni mogel plačati stana-
rine v znesku 90 kron. Zato ga je gospodar rubil. Faludi je prosil razne sorodnike na posodo, a brez uspeha. V obupanosti je ustrelil zategadelj svojo priležnico, 341etno Ivano Kreuzinger in njena dva otročiča, končno pa še samega sebe.
* V grob zasut. Grobokop Matzeneder je kopal te dni na Simmerinškem pokopališču grob. Ker ga je izkopal že precej globoko, je stal v grobu tako nizko, da je še jedva videl preko roba. Nakrat pa so se strani groba podsule ter malone popolnoma pokopale Matzenederja. Priti so morali gasilci, da so ga rešili. Grobokop je dobil teške notranje poškodbe.
Književnost
— Revueja „Život" ima v 4. zvezku to-le vsebino: Slike: Slava Raškaj: Zagorsko selo. Fr. Bilek: Krist. Fr. Bilek: Kalvarija. I. J. Rjepin: Burlaki. Sadržaj; Ivo Vojno vi d: Suton. — Tugomir Alau-povič: U polusnu. — Srgjan Tucid: Zadnje poglavlje. — Tresid-Pavičić: Iz Gjula i Sumbula. — Ivan Cankar: Odložene suknje. — Viktor B a d a 1 i d: Simfonia primaverile. — Ilija Bošnjak: Novembar. — Ivanov: Ivo conte Vojnovis (sa slikom). — F. Davidovid Marušid: Fr. Bilek: — Stjepan M i leti d: Theatre fran-cais (Epitafij). — Iz književnog i umjetničkog svijeta: Vijesti društva hrv. umjetnika. — Kazalište: Hrvatsko kazalište. Premiere. Koncerti. — Umjetnost: I. J. Rjepin. Petrogradska izložba. — Smotra. — Nove knjige. — „Život", ki ima tudi mej Slovenci in Slovenkami že dokaj naročnikov in naročnic, še več pa čitateljev, je nedvomno najmodernejša in zunanje najelegantnejša jugoslovanska revueja, katero iznova prav toplo priporočamo.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 6. aprila. Avstrijska in ogrska vlada sta se zjedinili, sklicati delegaciji na dan 12. maja.
Dunaj 6. aprila. V poučenih krogih se zatrjuje, da vojna uprava ne bo zahtevala stroškov za pomnožitev pre-zenčnega stanja armade, dokler parlament ni dovolil dotičnega števila re-krutov. V sedanjih razmerah še misliti ni, da bi parlament kaj tacega dovolil. Novi topovi se napravijo šele potem, kadar se doseže soglasje prizadetih faktorjev glede sistema, kar se še ni zgodilo.
Dunaj 6. aprila. Danes popoldne se bodo nadaljevale skupne ministrske konference, a sodi se, da se še ne do-ženo vsa sporna vprašanja.
Bruselj 6. aprila. Napadalec na angleškega prestolonaslednika, Sipido, je v navzočnosti in pod vplivom svojega očeta priznal, da se je v ponedeljek na nekem sestanku s petimi tovariši prostovoljno ponudil, umoriti prestolonaslednika. Revolver mu je dal 22letni delavec Meert. Ta pravi, da je Sipidovo ponudbo smatral za šalo. Policija zasleduje Sipidove sokrivce, kateri so se razen Meerta vsi poskrili.
London 6. aprila. Listi poročajo, da so Buri, zavzemši angleški transport, dobili v roke jako mnogo živil in municije, potem načrte nameravanim angleškim operacijam proti Kroonstadtu in vse izjave tistih Burg-herjev, ki so obljubili, da se ne bodo več vojskovali proti Angležem.
London 6. aprila. Iz Bloemfon-teina se poroča, da so se predvčerajšnjim prikazale v okolici večje čete Burov, ki so imele tri topove. Prišlo je do malih bojev, ki so pokazali, da se pomikajo Buri na desno stran, da bi Bloemfontein obšli.
Narodno gospodarstvo.
