dr. Herta Maurer-Lausegger, Drabosnjakova pasijonska igra na Koroškem in časopis Mir (1882–1920) 51 dr. Herta Maurer-Lausegger DRABOSNJAKOVA PASIJONSKA IGRA NA KOROŠKEM IN ČASOPIS MIR (1882–1920) UVOD Uprizoritve Drabosnjakovega pasijona so bili kulturnozgodovinsko po­ membni dogodki, ki so imeli kulturni in religiozni namen, skrbeli so tudi za stik s slovenskim jezikom in kontinuiteto slovenske besede Koroškem. V letih 1842, 1862 in 1888 so bile ustanovljene tri koroške slovenske igralske družbe, ki so uprizarjale pasijonsko igro Andreja Schusterja Drabosnjaka (1768–1825). Ljud­ ski ustvarjalec iz Zgornjih jezerc pri Kostanjah je deloval v času klasičnega bu­ kovništva. Njegov opus sestavljajo trije žanri: ljudska dramatika (verske ljudske igre), ljudsko slovstvo (apokrifni molitveniki, ljudske knjige) in ljudsko pesništvo (verzifikacije, pesnitev) idr. Besedila so ohranjena bodisi rokopisno ali v tisku, nekaj se jih je izgubilo. Igra o izgubljenem sinu, dve različici pastirske igre in trije apokrifni molitveniki (sešitek treh apokrifnih bukvic) so bili leta 1992 strokovno potrjeni kot Drabosnjakovi avtografi. 78 Izvirnik pasijonske igre ni ohranjen, ob­ stajajo mlajši prepisi oz. priredbe. 79 Premalo je raziskano, kdaj, kje in v kakšnih okoliščinah so ljudske igralske družbe v 19. in v začetnem obdobju 20. stoletja uprizarjale Drabosnjakov pa­ sijon, še manj so nam v zavesti odmevi na prireditve v javnih občilih. Kulturno življenje koroških Slovencev je bilo nenehno pod vplivom germanizacije. Slo­ vensko katoliško izobraževalno društvo s Kostanj leta 1908 poroča o močnem pritisku s strani nemških liberalcev. Glavni vodja »freigeistov« je bil priseljeni nemškonacionalni nadučitelj, ki so se ga ljudje bali in hodili »za njim kot bicej za soljo«. 80 V teku desetih let so liberalci s Kostanj pregnali »tri lastne dušne pastir­ je in zaničevali dva druga, ki sta župnijo oskrbovala; vidi se torej, da so kostanjski naprednjaki v tej zadevi res strokovnjaki. Komaj smo dobili lastnega dušnega pastirja, že jim ni več po volji« 81 , piše v Miru. 78 Prim. Maurer-Lausegger (1992, 2018). Nahajajo se v Kotnikovi zbirki Koroške osrednje knjižni- ce dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem. 79 Več o Drabosnjaku in njegovem opusu prim. Maurer-Lausegger (2022). 80 Prim. Mir (18. 1. 1908) 27, št. 3, str. 18. Bicej = ovčica. 81 Mir (21. 3. 1908) 27, št. 12, str. 75. PASIJONSKI DONESKI 2023 18 52 Kostanjško izobraževalno društvo je bilo tudi pod močnim političnim priti­ skom, kar nam razodeva društveno poročilo iz leta 1909: »Z ogorčenjem je občni zbor vzel na znanje, da ima društvo v našem županstvu nasprotnika, ki skuša naše društvo pred c. kr. politično oblastjo spraviti v slabo luč. Od druge strani pa nas tlači c. k. finančna oblast z globami [...].« 82 Županstvo je bilo takrat v liberal­ nih rokah in je veljalo za vzorno, saj sta ga ščitila »slavna c. kr. politična oblast in deželni odbor.