Leto xix.. ft 7. Uredništvo in oprava i Lfiib-liana, poštni predal 290. Dopisi morajo biti trankira-ai in podpisani ter oprem* Ifenl s štampiljko dotiiae organizacije. Rokopisi se ne vračajo. Ček. račun 13.563 Poštnina platana v gotovini V Ljubljani, 10. aprila 1932. V organizaciji Ja not, kolikor noti — toliko pravko. STROKOVNI ČASOPIS. OPOZORILO JAVNOSTI! Pod silo razmer sedanjega (asa smo prisiljeni opozoriti vse kovinarje in ostale sodruge ter nam naklonjeno javnost, da razne okrožnice in prošnje, ki krožijo po dnevnem Časopisju, niso iz. našega naslova, kakor tudi vse baje do danes poslano na naslov kovinarjev ta tega ni sprejel. Zato tem potom izjavljamo, da vsi, kateri želijo pomagati Izprtim delavcem pri KID., to pošiljajo ali na tukajšnjo krajevno bratovsko skladnico, ali pa direktno na podružnico podpisane organizacije, katera Ima včlanjenih preko 1200 kovinarjev. SMRJ. libaja 10. la 35. da« ▼ Staa« posamezna številka Din 3.—p mesečno D la 4.—, celoletno Din 48.—. Za člane izvod Din 1.—. Oglasi po cenikn. Telefon štev. 3478. Kako naj se rešuje stanovanjski problem Stanovanjski problem se zopet spravlja v razpravo, kakor da bi bil postal aktualen šele v zadnjih mesecih. Gospodarska kriza in poslabše-vanje socijalnega položaja nameščencev in delavcev sta provocirala razpravljanje o stanovanjskem vprašanju, češ, sedaj je pa že treba govoriti o tem vprašanju, da bodo imeli ljudje vsaj nekoliko nade in tolažbe. Tak utis dobimo, če čitamo vse lepe besede sedaj, ko jih takrat, ko smo še imeli stanovanjsko zaščito in v gospodarstvu dobro konjunkturo, ni bilo slišati. Nasprotno pač: v Ljubljani so celo trdili, da je gradba stanovanjskih hiš iz javnih sredstev ruin gospodarstva, dasi je občina zgradila nekaj hiš, ki se bodo amortizirale domala v desetih letih. Stanovanjski problem, pravijo, je socijalni problem. Ta trditev povsem odgovarja resnici. Toda pri reševanju tega problema v današnjem gospodarskem sistemu ne morejo prihajati v poštev koraki, ki zahtevajo širok in drag administrativni aparat. Splošna zahteva ne more biti dalje, da naj se stanovanjska akcija ozira na osebne razmere najemnikov ali hišnih posestnikov, marveč mora iti za tem, da spravi splošni življenski standard v sklad s stanovanjskimi najemninami. Stanovanjsko vprašanje ne sme tvoriti pomočka za utrjevanje slabega socijalnega položaja delovnih slojev, marveč mora stremeti za tem, da zniža oderuške cene stanovanjem in lokalom vsaj do sorazmerja kakor se poslabšuje socijalni položaj stanovanjskih najemnikov, zlasti, ker so današnje mezde in plače za petdeset odstotkov pod predvojno pariteto, Tu ni drugačnega izhoda. Cilj mora biti zaenkrat predvojna pariteta. Stanovanjski problem tudi pri nas zaradi tega ne more biti varstvo najemnikov in hišnih posestnikov obenem, marveč izključno prilagoditev cen stanovanjem in lokalom splošnemu socijalnemu položaju poleg grad-be stanovanjskih hiš iz javnih sredstev. Pred par leti se je pričelo pri nas stavbstvo pospeševati tudi s cenimi krediti zadrugam, družbam in posameznikom, češ, da se s tem javne korporacije ognejo riziku (ki ga pa ni). Vsa ta posojila, na račun sploš-nosti, prihajajo v prid posameznikom, zakaj najemnine v hišah, ki so bile zgrajene s pomočjo iz javnih sredstev, so prav tako visoke kakor v hišah, ki so jih zgradili privatni špekulanti iz svojih ali izposojenih sredstev. To so dovolj glasni argumenti, ki Zahtevajo ureditev stanovanjskega problema z zgoraj navedenih vidikov, če obstoja namen, da se prepreči ve-rižnišvo in njega protekcionizem. Brezposelnost v naši državi. Delavske zbornice so predložile merodajnim mestom obširno spomenico, v kateri razpravljajo o brezposelnosti in predlagajo v glavnem naslednje ukrepe, ki so nujno potrebni: 1. Odredbe pravilnika bratovskih skladnic naj se takoj izpremene glede brezposelnih rudarjev, nadalje naj se povečani prinos za borze dela nanaša enako na rudarske delavce 'n delodajalce. 2. Ustanovi naj se poseben gospo-darsko-finančni zavod, ki bo dajal Potrebne kredite za največjo silo. 3. V zvezi s slabo prognpzo za gradbeno sezijo naj se omogoči zgraditev malih stanovanjskih hišic in je sploh treba organizirati javna dela. 4. Pri gradbi železniških prog se mora ves kapital prinesti iz inozemstva. Poleg tega se morajo nabave podjetij, ki grade nove železnice, vršiti pri domačih podjetjih. Pri pogodbah z inozemskimi tvrdkami so bile zaključene previsoke cene. Spomenica navaja več takih slučajev. Točno se mora ugotoviti in tudi tega držati: ves materijal, ki se lahko producira v državi, naj se ne kupuje v inozemstvu. Brezpogojno je treba odklanjati uvoz takega materijala in ugotovi naj se točna lista vseh takih predmetov, ki se dajo izdelati pri nas v državi. Gre za desettisoče delavstva, ki izgublja s tem svoj kruh. Samo v težki kovinski industriji je brezposelnih sedaj okoli 9000 oseb ali dve tretjini delavstva te stroke; voljevanjem hipotekarnih kreditov zadrugam in uvedbo dvojnega last-ninstva v skupnem stavbarstvu; razvoj javnih del; prejšnja zagotovitev donosa kapitala iz inozemstva ter nabava vsega gradiva pri naših domačih podjetjih za zaključna dela pri gradnji treh železniških prog. 2. Odbor je z velikim zadovoljstvom pozdravil uveljavljenje novega obrtnega zakona. Njegovo oživotvo-renje je seveda vezano s čim skorajšnjo objavo vseh potrebnih pravilnikov, ki jih določa zakon. Delavske zbornice so s svoje strani izdelale predloge za te pravilnike, ki pridobe z novim zakonom gotove pravice vsled daljše službene dobe, odpovedana služba, preden je zakon stopil v veljavo, z namenom, da se zakonske določbe izigrajo, je zelo potrebno, da se z izvršnim pravilnikom označijo vsi ukrepi za izigravanje zakona od dneva njegove objave do dneva uveljavljenja kot nezakoniti in ničevi. 3. Odbor se načelno strinja z ustanovo gospodarskega sveta, ki so jo neprestano zahtevali delavski zastopniki. Žal, da število delavskih zastopnikov v tem svetu ni dovolj veliko. Zato je tem bolj potrebno, da bodo delavski zastopniki zares reprezentativni in glede na to imenovani iz vrst svobodnih delavskih organizacij. Ta svet bo le tedaj pravilno odgovarjal svojemu namenu, ako bo s pomočjo stalnega urada trajno spremljal in proučeval vse prilike in vse izpremembe v našem gospodarskem, finančnem in socialnem življenju ter tako zbral zanesljivo gradivo za vsako zakonodajno ali upravno delo. Člani sveta naj imajo pravico za predlaganje oddvojenih mnenj. 