— Kmetska posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani. Bilanca za mesec marec: Aktiva: Gotovina v blagajni kron 2.393 79. Naložen denar K 653.9 73 60. Posojila K 1,839 805— Prehodni zneski K 283 28. Inventar K 957 90. Zaostale ob resti 31. decembra 1899. K 23.94406. Passiva: Zadružni deleži K 23.232-— Rezervni zaklad K 42.804 08. Hranilne vloge K 2,358 89885. Naprej plačane obresti od 31. decembra 1899 K 9.03836. Denarni promet K 2,087172-54. Upravno premoženje K 2,521.357 63.
v* Lekarnarja Brady-Ja kapi J le«
i* želodec, prej znane tudi pod imenom Ma-rijaceljske kapljice za želodec, so vsled svojega preizkušenega, izbornoga, vzbudilnega in okrepčevalnega vplivanja pri slabosti želodca in prebavnih težavah v vseh slojih prebivalstva Cim-dalje bolj priljubljene in se dobivajo v vseh lekarnah. Opozarjamo čč. Čitatelje, da pri naročilih pazijo na podobo znamke in podpisa, ki ga objavljamo v in8eratnem delu lista, ker le tedaj so Marijaceljske kapljice za želodec pristne.
Proti zobobolu in gnjilobi zob
izborno deluje
Melnsina ustna in zobna voda
utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. Cena 1 steklenici z rabilnim navodom 50 kr. Zaloga vseh preizkušenih zdravil. Po pošti razpošilja se vsak dan dvakrat.
Jedina zaloga (10—14)
lekarna M. Leustek, Ljubljana
Resljeva cesta Štev. 1, zraven mesarskega mostu.
Umrli so v Ljubljani:
Dne" 3. aprila: Vincenc Hansel, mizar in posestnik 78 let, Kolodvorske ulice St. 14, osta-relost. — Franja Mavc, Šivilja, 21 let, Hradeckega vas Bt 16, jetika.
Dne" 4. aprila: Franja Tognio, uradnikova vdova, 88 let, Vegove ulice St. 10, mrtvoud.
V deželni bolnici:
Dnć 1. aprila: Luigi Brun,  delavec, 32 let,
jetika.
Dne 2. aprila: Marija Vrhovnik, posestni-kova hči. 4 leta, davica.
Dne" 4. aprila: Ivan  Mali, dninar, 26 let,
jetika.
Meteorologično poročilo.
Viiina nad morjem 308'2 m. Srednji mračni tlak 756 0 mra.
iStanje! g o čas opa-1 baro- j ^ > zevanja | metra i g g v mm.  £ 3
9. zvečer
7. zjutraj 2. popol.
Vetrovi  j Nebo
IS «_
■s s
a« »
732-1     5-4 brezvetr.
7330 7327
33 al. jvzhod 5*9 sr. svzhod
obiačno |
oblačno dež E
Srednja včerajšnja temperatura 62°, nor-male: 77°.
ID^r^.a.jslsa borza
dne 6. arpila 1900.
Skupni državni dolg v notah ... 99 K 30 h
Skkpni državni dolg v srebra ... 99 „ 10 ,
Avstrijska zlata renta...... 98 „ 50 „
Avstrijska kronska renta 4°/0   ... 98 „ 90 ,
Ogrska zlata renta 4°/0...... 97 B 30 „
Ogrska kronska renta 4°/0   .... 93 , 70 ,
Avstro-ogrske bančne delnice .  .  . 126 , 80 „
Kreditne delnice........ 227 „ 25 „
London v ista......... 242 „ 95 „
Nemški drž. bankovci za 100 mark . 118 „ 65 „
20 mark........... 23 „ 69 „
20 frankov.......... 19 „ 27 „
Italijanski bankovci....... 90 „ 30 „
C. kr. cekini.......... 11 „ 38 „
Prodajalka
vešča špecerijske stroke, se sprejme v pro-dajalnico v Ljubljani.