« 83 Društveno delovanje je potekalo v težkih okoliščinah in deloma na skrivaj. Ponovno so društvo na Kostanjah oživili 29. marca 1925. Imelo je 60 udov, ki so v tem tihem času »prečitali 657 knjig«. 84 V Lipi nad Vrbo in Štebnu pri Maloščah so bile razmere za igralsko dejavnost ugodnejše, kar se je kazalo v številu in pogostnosti pasijonskih prireditev. V tem prispevku se omejujemo na poročanje o uprizarjanju Drabosnjakovega pasijona v časopisu Mir: glasilo koroških Slovencev (1882–1920). 85 RAZLIČICE DRABOSNJAKOVEGA PASIJONA IZ 19. STOLETJA Ohranjenih je več rokopisnih različic oz. priredb Drabosnjakove pasijonske igre, ki so nastale v 19. stoletju. 86 Izvirnik (z letnico 1818) velja za izgubljenega, obstaja pa nepopolna, prav tako z letnico 1818 datirana različica. Avtorica tega prispevka si je leta 2019 v Rokopisni zbirki Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani podrobneje ogledala nepopolni, deloma poškodovani koroški sloven­ ski rokopis z naslovom Komedja od zaliga grenkjeiga terplenja inv Smerti Jesusa Kri∫tu∫a na∫hjga luvbesnjveiga Go∫puda inv odre∫henika. 1818. Skrajšani naslov, manjkajoči predgovor, ožje regionalne/lokalne narečne značilnosti, grafična po­ doba, podčrtana imena nastopajočih in podčrtane didaskalije potrjujejo, da gre za rokopisno različico pasijonske igre Andreja Schusterja Drabosnjaka neznane roke. Ime zapisovalca ni zabeleženo. Dokument je oblikovan tako, kot je skrajša­ na, prav tako neobjavljena različica izvirne Drabosnjakove pastirske igre Giertn Shpil, t. i. Singerjev izvod. Oba rokopisa – pasijon in izvod pastirske igre – sta skrajšani različici Drabosnjakovih iger in slonita na obstoječih, obsežnejših Dra­ bosnjakovih igrskih besedilih. 87 82 Mir (20. 2. 1909) 28, št. 8, str. 47. 83 Mir (27. 2. 1909) 28, št. 9, str. 53. 84 Koroški Slovenec (8. 4. 1925) 5, št. 14, str. 2. 85 Tematika Drabosnjakov pasijon in glasilo Koroški Slovenec : list za politiko, gospodarstvo in prosveto (1921–1941) bo obravnavana v naslednji številki. 86 Kulturno zgodovino ljudske igre obravnava Kuret (1958). Drabosnjakove pasijonske igre ne smemo zamenjati z njegovim Marijinim pasijonom, ki ni ljudska igra. Prim. Lausegger (1990). Pripombe glede neupoštevane literature o ljudskem gledališču v knjižni oceni ne bi bile potreb- ne (prim. Fikfak 1991: 228). 87 Prim. Maurer-Lausegger (2022: 403). dr. Herta Maurer-Lausegger, Drabosnjakova pasijonska igra na Koroškem in časopis Mir (1882–1920) 53 Komedja od zaliga grenkjeiga terplenja inv Smerti Jesusa Kri∫stu∫a na∫higa lvbesnjveiga Go∫puda inv odre∫henika 1818. Faksimile – rokopis pasijona 1818. Vir: Rokopisni oddelek NUK Ljubljana, signatura Ms 1813. Najstarejši, neokrnjeni primerek pasijonske igre Andreja Schusterja Drabo­ snjaka Komedija od zeliga grenkiga terplenja ino smerti Jesu∫a Kri∫tusa na∫higa lubiga Go∫puda. Popi∫ano od Andreja Drabo∫njaka eniga paura v Korantane, is nemzhiga v koroshko ∫hpraho v rajme napraulano v letu 1818. je popisano od leta 1841, datiran z letnico 1841. 