4. Odbor smatra, da je popolnoma neupravičeno, ker je komisar OUZD zmanjšal delavske pravice pri zavarovanju, zlasti s skrajšanjem roka za bolniško podporo pod 52 tednov. Zato zahteva, naj se ta sklep čimprej izpremeni. Glede na težke finančne razmere v delavskem zavarovanju in potrebo obrambe zavarovanja pred neupravičenimi napadi je nujno potrebno, da se čimprej vzpostavi samouprava. Prav tako je nujno, da se čimprej izvedejo volitve v delavske zbornice. Sladkor, sladkorne tovarne in konzu-menti. Večkrat smo že pisali o ogromnih, neopravičljivih in neutemeljenih cenah sladkorja pri nas. Ni dovolj, da znaša že državna trošarina na kg sladkorja okrog Din 6.—, nego kartelirane sladkorne tovarne še diktirajo cene sladkorju, pri katerih zaslužijo poleg »rednega« čistega dobička še vso carino per Din 3.30 za kg. Zato ni čudno, da izkazujejo sladkorne tovarne kljub vsej krizi tako ogromne čiste dobičke. Za leto 1931 sta izšli doslej bilanci dveh sladkornih tovarn in sicer v Novem Vrbasu in Vel. Bečkereku. Sladkorna tovarna v Novem Vrbasu izkazuje za leto 1931 čisti dobiček v višini 12.9 milijona Din napram 11.3, 8.7 in 4.5 ml- / lliona Din v letih 1930, 1929 in 1928. In poleg tega je mogla ta tovarna povišati še neposredni prenos dotacije iz kosmatega dobička za fond za zmanjšanje vrednosti naprav, in sicer od 2.8 milijona v I. 1930 na 3.7 milijona 1. 1931. Dobiček se je torej zvišal dejansko za 2.5 milijona Din. Celokupni kosmati dobiček je znašal 16.6 milijona Din. • Dividenda bo znašala 75 Din na delnico napram 70 Din v 1. 1930, 50 Din v 1. 1929 30 Din v 1. 1928, 25 Din v 1. 1927 in 20 Din v 1. 1926. Vsako leto dobivajo gg. delničarji večje obresti kapitala, dasi je nasprotno beda ljudstva vsako leto večja. In Veliki Bečkerek? Tu se je dobiček sicer zmanjšal od 22.1 milijona Din 1. 1939 na 18.2 milijona Din I. 1931. Tudi v letih 1928 in 1929 je bil dobiček višji (20.7 in 22.1 milijona Din). Vse to je bilo doseženo pri 36 milijonih Din delniške glavnice ter 52 milijonih Din lastnih sredstev in znaša dobiček to- Ali se naše delavstvo zaveda tega! (Nekaj o vplivu časopisja.) V svojem uvodniku z dne 18. februarja 1932 piše »Slovenec« med drugim tudi to-le: »Časopisje ustvarja in obvlada javno mnenje. Oblast nad javnim mnenjem je istovetna z vladanjem nad ljudsko voljo in njega mišljenjem. Duhovna sila je to, ki je večja kakor moč orožja in kapitala. Tako bi se na pr. sodobni svetovni kapitalizem takoj zrušil, kakor hitro bi se javno mnenje proti njemu obrnilo. Glavno orodje v roki kapitalizma, oklopni avto, s katerim se vozi preko sveta, je časopisje, ki ga ima v svoji oblasti. Redki posamezniki se dobe, ki si mimo in preko svojega lista ustvarijo samostojno mišljenje. Večina slepo sledi vodstvu svojega dnevnika. Ako list nudi zdravo hrano, tem boljše; ako pa je zastrupljena, tem slabše. Duševno je ta proces podoben eksperimentom v laboratorijih z gotovimi živalicami: krmijo jih s hrano, kateri je primešana neka količina barvila. Čez nekaj časa postane ves organizem istobarven.« »Slovenec« misli to vse za proti-katoliško in nekatoliško časopisje. Vendar velja to vse tudi za protide- Iavsko časopisje, ki prav tako vodi svoje čitatelje, kakor se zdi lastnikom časopisja primerno, potrebno in koristno. To časopisje naslika vsako stvar tako, da so ono in njegovi vzdrževalci čisti ter da imajo prav — nikdar pa ne natoči svojim čitateljem čistega vina. Radi tega delavec, ki se pusti voditi od takega časopisja, nikdar ne ve, če ne ravna sam proti sebi. Da bi se boril proti svojemu izkoriščevalcu, tega mu časopis, katerega lastniki so podjetniki in kapitalisti, gotovo ne bo poročal. Zato je dolžnost vsakega delavca, da je naročen, da čita in da sledi svojemu lastnemu časopisu, ki je napisan zanj, ki so ga napisali delavčevi somišljeniki, njegovi sotrpini, sodrugi in tovariši zanj. Zato naj ne bo delavske hiše in družine, ki bi ne bila naročena na delavski politični časopis. To pa sta pri nas: »Delavska Politika« in »Volksstimme«. Din 10.— mesečno bo lahko dal vsakdo za to, da bo vsaj vedel, kam naj gre njega pot. »Delavca« pa naj čita vsak pazljivo in ga priporoča tudi nečlanom, da ga naroče. Torej na delo za naš tiski p. R. Zahteva delavstva za omiljenje krize. Sklepi centralnega tajništva Delavskih zbornic za omiljenje brezposelnosti in povečanje gospodarske podjetnosti. Odbor centralnega tajništva Delavskih zbornic se je sestal pred veliko nočjo v Zagrebu k seji, ki so se je udeležili delegati vseh delavskih zbornic. Odbor se je razen z upravnimi zadevami bavil tudi z nekaterimi vprašanji načelnega pomena. Odobril je v celoti obsežno spomenico, ki jo je tajništvo poslalo vsem narodnim poslancem in senatorjem ob priliki proračunske razprave v Narodnem predstavništvu in v kateri so točno navedeni vsi podatki o brezposelnosti delavcev v naši državi. Najvažnejše zahteve, ki jih po-vdarjajo delavski zastopniki, so: 1. Cim prejšnja uvedba obveznega pokojninskega zavarovanja brezposelnih delavcev; osnovanje v vseh banovinah potrebnega fonda za spre- jemanje doseljencev; izprememba določb §§ 48 in 49 pravilnika bratovskih skladnic v tem smislu, da se ukine izguba zavarovalne pravice rudarjev, ki prekinejo službene odnošaje; razširjenje določbe novega finančnega zakona o plačevanju doprinosov za borze dela tudi na vse rudarske podjetnike in delavce, na železničarje in združitev vseh vrst podpor brezposelnim delavcem in nameščencem vseh strok pri borzah dela; nadzorstvo nad večjimi podjetji, ki ustavljajo delo; vzpostavitev finančno-go-spodarskega instituta s paritetnim zastopstvom v svrho nakazovanja pomoči podjetjem, ki so v krizi, ter organiziranje notranjih javnih del; omogočanje male stavbne podjetnosti z organiziranjem stavbnih zadrug, do- rej 50% delniške glavnice oz. 34% vseli lastnih sredstev. Na davkih je plačala tovarna larii 8.7 milijona Din napram 6.3, 5.3 in 4.8 milijona Din v zadnjih treh letih. Za leto 1931 bo izplačano na delnico 65 Din ali 42% dividende. Lani pa je dividenda znašala 80 Din ali 53%, do leta 1926 pa se je gibala med 15 do 30 Din (10—20%) na delnico. Narodtia banka ima obrestno mero 7.5%, pri nas hranilnice celo 5—6%: kapitalist pa dobiva po načelu »denar naj dela denar« 42%!! To vse iz žepa ubogega, trpečega in izstradanega delavca in nameščenca. Ubogega branjevca zaprejo in objavijo to v Uradnem listu, ako prekorači »dovoljenih« 25%, velekapital pa lahko dela, kolikor hoče, samo — če gre! Kako? Zakaj? Po katerem zakonu? Saj to je ravno: za kartele pri nas ne veljajo nobeni zakoni, najmanj pa oni o — navijanju cen in drugi o — izkoriščanju producentov sladkorne pese in delavstva, samo zakon — o marnonu kapitalu je zanje svet. Saj je menda govoril zadnjič v parlamentu poslanec g. Kostič iz Beograda (glej tudi ».hitro« od 11. t. m.), da so inozemske tvor-nice sladkorja pri nas (in to so pri nas vse, razen dveh državnih) v 10 letih Jugoslavije zaslužile najmanj 1 milijardo 200 milijonov Din na račun jugoslovanskih konzumentov. Po njegovih računih je bilo sledeče: 1. 