Ponudbe sprejema upravništvo „Slov. Naroda" pod št. 1900. (668—3)
Išče se dober in priden
kateri bode imel dober zaslužek od 1000 komadov rezi. Službo lahko nastopi dne 24. aprila 1900 pri
Jožefu Milavcu (687—2) trgovcu v Cerknici.
Spreten mehanikar
in
strojni ključar
ki ni star manj ko 25 let in se more izkazati z večletnimi dobrimi spričevali, se sprejme v službo.
Dotičnik se mora osebno predstaviti in s spričevali izkazati.
Prosilci se zglašajo najpozneje do lO. aprila lOOO pri
c. kr. tabačni glavni tovarni
v Ljubljani. (674-3)
Firm. 79.
Einz. II. 38/6.
Bekanntmachung.
Beim k. k. Landes- als Handelsgerichte in Laibach wurde iiber erfolgte Verauaserung der zur Zv/eigniederlassung in Laibach gehorigen Fabriksgebaude sammt allen Vorrathen und For-derungen an Gustav Laasig — die Loschung der im Register fur Gesellschaftsfirmen eingetragenen Firma
„Aug. Tschinkel Sohne"
zum Betriebe einer Surrogat-Caffee-Fabrik in Laibach als Zweigniederla8sung der in Schdnfeld in Bohmen bestehenden Hauptniederlassung sammt allen bei dieser Firma vorkommenden Eintra-gungen vollzogen. (680)
K. k. Landesgericht Laibach
Abth. HI., am 29. Marz 19CO.
(Razglas. Pri c. kr. deželnem kot trg. sodišču v Ljubljani se je vsled oddaje k podružnici v Ljubljani spadajočih tovarni&kih poslopij z vsemi zalogami in tirjatvami Gustavu Lassig-u izbrisala v registru za družabniSke firme vpisana tvrdka „Aug. Tschinkel Sohne" za tovarniško izdelovanje Burogatne kave v Ljubljani kot podružnice glavnega podjetja v Schonfeldu na Češkem, kakor tudi vsi pri tej firmi obstoječi vpisi. — C. kr. deželno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 29. marca 1900.)
Css. kr. avstrijske      držami žsleznlct.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dna 1. oktobra 1800. lota.
Odhod lz LJubljane jaž. kol. Proga dom Trbiž. O'"- 12. nri 5 m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Frjozemtete, Ljubno; čez Selzthal v Aus-p. Solnograd; čez Klein - Beifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubro. Dunaj; čez Selzthal v Solno-graa, čez Amstetten na Dunaj. V oktobra in aprilu ob nedeljah in praznikih v Line. — Ob 11. uri 50 m. dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 2 m. popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezero, Inomo-t, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz; čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Proga v Novo mesto ln v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 6. uri 54 m. zjutraj, ob 1 uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 55 m. zvečer. — Prihod v LJubljano juž. kol. Proga iz Trbiža. Ob 5. uri 46 m. zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. — Ob 11. uri 17 m. dopoludne osobni vlak s Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Bndejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Lienca, Št. Mohorja, Ponubla. — Ob 4. uri 57 m. popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfesta Pontabla. — Ob 9. uri 6 m. zvečer osobni vlak z Dunaja, Solnograda, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. V oktobra >a apulu ob nedeljah in praznikih iz Linca. — Proga ls Vovega mesta in Kočevja. O&obii v'ak:: Ob 8. uri in 21 m. zjutraj, ob 2. o\i S2 n? popslrdne ;i ob 8. uri 48 m. zvečer. — Odhod 1« Irjnb'jrne dvž. kol. v »»1»«» ob 7. mi 23 n> zjaii-oj, ob 2. mi 5 m. popoludne, ob 6, r.i t) m. zv "er. — F*.tod v IaJnbUano drž. ko1. %% Kamr^a Ob 6. mri 56 m. zjutraj, ob 11. uri 8 m. dopoludnr, ob 6. uit 10 m. zvečer. (4)
Za velikonočne praznike
oferiram, kakor znano,
Praške in Graške gnjati (šunke)
v največji izberi in v vseh težah, kakor tudi
izborne jezike (prekajene  in razsoljene), kranjske klobase, aspik in pivo v steklenicah.