88 Kot prepisovalec je podpisan Josef Schöffmann, po katerem je rokopis poimenovan Schöffmannov rokopis. Jezikovna podoba igre je Drabosnjakova, v grafijo je posegla roka prireditelja oz. prepisovalca. Igra visokega formata (36 cm x 21,8 cm) vsebuje 81 rokopisnih strani. 89 Nadalje Ko­ tnik navaja izvod z naslovom Komedija od zeliga grenkiga terplenja ino ∫merti Jesu∫a Kri∫tu∫a na∫higa ljubiga ∫hpraho v rajme napravlano v letu 1818. Doli 88 Prim. Kotnik (1907: st. 38). 89 Dimenzije po fotokopiji rokopisa. Na naslovnici spodaj je naknadno dodano »45 Blätter«, tj. 45 listov. PASIJONSKI DONESKI 2023 18 54 pi∫ano od Anton Unikarja eniga kai∫hlarja St. Ruprati per Zilovzi v lete 1854, ki ga je leta 1854 prepisal »Anton Unikar, kajžlar iz Šentruperta pri Celovcu«. Grafija se razlikuje od različice iz leta 1841, a je bližja Drabosnjakovemu načinu zapisovanja. V različici z letnico 1881 je podpisan Janez Tepan s Kostanj: Kome- dia od Terplejnja našiga Gospuda Jezusa Kristusa. Prepisane so bile te bukve na Gozdanjah u letu 1881 od Janeza Tepan. 90 Vsi trije rokopisi so velikega visokega formata, med seboj se razlikujejo. Nahajajo se v zapuščini Vatroslava Oblaka, hrani jo Strokovna knjižnica za vzhodnoevropsko zgodovino in slavistiko du­ najske univerze. 91 Schöffmannov (1841) in Unikarjev rokopis (1854) vsebujeta predgovor, Tepanov (1881) ga nima. Drabosnjakov pasijon je bil prisoten med koroškim ljudstvom. Trstenjak piše, da mu je prof. Josip Lendovšek iz Beljaka poslal »četiri rokopise, takozvane 'ko- medije od zeliga grenkiga terplenja ino smerti Jezusa Kristusa'« 92 . Navaja ome­ njene tri rokopise in prepis Tomaža Aichholzerja (1888): »Prvi je to komedijo prepisal J. Š. (Josef Schöfman) leta 1841, drugi prepisovatelj je Anton Unikar, kajžlar pri Sv. Rupertu l. 1854, tretji prepisovatelj je Janez Tepan na Gozdanjih z leta 1881 in konečno četrti prepisovatelj je Tomaž Aichholzer z leta 1888. Ti pre­ pisi so torej iz raznih dob in nam pričajo, da koroški naši kmetje radi prepisujejo Drabošnjakovo komedijo.« 93 IGRALSKE DRUŽBE IN DRABOSNJAKOV PASIJON: 19. STOLETJE IN ČAS DO 1920 Uprizoritve Drabosnjakove pasijonske igre, pri kateri je sodelovalo mnogo domačinov in ljudi iz bližnje okolice, so zahtevale temeljite priprave, za katere so skrbele igralske družbe. Najstarejša, matična, je začela delovati na Kostanjah, kasneje sta se ji pridružili še igralski družbi v Štebnu pri Bekštanju in Lipi nad Vrbo. Igralska družba na Kostanjah Igralska družba na Kostanjah je bila po Kotniku ustanovljena pred letom 1842. Na pobočju pri Žvanu je imela lastno leseno zgradbo v ugodni legi, pred­ vsem, kadar so uprizarjali pasijonsko igro. 94 V tej bajtici je imela »spravljene vse priprave: oder, križ, obleko in dr.«. 95 Po Zablatniku je še pred poldrugim desetle­ tjem pri Žvanu v Črezpolju pri Kostanjah stal »nekdanji oder za Drabosnjakov 90 Prim. Kotnik (1907: 38–39). 91 Prim. Kotnik (1910: 6). 92 Trstenjak (1892: 194). 93 Trstenjak (1892: 195). 