1920 so prodajale sladkorne tovarne pri nas sladkor brez trošarine po Din 7.50, pri čemer so imele pri vsakem kg 3.37 Din čistega dobička. Ker je znašala produkcija v desetih letih 50.000 vagonov, znaša čisti zaslužek 1.680 milijonov Din. Prišteti je treba še vrednost melase in rezancev. Odštevši zaslužek obeh državnih tovarn, ki se v sladkornem kartelu še prav dobro počutita in ki pravzaprav večata predrznost kartelašev, ki znaša gotovo kakih 550 milijonov, je ostalo sladkornim tovarnam, ki so inozemska last, čistih 1.200 milijonov Din. Kako dolgo še? Ti računi nam kažejo, da je sladkor za 2.25 do 2.50 Din pri kg predrag, in ako vzamemo letno produkcijo 95 tisoč ton, se tako okrade jugoslovanske kon-zumente in s tem jugoslovansko narodno bogastvo za najmanj 2!5 milijonov Din letno. Dolžnost naše vlade bi že enkrat bila, da izvede oni obljubljeni zakon o nadzorstvu nad karteli ter da predvsem stopita obe državni tovarni sladkorja iz njega. Dokažimo, da smo država, ki se zaveda svoje moči in ne podlega kapitalistom po krilatici: »Deviške države — za naše blagajne so prave!« Cv. K. STROKOVNI VESTNIK. WmfS* Borba s krizo na Jesenicah. Uvede se delno obratovanje. V dneh 29., 30. in 31. marca t. 1. so se vršila med zastopniki Kranjske industrijske družbe ter zastopniki delavskih organizacij pogajanja o možnostih, da tovarne zopet prično obratovati. Ni nam mogoče kontrolirati, v koliko so izjave družbe dejansko utemeljene. Res je tudi, da je delavstvo sklenilo, da nastopi zopet delo le tedaj, če se zaposli vse delavstvo, ki je bilo odpuščeno. Družba se izgovarja, da ni dobila kredita pri Narodni banki ter da ima še veliko zalogo izdelkov. Zaradi tega ne more obratovati za povečanje zaloge, pač pa hoče delo vpostaviti vsaj v toliko, kolikor bo potrebno za : tekoča naročila. Družba še ne ve, koliko delavcev bo ostalo nezaposlenih, pač pa je pripravljena uvesti v tej sili šesturni delavnik in obenem mora znižati mezde za pet odstotkov. Družba je pripravljena skleniti z delavskimi organizacijami kolektivno pogodbo, ki leta 1932 ne bo odpo-vedljiva, od 1. januarja 1933 pa bo odpovedi]iva na tri mesece vsakega zadnjega dne koledarskega meseca. Družba hoče sporazumno z zaupniki sestaviti tudi delovni red v enem mesecu po sklenitvi kolektivne pogod-. be. Posebna pogodba se sklene o delavskih dopustih. Delavcem, ki bi v doglednem času ne dobili zaposlitve, se izplača odpravnina iz zneska za podporno akcijo potom bratovske skladnice. Podjetje bo samo odločevalo, kateri obrati se upostavijo; za- poslitev se bo ravnala po dohajajočih naročilih. Umešavanja v obratovanje družba ne dopušča; v kolikor se je to zgodilo, družba ne bo izvajala konsekvenc. Podjetje je pripravljeno preklicati odpovedi obratnih zaupnikov ter jih po potrebi sprejme v podjetje. Podjetje je pripravljeno ustanoviti lastno nabavljalnico živil; če bi pa delavstvo zaradi konzumnih društev tega ne hotelo, potem družba opusti to namero, če pristane delavstvo na 5% znižanje plač. V pogledu cenejšega kuriva izjavlja družba, da ga ukine. Samo za mesec april ga še dobavi za delavstvo, ki je bilo 15. marca 1932 še zaposleno, za mesec maj pa samo za delavstvo, ki bi do 31. maja ne dobilo dela. Od 1. junija t. 1. dalje bo zaposleno delavstvo dobivalo kurivo od podjetja po nabavni ceni. Ce pristane delavstvo na te in še nekatere manj pomembne zahteve, bo dala družba za pomoč reduciranemu delavstvu poleg že obljubljenih 250.000 Din (povračilo borzi dela) še za april 250.000 Din, za maj 250.000 Din in za junij 200.000 Din, da jih bratovska skladnica porabi za podpore, zavarovanje ali odpravnine. To so v glavnem propozicije podjetja, ki so bile znatno omiljene v prilog nezaposlenega delavstva. Delavski zastopniki so stali predvsem na objektivnem stališču, da se mora pri delni upostavitvi ozirati na socijalno potrebnejše in ueglede na pripadnost organizaciji. Zaradi tega delavski zaupniki najodločneje odklanjajo vsakršne insinuacije pristranosti. Zaupniki so storili to, kar je bilo mogoče v danih razmerah. Zahteve delavstva in številne de-putacije so zahtevale garancije, da sc obrat v celoti zopet otvori. Videli smo pa, da deputacije niso zalegle in da je družba danes po svoji volji zopet ponudila, da hoče deloma obratovati. Delavstvu torej ni ostalo drugega, kakor pogajati se z družbo, ki predstavlja podjetje in obenem gospodarske konzorcije, h katerim smo hodili prej v deputacijah. Izgovor družbe je v toliko opravičljiv, da ima precejšnjo zalogo ter da ne mara še večje zaloge, v kateri bi nalagala svoje rezerve. To pa, seveda, le v toliko, kolikor je mogoče razbrati iz podanega materijala. Iz teh tehtnih razlogov je delavstvo moralo sprejeti delno otvoritev jeseniških obratov, ker bi sicer moral iti boj do nedoglednih posledic. Družba ima kot monopolni faktor moralno vse sile na svoji strani, delavstvo pa le svojo organizacijo. Pričakovati je torej, da se v nekaj dneh podpiše delovna pogodba ter da se obrat vpostavi v celoti, je pa jako odvisno ne le od družbe, ampak tudi od drugih faktorjev, ki se skrivajo za jeseniško — gospodarsko krizo. JeseniSki kovinarji zahtevajo iskrenosti od krSCanskih socialistov. (Velik shod SMRJ v Krekovem domu.) Jesenice, 4. aprila 1932. Proti koncu minulega tedna je vrgel del tiska v svet bombo: jeseniška enotnost je razbita! Socljalni demokrat! so krivi. — In kako je bilo? Pri pogajanjih za zopeten pričetek obratovanja in za sprejem nove kolektivne pogodbe je prišlo v četrtek, 31. Poverjeniki Cankarjeve družbeI Nabirajte člane za Cankarjevo druibo. Če čianu ni mogoče takoj plačati 20 Din, naj plačuje na obroke, vsak teden 5 Din ali celo 2-50 Din. V Štirih oziroma v osmih tednih je članarina 20 Din nevede plačana. 