Za mnogobrojni obisk prosi z velespoStovanjem (690—1)
Marija AwanzoP Wolfove ulice št. 1.
dobivajo v vseli tobakarnah!
rt
•S
J
o
t*
o
?
Najboljše in najcenejše vžigalice sedanjega časa!
Gore" 5 minut, torej so praktične, da se po noči z njimi posveti po stopnjicah, v kuhinji pa se lahko podkuri. Ne tele" in tudi ne vgasnejo v sapi, ter niso dražje od vseh navadnih vžigalic.
Posebno za gostilne in kavarne so ceneje, ker je mnogo večje Število v Bkatljici.
Ma etel»«l«» pri (691—1)
Ivanu Kordik-u. Prešernove ulice 10-14.
Se dobivalo v vseli t«bakarnah!
Vajenec
zmožen slovenskega in nemSkega jezika ter zadostne Šolske izobraženosti, sprejme se v trgovino galanterijskega in noriraber škega blaga v Ljubljani. (692—1) Kje? pove upravništvo .Slov. Ner.".
Spretnega stenografa
in
z lepo in hitro pisavo sprejme proti dobremu plačilu
Dr. Jos. Furlan
(676—3) advokat v Ljubljani.
Adolf Hauptmann
v Ljubljani
prva kranjska tovarna za oljnate barve, firnež, lak in kit
priporoča
plrnkarjem,   statbluHklm   ln poliint-venini mizarjem, lalilrarjem, naplm-nlm  In  Bobnim  nllkarjem. ničnim posrntnlkoni, zasebnikom Itd. t
Anilinove barve;
Akvarelne barve, mokre in v trdi obliki; Uronze v praSkih in tekočo bronzovo tinkturo;
MMi'imolln za vpuSčanje in barvanje pohištva v naravni lesni barvi;
Capbolimeiun? samo najboljše kakovosti ;
Kemične barve;
Dusseldorfske umetniške oljnate barve v tubah: Emajlove barve, najboljše pleskanje, ki se sme
umivati; Zemeljne barve;
a «- »dn«~ barve, pristno apnene,
kakor tudi savinjske barve za hišne fa9ade,
iieprekoSene glede trpežnosti; Hlastno svetlo erallo ,,Ferno-
lendt", najboljše čreveljsko črnilo sveta; Firneže, olja za umetni&ke slikarje; Fladrove ali lazurne barve; Fladrovi odtiskovni papir; Steklarski ali okenjukl kit« S»ada*«> Cglpa)* alabaster in stukaturo
(za modele in stavbe); Krede, kakor gorska, bolonješka, temeljna, svetli-
kasta in pisalna kreda; Lake za vse domače in obrtne namene; "giaelaTT xa vozove^ pristno angleške
(Wm. Harlandt & sin v Londonu), navzlic vzvi-
Sani ceni Se po starih cenah; Laneno olje, samo kranjsko; lianenoa-ol|natl fflrnež, izdelan le iz kranjskega lanenega olja]; Zidarske e«»n»nee po vsakovrstnih
Slikarske patrone; (635—2) Slikarsko platno;
Orehovo paco, za pacanje lesa mrzlim potom; Oljnate barve v vseh nuancah, tudi
v patentnih ikatljicah po */„ 1, 2 in 6 kg. za
preprodajalce; Palete iz lesa in porcelana;
Coplce za pleskarje, lakirarje, cerkvene, umetniške, napisne in sobne slikarje in mizarje; Siccativ, najboljše sušilo za oljnate barve; Pisalna in kopirna črnila; Smirglov prah za kamnoseke.
Specijalitete za pleskanje tal:
Jantarjeva talna glazura, momentna talna glazura, talno stedilno voščilo, talno svetlikasto voščilo, talni svetlikasti vosek, krtačni vosek.
Prodaja: na debelo in na drobno.