94 Prim. Kotnik (1907: st. 151 in st. 143–144). 95 Trstenjak (1892: 196). Več rokopisov na tem mestu ne moremo omeniti. dr. Herta Maurer-Lausegger, Drabosnjakova pasijonska igra na Koroškem in časopis Mir (1882–1920) 55 pasijon, poseben skedenj z odprtim gumnom, ki so mu pravili 'pinja' (po nemški besedi Bühne).« 96 Podatki o začetkih uprizarjanja pasijona na Kostanjah v literaturi niso enotni. Trstenjak navaja, da so Kostanjčani začeli »Drabosnjakovo komedijo« uprizar­ jati okoli leta 1842, nato pa vsako sedmo ali deseto leto. 97 Pri Kotniku prebere­ mo, da pasijona niso igrali le vsako sedmo ali deseto leto, ampak pogosteje. 98 Po Zablatniku so Drabosnjakov pasijon iz leta 1818 »uprizorili na Kostanjah prvič leta 1826, eno leto po Drabosnjakovi smrti. Od tedaj pa so ga Kostanjčani igrali v rednih presledkih več kot sto let, do leta 1933, po večkrat v postnem času ne samo doma, ampak tudi drugod – na Gurah, v Rožu, Podjuni, pri Zilji in celó v Kanalski dolini«. 99 Po Kotniku so igralci leta 1842 na Kostanjah uprizorili Drabosnjakov pasijon, pri katerem so sodelovali kmetje in njihovi sinovi ter preužitkarji. Zato Kotnik domneva, da je navedeni rokopis iz leta 1841 (tj. Schöffmannov rokopis) nastal v ta namen. 100 V Miru so bila marca 1886 najavljene uprizoritve Drabosnjakovega pasijona na Kostanjah: »Na Gozdanjah nad Vrbo (Köstenberg), bo letos 'Igra Kristusovega trpljenja' 25. in 28. marca in 4., 11. in 18. aprila, vselej od ½ 2. do 6. ure popoldne. Slovenci! pridite pridno gledat!« 101 Po pripovedovanju župnika Antona Oblaka Trstenjak potek pasijonske igre na Kostanjah opiše takole: »Gospod župnik Anton Oblak videl jih je igrati in pravi, da so nekateri prav izvrstno igrali, tako n. pr [sic!] Gregor Vakonik, po domače Pek iz Črešnje (Kristus), Andrej Käfer, po domače Šober iz Črešnje (Peter), Jurij Lepušič, po domače Sončnik na Korenu (Judež). [...]. Grozovit je sprevod na Kalvarijo. Velikaši vsi na konjih — okoli 10 do 12 — spremljajo ob­ sojenega Kristusa na Kalvarijo. Stotnik zakliče: 'Ali ste kristijani, odkrijte se' i. t. d. [...]. Igralci govoré v narečju, kostume imajo malo čudne in starikave, tako da so meščanom, ki hodijo gledat te igre, bolj smešne, izimši nekoliko prizorov, za kmete pa imajo globok pomen, ker se udeležujo igre s pobožnim duhom in veliko radovednostjo.« 102 Dalje navaja, da je bilo igralcev okoli 40, nekateri so predstavljali več oseb. Pasijon so si ogledali gledalci, ki so prišli od vseh krajev. Vstopnina je običajno znašala 20 krajcerjev. Predstave so bile dobro obiskovane, 96 Zablatnik 1984: 102. 97 Prim. Trstenjak (1892: 196). 98 Prim. Kotnik (1907: st. 142). 99 Zablatnik (1984: 101–102). Podrobnosti bi bilo treba še raziskati. 100 Prim. Kotnik (1907: st. 141); Kotnik še omenja, da so po Vatroslavu Oblaku v Svečah v Rožu pasijon uprizorili že leta 1840. 101 Mir (25. 3. 1886), 5, št. 6, str. 48. 