4 knjige, ki izidejo v jeseni, bodo zanimive in lepe. Na delo, poverjeniki in sodrugi za naSo književno družbo, za Cankarjevo družbo! marca t. L,'do važne odločitve: Skleniti je bilo potrebno sporazum v važnih točkah, zilasti, ko se bo najbrž v kratkem ■ začelo s ponovnim delom, ne bodo mogli biti sprejeti na delo takoj vsi 15. marca t. 1. pri KID zaposleni delavci. Takojšnja odločitev je bila potrebna in podjetje je javilo, da pri zopetnem vpostavljenju dela ne bo sprejetih morda 500 delavcev, ki pa bodo sprejeti sukcesivno s prihajajočimi naročili. Zastopniki našega SMRJ so pristali na to, zastopnik NSZ tudi, samo zastopnika krščanskih soeijalcev sta izjavila, da niiiiata mandata in prosita odloga. KID je zahtevala takojšen pristanek in zastopnika JSZ gg. Gaser in Rozman sta nato zapisnik tudi podpisala. Komaj pa se je prišlo od razprave, so bile razširjene po Jesenicah najogabnej-še vesti o vodji naše delegacije s. Juriju Jerainu in pogajanjih sploh, ki je drugega dne zahteval pred pričetkom pogajanj o kolektivni pogodbi v navzočnosti zastopnikov KID zadoščenje za napade od navzočega zastopnika JSZ Rozmana. (Zanimivo je, da drugi zastopnik Gaser sploh ni prišel k tako važnim pogajanjem.) Ker tega zadoščenja ni dobil, je zahteval odstranitev zastopnika JSZ od pogajanj, kar se je s podporo zastopnikov KID tudi zgodilo. Ogenj je bil v strehi. V soboto je sledilo proslulo poročilo »Slovenca«, včeraj, v nedeljo, tendenčno poročilo »Jutra«. In danes, v pon-deljek, shod v Krekovem domu ... Naš SMRJ je imel sijajno obiskano člansko zborovanje že včeraj, v nedeljo 3. t. in. Zbrani kovinarji so po zaslišanju točnega referata o poteku dosedanjih pogajanj, ki so ga podali zaupniki, predvsem- ss. Jeram in Mohorič, soglasno odobrili delo svojih odposlancev. Sklenjeno je bilo, udeležiti se tudi javnega shoda v Krekovem domu drugega dne ob 9. uri dopoldne. Že ob 8. uri zjutraj je bil Krekov dom, last krščanskih socijalcev — kot trdnjava — ali vrata v dvorano so bila zaprta. Na vprašanje navzočih, kdaj se bo odprlo, je bilo odgovorjeno: »Ko pridejo naši od maše, ob 9. tiri.« Udeleženci javnega shoda so se že malo razburjali, ko so videli, kako se preko odra spušča v dvorano izbrance — no, prišel je vladni zastopnik, pa so bila vrata kmalu odprta in dvorana polna ter balkoni polni. Ko je ob pol 10. uri bil otvor-jen ta shod »krščansko-socijalnega delavstva« po sklicateljih menda res, po udeležencih pa prav malo, je g. Peter Arnež imel čast predsedovati doslej najbrž največjemu shodu v Krekovem domu, saj je bilo na njem 1000—1200 ljudi. G. Arnež je pozdravil navzoče, m. dr. tudi zastopnike in članstvo drugih organizacij ter dopisnika »Delavske politike« in »Slovenca«. Prečital je dnevni red: ter izjavil, da se bodo k vsaki točki na zahtevo zastopnikov drugih organizacij oglasili poleg referentov tudi takoj že koreferenti. Pozval je vse, naj se zadržijo mirno, saj bodo prišli vsi lahko do besede. K prvi točki (o poteku dogodkov na Jesenicah) je poročal za kršč. soc. g. Gaser. Navajal je nekak dogovor radi skupnega odbora, 4 zastopnikov SMRJ, 3 zast. JSZ in 3 zast. NSZ, ki naj bi se redno vsak dan ob 6. uri zvečer sestajal. To se ni dogajalo. Na shodu 15. marca t. 1. se je sklenilo, da se pri zopetnem delu zaposli vse ali nikogar. Pri razpravah pa se je šlo preko tega sklepa in sklenilo se je pričeti z delom tudi pri nepolni zaposlitvi. Prečita sklenjen zapisnik, ki so ga podpisale vse tri skupine. Iz tega posnemamo: Dopusti se priznajo. Sprejme se kolektivna pogodba. KID bo določila, kje in s kolikimi delavci se začne obratovanje. Število delavcev se bo ravnalo seveda po naročilih, ker se za zalogo ne bo več delalo. KID otvori lasten tovarniški magacin, ako pa ne, pa morajo delavci kupovati samo v obeh jeseniških konaumnih zadrugah, ki morata blago oddajati po znižanih cenah in proti največ enotedenskemu kreditu; mezde se radi znižanih cen živil znižajo za 5%; ukine se s 1. junijem ceneno kurivo, oddaja se pa po lastnih cenah (premog po Din 30,— za 100 kilogramov, drva po 90,— Din za 1 kubični meter). KID stavi poleg že danih Din 250 tisoč za marc, še za april in maj po Din 250.000, za junij Din 200.000, skupno Din Kolektivna pogodba po novem obrtnem zakonu. Iz predavanja sodnika $■ dr. Stojana Bajiča v društvu »Pravnik«. V društvu »Pravnik« je predaval o kole.kti.vnih pogodbah po novem obrtnem zakonu sodnik okrožnega sodišča 'dr. Stojan Bajič. Predavanje je bilo prav dobro obiskano. Medi poslušalci sm|o opaizili odlične naše ipravnike, med njimi tudi univerzitetne profesorije dr. Dolenca, dr. Polca, dr. Ogrisa, dr. Furlana, dr. Spektorske-ga in A. Maklecova. Predavatelja je predstavil poslušalcem predsednik društva vse-učiliških profesorjev 'dr. Dolenc. Ena najvažnejših novosti v novem obrtnem zakonu, ki se v 'glavnem naslanja na pravno stanje v Sloveniji in Dalmaciji, je ureditev kolektivnih pogodb po § 209, Predavatelj je povdarjal socialno in gospodarsko važnost kolektivne ureditve službenega rasomerja in govoril o pravnih pojmih, ki nastopijo v nauku o kolektivnih pogodbah, s čemer je pod definicijo' kolektivne pogodbe posebno opozarjal na dive delitvi njene vsebine, in sicer na normativni in obligacijski del. Stranke kolektivne >poigiodibe morajo imeti posebno kvalifikacijo za to upravičenost in končno udeleženci kolektivne pogodbe, ito so posamezni stuž-■bo! jemalci, oziroma službodajalci, katerih službeno razmerje ureja normativni del1 kolektivne pogodbe. Pri razmotrivanju bistva kolektivne pogodbe se izkaže, da je kolektivna pogodba pravzaprav normna pogodba. Ista ni enostranska, namreč da nastopa kot pogodbenik 'Organizacija in ne poedinec. Potem je predavatelj očrtal mehanizem učinkovanja kolektivne pogodbe po dosedanjem praivu in opozarjal, da je v tem stanju ostalo od srednjeevropskega prava samo še čehoislovaško pravo, dočim se je naše pravo ravno v novem obrtnem zakonu razvilo do tega stanja in je zlasti šlo še