Ceniki brezplačno.
Učenec (6W_2(
že izurjen v trgovini z mešanim blagom, lahko vstopi takoj.
Naslov v upravniStvu „Slov. Naroda".
Trgovski pomočnik
inteligentnega vedenja, kateri ima veselje v večji galanterijski in norimberški trgovini kot detajlist nastopiti, sprejme se takoj. Gospodje z dežele imajo prednost. — Ponudbe naj se pošiljajo pod „št. 300" upravniStvu ,Slov. Naroda". (683 -2)
Službo
komptoirskega praktikanta
išče za takoj dovršenec Mahrovega trgovinskega učilišča, vešč slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi. (671—2) Ponudbe blagovoli naj se poslati uprav-ništvu „Slov. Naroda" pod „K. E. št. 20".
zanesljivega, spretnega uničevalca škodljivih živali,
sprejme lovski klub v Postojini
kateremu naj se vpošljejo ponudbe s spričevali. Plača po dogovoru; samci imajo prednost. (672—2)
V najem se odda
cela hiša št. 14
cesti
z vrtom od 1. avgusta 1.1, pet-s)
Pojasnila daje pisarna Ivana Plantana,
c. kr. notarja v Ljubljani, Rimska cesta št. 7.
V Kranju je na prodaj
okolu 75 oral njiv, pripravnih za stavbišča, ležečih ob državni cesti, in jedna pristava v mestu okolu 500 kvadratnih metrov,
vse po zmerni ceni. (565-8) Jožef Fuso.
V najem se da
v Travniku pri Rakeku.
Poleg hiše je vrt s kegljiščem, ledenica in hlev. Na najlepšem prostoru, blizu lesne fabrike, ki se bode v kratkem otvorila — Več pove A. Cvar, učitelj na Vel. Poljanah, p. Ortnek. (679—2)
St. 10.041.
Volitveni razpis.
(681—2)
V zmislu §. 17. občinskega volilnega reda za deželno stolno mesto Ljubljano daje se na znanje, da se bodo
letošnje dopolnilne volitve
vršile v veliki dvorani Mestnega doma na cesarja Josipa trgu, in da bode volil : dne £3. aprila III. volilni razred | dne «5. aprila   II. volilni razred; dne 87. aprila      I. volilni razred; vselej od osmih do dvanajstih dopoludne.
Tretji volilni razred bode volil v dveh oddelkih, in pripadajo prvemu oddelku volilci od A—L, ki bodo imeli dohod na volišče po stopnjicah ob Streliških ulicah drugemu oddelku pa volilci od M—Ž, ki bodo imeli dohod po stopnjicah nasproti mestni ledenici.
Ako bode treba ožje volitve, vršila se bode dan po prvi volitvi, to je dne 24., oziroma 26. in 28. aprila t. 1. ravnotam kot prvotna volitev, in tudi od osmih do dvanajstih dopoludne.
Iz občinskega svćta izstopijo letos nastopni gospodje občinski svetovalci, in sicer:
a) iz III. volilnega rizreda: Ivan Škerjane in Jernej Žitnik.;
b) iz II. volilnega razreda: Vran Pavlin in Ivan Plantaii;
c) iz L volilnega razreda: Ivan Ciogola, dr. Josip Stare, Ivan Velkovrh in Pran Žužek;
Med letom sta se mestnemu odborništvu odpovedala gospoda občinska svetovalca Pran Hribar, ki je bil leta 1897 v III. razredu voljen za d6bo treh let, in dr. Valentin Krlsper. ki je bil leta 1898 v I. razredu voljen za dobo treh let.
Voliti bo torej III. volilnemu razredu troje. H. dvoje in I. petero občinskih svetovalcev — devetero za dobo treh let, enega za dčbo enega leta.
Volilci HI. volilnega razreda prejmo rudeče, volilci II. razreda višnjeve, volilci I. razreda bele glasovnice
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dne" 21. marca 1900.
Izdajatelj in odgovorni uradnik: Josip NollL
I lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".