dalje, kakor se je razvilo na pr. v Avstriji ali Nemčiji, še prav posebno pa francosko in angleško pravo. Novi obrtni zakon priznava pravico sklepati kolektivne pogodbe na služboda-jalslki strani poiedincem ali služb|odajalskim organizacijam, na službojemalski strani pa samo organizacijam, ki morajo biti društva. torej ipravne osebe, poleg tega pa morajo očitovati sledeče posebne kakovosti: Biti morajo čiste službioijemalske ali službodajalske organizacije, smejo združevati ali samo službodajalce ali samo služ-'bojemalce, ki morajo biti neodvisni drug od drugega. Dalje morajo 'biti organizacije spontane in neprisiljene, tako da na pr. motarske, zdravniške in odvetniške zbornice ne morejo biti stranke kolektivnih pogodb. Organizacije morajo 'biti tudi neposredne, predstavniki službojem alc e v ali islužboda-jalcev imorajo biti njih člani. Sklepanje kolektivnih pogodb mora spadati v področje teh organizacij. Končno mora biti 'Organizacija 'predstavnik službodaijalcev, oziroma službojemalcev, torei imora imeti med delavstvom 'dotičnih obratov svoje člane. Če sklene kolektivno pogodbo organizacija, ki nima teh posebnih lastnosti, ni zaradi tega kolektivna pogodba nična, temveč more eventuelno nastati navadna normna pogodba brez iposebnih učinkov, ki jih veže obrtni zakon na kolektivne pogodbe. Vseibina kolektivne pogodbe se tiče bodisi ureditve posameznih službenih razmerij (normativni del) ali pa ustanavljanja neposredne obveznosti med strankama kolektivne' pogodbe (obligacijski del). Delitev je izredno važna, ker ima učinek kolektivne poglodbe, namreč prisilnost in neposrednost samio normativni, ne pa obligacijski 'del. Glede postopanja pri sklenitvi kolektivne pogodbe obrtni zakon ne prinaša nobenih novosti in sodelujejo pri sklepanju delavski zaupniki, 'delavske zbornice in inšpekcije dela, V načrtu za pravilnik k obrtnemu zakon« (je predvideno dvojno sodišče, iki ibi moglo po spravnem postopanju ustanavljati kolektivne pogodbe za obe stranki tega postopanja. Kolektivna pogodba mora /biti pismena in predvideva načrt pravilnika deponiranja pri Delavski zbornici in inšpekciji dela. Normativni del kolektivne .pogodbe učinkuje vsestransko na ta način, da je 'prisilnega značaja napra/m delodajalcem posameznih službenih pogodb, ikair pomeni, da se s posredovanjem ne da izpremeniti kolektivna pogodba v nepriloig službo jemalca. Dalje je učinek kolektivne pogodbe neposreden, kar pomeni, da učinkuje v (posameznem službenem razmerju brez in tudi proti v)olji obeh pogodbenikov. Osebno se tiče kolektivna! pogodba vseh islužibanih razmer »lužboje- malcev, ki so vezani ipo kolektivni pogodbi, ibodisii kot posamezniki, bodisi kot člani službodajalske organizacije. Učinek kolektivne pogodbe torej v službenem stanju ni vezan na članstvo v organizaciji, ki je sklenila kolektivno pogodbo, temveč je odločilna zaposlenost v obratih, katerih imetnik je vezan po kolektivni pogodbi. Obligacijski del kolektivne pogodbe uičinkuije neposredno med strankami, pri čemur je predavatelj podčrtal organizacijske klavzule in obveze zopetnega sprejema v isllužbo po stavki. Časovno stopi kolektivna pogodba v veljavo s sklenitvijo, če ni kaj drugegiai določeno in preneha s potekam dobe, ®a katero je sklenjeno z odpovedjo na pogodbeno dobo s sporazumno razveza in z odstopom od pogodbe, katero naslednje vprašanje pa še ni zadovoljujoče rešeno. Nadalje se je predavatelj bavil z vprašanjem kolektivnih pogodb v posameznih službenih razmerjih po ugasnitvi kolektivne pogodbe same in se izrekel proti takim posledicam. Končno je obravnaval še problem kolizije kolektivne pogodbe in pa zamotano problematiko kolektivnih pogodb, dalje kršitve kolektivnih pogodb in se dotaknil ter podrobnejše tudi razpravljal o stavki in izprtju, ki sta značilni borbeni sredstvi v kolektivnih sporih. Ob sklepu je omenil še posebne sestave izbranih odborov pri 'razpravljanju sporov iz kolektivnih pogodb ter povdarjal veliko važnost delovnega prava ne samo za pravne ljudi, temveč za vse naše slocialno in gospodarsko življenje. (Po »Slov. Narodu«.) 10 aprila 1932 »DELAVEC« Stran 3 950.000 za brezposelne delavce; Podpisi: za SMRJ: Jeram, Mohorič: za JSZ: Gas$r, Rozman; za NSZ: Markovič. Da pa je prišlo do spora, je kriv po izvajanjih Gaserja SMRJ, ker niso zastopniki prihajali redno na seje skupnega odbora. Za SMRJ je odgovarjal s. Mohorič, ki se čudi izvajanjem Gaserja, ki je bil ven>-dar povsod navzoč in lahko ve, da so bila cesto pogajanja do 8. in 9. ure zvečer, potem je bilo pa treba delati predloge za drugi dan. Lahko je zabavljat?, kadar drugi delajo. Zaupniki SMRJ so vršili nadčloveško delo, cele dneve in več noči so neprestano brez najmanjšega spanja prebdeli pri sestavljanju kolektivne pogodbe ali predlogov za drugi dan. Saj ima kolektivna pogodba jeseniškega delavstva preko 100 strani in nekaj tisoč dimenzij za redno in nekaj tisoč za akordno delo — in kdo je to delal? SMRJ — sain! Na razpravah in tudi sicer pa so zastopniki JSZ samo kritizirali predloge, sami niso pa napravili niti najmanjšega. Za hrbtom rovariti je lahko — delati manj. Sicer pa je oni odbor, ki naj bi bil zdaj vzrok vsemu, bil sestavljen samo po 2 petinah od naših zastopnikov, tri petine (t. j. 6 od 10 ali večina) pa so bili zastopniki ostalih organizacij. Zakaj niso sejali vsaj oni, ko smo mi delali?! K drugi točki je poročal o pogajanjih pri KID tajnik JSZ g. Rozman Joško. Omenja potek slično našemu uvodu, seveda po svoje. »Jeram je kriv razbitja«, je jedro njegovih izvajanj. Zakaj sc nas je izključilo od razprav, ko želimo sodelovati? S. Čelešnik odgovarja: Zato, ker se je z Vaše strani nelojalno očitalo nam krivdo za vse, pri čimer ste Vi sodelovali in kar ste Vi tudi vse sopodpisali. Vsak objektiven udeleženec pogajanj je lahko videl, da drugače ne gre. Tudi mi, martinarji, 220 po številu, bomo prizadeti pri ponovnem pričetku, ali počakali bomo. Ker smo bili prej preveč pridni, bomo zdaj daljšo dobo doma. Zapomnite si to. Za zaupnike smo dosegli, da bo za vse odpust preklican, ter bodo poslani s 16. marcem t. 1. samo na brezplačen dopust. Pri sprejemu imajo prednost. In pri sprejemu bomo mi naše članstvo branili. Ko boste dali zadoščenje nam, se bo-■roo spet lahko pogajali za »ženitev«. K tretji točki: Stališče kovinarjev JSZ v dosedanjem boju je poročal g. Žužek iz Ljubljane. Njegov govor je izzvenel v apelu po enotnosti — in ker je ta razbita, po zopetni vzpostavitvi enotnosti. Jeseniška zadeva ni povsem avtonomna zadeva delavstva Jesenic, marveč vse Slovenije, ako ne cele Jugoslavije. Predlaga, naj se oživotvori krajevni medstrokovni odbor vseh organizacij, ki je že obstojal. Ta naj reši vsa vprašanja. Napram podjetniku bodimo enotni. JSZ naj se spet pritegne k razpravam. Radi časopisnih poročil JSZ ne odgovarja za »Slovenca«, nego $amo za »Delavsko Pravico«. JSZ je preiskala, kdo je lansiral “uabiie vesti o Jeram« in SMRJ. pa v svojih vrstah ni mogla najti krivca. Sprejmite nas spet v svojo sredo! Predlaga resolucijo, ki pravi: 1. da naj se oživotvori akcijski od--bor; 2. da se dopusti sodelovanje vseh pri pogajanjih ter še Delavske zbornice; 3. obžaluje se, da je prišlo do izraza neenotnosti Dr. Avg. Reisman: Delovno pravo v novem obrtnem zakonu (Iz predavanja o novem obrtnem zakonu v Strokovni komisiji v Mariboru.) Odpovedna doba za delavca. Spori glede odpovedne dobe so zavzemali zadnja leta, posebno v bivši mariborski oblasti, cesto zelo ostre oblike. Ponovno sc je pri pravdah za plačilo odpovedne dobe izkazalo, da so se sluižbodajalci sklicevali na svoj delovni red, nabit v tovarni, ki je imel določilo, da podjetje ne priznava nobene odpovedne dobe. Podjetniki so se sklicevali na bivšo Inšpekcijo dela v Mariboru, ki je takšne delovne 1'ede odobrila in so bili radi tega podjetniki prepričani, da je delovni red zato veljaven. Dostikrat so morali delavci takšne delovne rede pri vstopu v službo ali pozneje tudi podpisati, da se z njimi strinjajo. Vsi ti delovni redi pa so bili neveljavni, ker Inšpekcija dela pred-vSem sploh ni bila upravičena karkoli j’dobravati glede odpovedne dobe, ker je spadalo to v pravno področje, ate^eKa inšpektor dela, inženjer, sploh ni poznal. To odobravanje pa je bilo tucij protizakonito. v Prejšnji obrtni red je sicer res določal, da velja v obrtili in podjetjih pomožno osobje 14 dnevna odpovedna doba, ki pa se lahko med strankama pogodi tudi drugače. To zako-nito določilo torej ni bilo prisilnega značaja in sta se poprej podjetnik in delavec lahko pogodila, da se lahko službeno razmerje vsak hip razreši ^ez odpovedi. Toda med vojno je izšla novela k r^Semu državljanskemu zakonu, ki določala, da velja za uslužbence, Ce so bili vsaj že tri mesece v službi, najtnanj 8 dnevna odpovedna doba, pri pogajanjih pred oficijelnimi zastopniki podjetja;/ ZtC~ NSZ (nar. soc.) izjavlja g. Ivan Markovič, da je bil navzoč pri vseh pogajanjih ter da je podpisal protokol zato, ker je uvidel po svoji najboljši vesti, da ni dru-gegaizhoda. člani NSZ naj ga obsodijo, ako ni delal prav. Storili srno vse, kar se je dalo. Vrata so pa še odprta. Obsoja pisanje »Jutra« v nedeljo 3. t. m., ker on ni nikdar in nikjer izjavil, da ni imel mandata. Ce bo dovolj naročil, bodo zaposleni vsi. Pozdravlja predlog predgovornika in je za enotnost. Naš s. Toman zavrača ostro eno trditev za drugo. (Kako zadeva, se vidi po hrupu sklicateljev.) Povsod, se vidi dvojno obličje in premalo iskrenosti. Zdaj so vsi zatajili »Slovenca«; pa se vendar menda ni kar samo napisalo?! Kaj pravi današnji dopisnik »Slovenca« g. kaplan Križman? Ker niste bili iskreni, je prišlo do razkola, ko boste postali iskreni, bo enotnost tu. Poročila in vesti naj bodo resnične, sporazum bo lahek. Gaser (JSZ) reagira in je tudi za iskrenost. Poziva k pravičnosti pri sprejemu delavcev oz. izbiranju onih, ki ostanejo začasno še doma. Boji se, da racionalizacija ne bo odrinila tudi na Jesenicah spet nove žive ljudi od produkcije, S. Jerani Martin: Spor je izzvala JSZ in da naj zadoščenje. Mi povsem zaupamo našim zaupnikom in kdor žali le enega od njih. žali vse kovinarje. Vse, kar store, je storjeno po naši volji. Zato naj živi SMRJ in njegovi zaupniki! (Gromovit aplavz!) G. Rozman (JSZ): I^es je, da nismo delali pri predlogih, ali nismo mogli, ker nismo dobili osnutkov podjetja. Zakaj nas niste pozvali k delu. Vsaj 25% bi lahko pomagali. i. Zatem so bile slučajnosti. Prvi je govoril starosta JSZ, bivši minister g- Gostinčar. Pozival je k enotnosti. S. Skrij je povdarjal zadovoljstvo, da se delavstvo zaveda vsaj zdaj položaja in obiskuje shode. Prej jih pa ni. To ni prav! Poroča o sličnem položaju v Trbovljah leta 1923. G. kaplan Križman tudi graja neenotnost. Pripoveduje o svojih intervencijah pri KID. Omenja, da je telefoniral 1. t. m. »Slovencu« o položaju, vendar poročilo z dne 2. t. m. ni njegovo. Glede lastne prehranjevalne akcije jo spet vali v breme onega odbora, dasi ni imela ž njimi niti najmanjših vezi. Slednjič stavlja najbolj neumesten predlog dneva: Svoj za kovinarje nabrani denar bomo dali na razpolago skupni apro-vizaciii tedaj, ko bo sprejeta In oživotvor-jena resolucija, predložena po Žužku! (Začudenje pri lastnih ljudeh, ogorčenje pri SMRJ. »IDuše kupuj, ,enotnosti’ ne boš!«) Sodružica Hermina Kristanova je zatem točko za točko naštevala dvoličnost kršč. soc. pri prehranjevalni akciji. Dasi imajo v aprovizacijskem odseku kar tri zastopnike (Gaser, Arnež, župnik Kastelic), a SMRJ enega (njo!), so oni ustanovili za hrbtom svojo nabiralno akcijo, o kateri ne polagajo nikomur računa. Prebivalstvo je nad takim postopanjem ogorčeno. Kodes in vse SMRJ sorodne organizacije so pa stavile skupni akciji na razpolago doslej še ki se ni mogla spremeniti v škodo delojemalca. Z novim zakonom o obrtih, ki je od 9. marca t. 1. že v veljavi, pa velja za pomožno osobje v obrtih in podjetjih, brez izjeme odpovedna doba službenega razmerja, neglede na čas trajanja, najmanj 14 dni. To določilo § 234 zakona o obrtih pa je omenjeno v § 251 o. z. izrecno kot tako, ki se ne more s službeno pogodbo niti ukinjati, niti utesnjevati. Delovni red ali službena pogodba, ki bi vsebovala za delojemalce manjši odpovedni rok, kot 14 dni, bi bila torej neveljavna^ in bi lahko odpuščeni delavec pred sodiščem vsekdar uveljavil plačilo naj-manje 14 dnevne odpovedne dobe, četudi bi bil podpisal drugačno službeno pogodbo ali delovni red in se s tem izrecno odrekel 14-dnevnemu odpovednemu roku. Ta odpovedni rok sedaj tudi ni vezan na nobeno dobo službovanja. Četudi bi bil delavec šele en dan v službi, ima že pravico do 14 dnevne odpovedne dobe. Ravno tako Pa mora službodajalec delavcu poprej 14-dnevno odpovedati, ali pa mu plačati za 14 dni, če je delavca sprejel v službo, pa ga potem ni hotel prevzeti. Ako pa je bila določena plača po kosu, ali po poedinih storitvah, traja služba naj-manje toliko časa, da je mogel delavec to prevzeto delo izvršiti. Učinek .odpovedi ne more nikdar in nikoli nastopiti pred dovr-šitvijo del, ki jih je delavec ob dani odpovedi že pričel. Odpoved v času nosečnosti ali poroda. Zenske, ki jih zaloti opravljanje službe v nosečnosti ali porodu, pa se v tein času sploh ne morejo odpustiti iz službe, torej tudi ne s 14 dnevno odpovedjo. Ako bi delodajalec delavki v času 6 tednov pred porodom ali 6 tednov po porodu službo odpovedal, bi službeno razmerje kljub temu ne prenehalo pred 6. tedni po porodu. Tudi tej pravici se delavke niti s pogodbo ne morejo odreči. Čas za iskanje, službe. Če delavec po službenih razmerah nima časa, da bi si po odpovedi iskal drugega mesta, ali biva v hišni skupnosti s službo-dajalcem, mu mora dati slednji na zahtevo primeren čas za iskanje nove' službe. Tega časa mu ne sme pritrgati pri plači. Minister za trgovino in industrijo pa lahko v sporazumu z ministrom za socijalno politiko in narodno zdravje za poedine kra- vsako paro in vsak kg blaga. Poroča tudi o delitvi moke in mleka. Obrača se do zastopnika JSZ Gaserja, ki naj potrdi njene navedbe. G. Gaser odgovori večkrat: Priznam, moram priznati. G. župnik Kastelic poroča o delu Vin-cencijeve konference in aprovizačnega odseka. Skuša zagovarjati lastno akcijo, pri kateri pa ne sodeluje. G. župan Žabkar potrdi vse izvajanje sodružice Kristanove kot popolnoma točne. Poroča o delu aprovizacije. G. Markovič (NSZ) izjavlja k tej točki, da oni niso ničesar nabrali. Zatem dobi g. Žužek zaključno besedo, v kateri povdarja enotnost in priporoča sprejem resolucije. S. Toman prosi za besedo, in ko jo po daljših pogajanjih dobi, izjavi: Z resolucijo se strinjamo, ali pogoj za njo je zadoščenje, ki ga zahtevamo. Ker pa stavlja g. kaplan Križman njih pridružitev k skupni akciji odvisno od sprejema resolucije, do-čim smo mi brez pogojev stavili naš denar na razpolago vsem, tak predlog z ogorčenjem odklanjamo. Resolucija je namenjena članom JSZ, za katere je bil sklican ta shod, kot krivcem, ne pa nam, zato nimamo tu ničesar več iskati: izpraznimo dvorano! In v dveh minutah je bila dvorana prazna. Kakor da bi bil eu sam mož! Najbolj disciplinirana armada bi storila to težko v tem času. In g. Arnež, predsednik shoda, ni počakal na svoje člane, ki naj bi ostali v dvorani ter glasovali, nego je kar zaključil ta shod SMRJ po udeležencih, JSZ po sklicateljih. Shod je uspel — ampak ne po volji sklicateljev. Pokazal je, da je disciplina v vrstah kovinarjev SMRJ vsak dan večja, da stojijo za svojimi zaupniki z Jerainom na čelu (ki ga pa ni bilo na Jesenicah) kakor en mož. In pokazal je, da je krivda v taktični pogreški JSZ, ki pa noče nazaj. Enotnost je potrebna na Jesenicah in povsod. Ali pogoj za enotnost je iskrenost. Te pa žal pri JSZ še ni! Naši kovinarji vedo, kam gre njih pot in zato gredo naprej k uspehom in k zmagi. Jesenice. Kje si bil? Na seji. Kam greš sedaj? Na zborovanje. Pa potem? Na sestanek. Tako ti danes odgovori vsak naš zaupnik na Jesenicah, pa savezni sveti, pa javni shodi, organizacijske podpore, podporna akcija brat. sklad., dnevne razprave za novo kolektivno pogodbo, informacije članom, izpodbijanje nesramnih napadov in ogabnih laži, ki jih gotovi ljudje trosijo na cesto, straže, vse to gre preko nas dnevno; ali je potem čudno, če postajajo naši zaupniki že malce nervozni, osobito oni na špici. Vedeti pa moramo, da so njih živci pri delu v tovarni postali železni in njih volja ojeklenela in da jih prav zato ne more ničesar zlomiti. Zadnji generalni sestanek, ki se je vršil v nedeljo, dne 3. t. m., je pa jasno pokazal, da je tudi naše članstvo postalo močno, je ali skupine z uredbo podrobno določi čas, ki ga mora dati službodajalec delavcu po odpovedi za iskanje nove službe. Za obe strani enaka odpoved. (§ 235.) Neveljaven je dogovor, ki bi določal neenake odpovedne roke. Obrtni zakon zahteva, da mora biti odpovedni rok vsekdar za obe stranki enak. Ce bi se delavec in delodajalec kljub temu dogovorila, da velja za enega manjši, za drugega daljši odpovedni rok ali obratno, velja za' oba daljši odpovedni rok. Primer: Delodajalec bi si izgovoril, da lahko odpove delavcu,,službo že v 14 dneh, a delavec, bi moral odpovedati, če bi hotel izstopiti, 3 tedensko. V tem slučaju velja potem za obadva le 3 tedenski odpovedni rok. Tudi delodajalec bi takšno službo odpovedal le na 3 tedne. Vendar pa je dopusten najdaljši odpovedni rok 6 mesecev. Čeprav bi bil dogovorjen med strankama morda 8 mesečni odpovedni rok, velja le 6 mesečni odpovedni rok. Določila tega § 235 o. z. sicer zakon ne omenja izrecno kot prisilnega, vendar izhaja že iz vsebine teh zakonitih določil, da se tudi ta določba s pogodbo ne more spreminjati. Pač pa velja daljša odpovedna doba, ako jo je imel kdo pogojeno že pred veljavo novega obrtnega zakona. Služba na poskušnjo. Ako je dogovorjena služba le za poskušnjo, ali za prehodno potrebo, se lahko takšna služba v prvemi mesecu vsak hip razveže, seveda, če ni bilo morda med strankama dogovorjeno, da se mora tudi takšna služba poprej odpovedati. Delavec in delodajalec lahko službo na poskušnjo oziroma za prehodno potrebo razrešita brez odpovedi, toda po preteku enega meseca postane takšno službeno razmer j e neglede na kak drugačen dogovor, že redno in se lahko odpove le z zakonito 14 dnevno odpovedjo. Služba za prehodno potrebo je lahko n. pr. pri kakšnem popravilu hiše, čiščenju, selitvi in podobno. Kot smo že zadnjič omenili, pa tudi delo pri takšni prehodni potrebi ne more končati poprej, kot je izvršen posel, ki je ob sprejemu začel. Ni pa mogoč dogovor službe za poskušnjo ali za prehodno potrebo preko dobe enega meseca. Dosmrtna služba. Službeno razmerje pa se lahko sklene tudi dosmrtno. Toda tudi takšno službo, ali pa ono, ki je sklenjena za več kot pet let, X. DELAVSKI PROSVETNI VEČER »SVOBODE« IN »ZARJE« V LJUBLJANI SE BO VRŠIL V SREDO, DNE 13. APRILA OB 20. URI V DVORANI DELAV. ZBORNICE. Ciril Štukelj predava: Človek in knjiga. Delavska godba »Zarja« zaigra overturo Trojana: »Pomladanska radost« in »Marseljezo«. Govorilni zbor delavskega odra »Svobode« recitira Čufarjevo: »Naš čas«, Božič Seli-škarjevo: »Rudarji« in Delak Grudnovo: »Nabrežinskim rudarjem«. — Tenorist Slanovec in koncertna pevka ter učiteljica glasbe v Glasbeni Matici Milena Verbičeva zapojeta več lepih pesmi-solospevov. Pihalni kvartet »Zarje« zaigra več komadov. Umetniško plesalka Katja Delakova zapleše Blattov ples: »Vihar« in Pe-tyrekov: »Odlomek iz cirkusa«. Pri klavirju konserv. Pija Menardijeva. Za smeh bo poskrbel Bitežnik s svojo »Humoristično minuto«. Večer bo zelo lep. Vstopnice se dobe že v pisarni Strokovne komisije, in sicer: sedeži po Din 4.— in Din 3.—, stojišča po Din 2.—. lazredno-zavedno in da ga je ta borba iz-kovala za neupogljivega. Kljub temu, da je že od božiča skrajšan delovni čas in s tem naravno tudi skrajšan zaslužek ter si v oči-gled temu niso mogli dosti prištediti in da gre borba že v tretji teden, ko ostajamo brez vsakega zaslužka in kljub malenkostni brezposelni podpori, katero so pa prejeli šele nekateri, je njih vztrajnost in discipliniranost vzgledna ter borbenost nič zmanjšana. To so sodrugi, ki dajo volje in moči tudi našemu zaupniškemu zboru, da tako pogumno vztraja na svojem započetem delu za novo pogodbo. Na že omenjenem sestanku članov je s. predsednik izčrpno poročal o poteku in rezultatu sedanjih razprav ter o splošnem položaju; posebno izčrpno pa je še orisal razbitje enotne delavske ironte, kakor to pišejo oni, ki si to želijo, in na kakšen način so si zastopniki JSZ sami onemogočili še nadaljnje sodelovanje pri razpravah in da so baš oni poizkusili oslabiti to fronto, ki se pa ni niti zmajala, še manj pa zlomila. Poročila s. predsednika so ostali Člani tarifne komisije, ss. Toman in Čelešnik ter drugi, še v podrobnosti izpopolnili, kar je članstvo vzelo z odobravanjem na znanje ter pozvalo to komisijo, tja tudi v bodoče tako pogumno in točno izvršuje direktive saveznega sveta« lahko delojemalec odpove že po preteku 5 let s 6 mesečnim odpovednim rokom. Službodajalec pa nima te pravice in mora torej delavca, ki ga je sprejel v službo dosmrtno, imeti v službi do smrti, ali pa za dobo 20 let, oziroma vso ono dobo, ki je bila sklenjena za več kot pet let. Predčasna odveza iz službe. Redoma preneha službeno razmerje po preteku določene dobe, za katero je bila služba sklenjena, oziroma po poteku zakonitega odpovednega roka. Iz tehtnih vzrokov, ki jih določata §§ 238 in 239 obrtnega zakona, pa lahko delavec in delodajalec tudi predčasno razdereta službeno razmerje, t. j. preden poteče dogovorjeni čas službe, oziroma odpoved. Službojemnik lahko razveže službo predčasno med drugim iz sledečih tfchtnih vzrokov: 1. če je postal službojemnik za službo nesposoben, ali če je ne more opravljati brez škode za svoje zdravje, ali nravnostc (primer: delavec se je telesno ponesrečil, ali delavko hoče delodajalec ali kdo drugi njegove rodbine zapeljevati in podobno). 2. Ce službodajalec pritrguje zaslužek ali druge dajatve v naravi, ali sicer krši bistvene določbe pogodbe; (primer: delodajalec bi hotel naenkrat plačati proti volji delavca manjšo mezdo, ali mu dajati namesto obljubljene cele njive, le polovico, ali manjše stanovanje itd.). 3. Ce službodajalec noče izpolnjevati zakonitih dolžnosti glede zaščite službojem-nikovega življenja, zdravja ali morale. 4. Ce skuša službodajalec, njegov zastopnik, ali člani njihovih rodbin, delavca ali člana njegove rodbine, zavajati v protizakonita ali nemoralna dejanja. 5. Ce službodajaiec, njegov namestnik ali člani rodbine delavca ali člane njegove rodbine, ženo ali otroke, žalijo ali jih nočejo ščititi pred žalitvami. Ce pa je delavec za takšne osebne žalitve vedel več kot teden dni, ni več upravičen zapustiti službe brez odpovedi. 6. Ce delodajalec delavcu, ki dela po kosu, ne daje dovolj dela, in torej s tem zakrivi, da delavec ne more doseči povprečnega zaslužka; (primer: v neki mariborski tovarni so morale delavke po cele ure čakati, da so se pri stroju delani svileni traki posušili, preden so mogle delo nadaljevati). 7. Če mora delavec nastopiti službo v kadru. (Iz »Del. Politike«.) Nato je ie a. Toman prečita! zapisnik sporazuma, kateri bo v glavnem tvoril tudi bazo in temelj sporazuma pri razpravi za pogodbo ter tako omogočil razprave. Sodr. Jeram ga je Se podučil o vseh potankostih, nakar je članstvo vzelo tudi to z zadovoljstvom na znanje. Baš radi podpisa tega sporazuma je priilo do sliučaja, da so potem zakričali, da je enotna ironta razbita, o čemur so se pa na njihovem javnem shodu, o katerem je poročilo na drugem mestu, morali prepričati, da to ni slučaj in da jih je vse to sicer Sele razčistilo, zato pa močno ojačalo. Nato je sledilo tajno glasovanje o liniji enotnega dela našega zadružništva, katero mora biti tesno vezano s strokovno organizacijo, o čemur boimo podrobno še prihodnjič poročali. To glasovanje je z ogromno večino potrdilo sklep in smernice saveznega sveta, nakar je bil sestanek zaključen ter so se člani mirno razšli, z zavestjo, da z vsemi obrekovalci obračunajo drugi dan na javnem shodu, kar so tudi disciplinirano izvršili. RUDARJI. * Občni zbor II. skupine rudarske zadruge. V nedeljo, dne 3. aprila 1932, se je vršil v dvorani Delavskega doma v Trbovljah redni letni občni zbor zaupnikov II. skupine rudarske zadruge za vso Slovenijo. Od 105 delegatov je bilo navzočih 95. Občni zbor je vodil s. F. Pliberšek kot načelnik, za zapisnikarja je bil izvoljen s. F. Šober, Poročilo s. Pliberška o delovanju zaupnikov v preteklem letu ie bilo dokaz, da se ti novoizvoljeni zaupniki, ki so 80 odst. iz vrst članov Zveze rudarjev Jug., v polni meri zavedajo te težke naloge, katero jim je delavstvo poverilo z njih izvolitvijo. Iz lične brošure o delovanju zaupnikov pri posameznih rudnikih je jasno razvidno, koliko so ti storili v pomoč in zaščito rudarskega delavstva. Tisti, ki so ob priliki volilne zmage liste Zveze rudarjev Jugoslavije rekli in javno napisali, da bodo samo opazovali in kritizirali delo novoizvoljenih zaupnikov, so danes tihi in se ne upajo niti pokesati, ker jih je sram; priznati morajo, da so iz vrst Zveze rudarjev Jugoslavije izšli možje, možje dela in značaja, pred katerimi mora tudi najbolj zagrizen nasprotnik ime