102 Trstenjak (1892: 196). PASIJONSKI DONESKI 2023 18 56 saj je bilo vsakič od 200 do 300 goldinarjev dohodkov. Denar so namenili cerkve­ nim potrebam (gradbena dela ali popravljanje domače cerkve). 103 Igralska družba v Štebnu pri Bekštanju Po Zablatniku so v Maloščah [danes Bekštanj] Drabosnjakov pasijon začeli igrati okoli leta 1860. 104 Tamkajšnja igralska družba je bila po Kotniku ustano­ vljena leta 1862. 105 Uprizoritve pasijona so bile sprva na Škocijanski gori, kjer je stal velik lesen oder, 106 pozneje v Štebnu pri Bekštanju. V pismu, ki ga je župnik Jurij Jerman iz Štebna pri Bekštanju »13. svečana 1906« naslovil na Kotnika, je zabeleženo, da so se v župniji pasijonske igre »igrale gotovo že pred 50 leti, in si­ cer na St. Kocijanski gori, kjer je bil nalašč za igro pripravljen oder ali ‚pinja‘, ka­ kor so tukaj rekli – precej velika stavba s streho.« 107 Igralska skupina je s pasijon­ sko igro gostovala tudi »na Ziljski Bistrici, v Žabnicah in Št. Jakobu v Rožu.« 108 Da so v Štebnu pogosto uprizarjali pasijon, pričata najavi iger v Miru leta 1905 in 1911: »Predstava trpljenja Jezusa Kristusa, katero priredi vsako drugo ali tretje leto naša požarna bramba v Štebnu, katere doneski se porabijo za po­ žarno orodje in nekaj tudi za cerkev, se bo predstavljala na cvetno nedeljo in velikonočni ponedeljek ob 3. uri popoldne v Štebnu pri Bekštanju.« 109 Za redno uprizarjanje pasijona v Štebnu so skrbeli gasilci. Štebenčani so leta 1911 v Miru ponovno vabili na uprizoritev: »Pasijonska igra. Po presledku petih let se bo zopet predstavila igra 'Trpljenje in smrt Jezusa Kristusa' v Štebnu na tistem me­ stu kakor prejšnja leta 1. na cvetno nedeljo, 2. velikonočni pondeljek, 3. na belo nedeljo; začetek ob 2. uri popoldne. Železnična postaja Št. Štefan­Malošče. Čisti dobiček se da za gasilno orodje in cerkvi.« 110 Poročanja o štebenskih pasijonskih uprizoritvah v gasilu Mir nismo zasledili. 111 Igralska družba v Lipi nad Vrbo S Kostanj se je nekaj Kostanjčanov preselilo v župnijo Lipa nad Vrbo, 112 kjer je leta 1888 v Tmari vasi začela delovati tretja – lipška igralska družba. 113 Uprizo­ ritve pasijona v Tmari vasi so bile najavljene v Miru: »Naznanilo. V Tmarej vesi 103 Prim. Trstenjak (1892: 196). 104 Prim. Zablatnik (1984: 103). 105 Prim. Kotnik (1907: st. 151). 106 Prim. Kotnik (1907: st. 144). 107 Jerman (1906). Pismo se nahaja v Kotnikovi zbirki na Ravnah na Koroškem. 108 Zablatnik (1984: 103). Podrobnosti bi bilo treba raziskati. 109 Mir (10. 4. 1905) 24, št. 15, str. 90. 110 Mir (1. 4. 1911) 30, št. 13, str. 88. 111 Več o pasijonskih igrah v Štebnu prim. Ruhdorfer 2007. 112 Prim. Trstenjak (1892: 196). 113 Prim. Zablatnik (1984: 103). dr. Herta Maurer-Lausegger, Drabosnjakova pasijonska igra na Koroškem in časopis Mir (1882–1920) 57 Lipovske fare pri Rožece se bo v slovenskem jeziku igralo 'Kristusovo trpljenje' v dneh 11., 18., 19. in 25. marca. Igralo bo 34 oseb. Predstava traja tri ure in se zač­ ne vselej ob pol dveh popoldne. Ustopnina je 10 kr. Čisti dohodek je namenjen za cerkvi Lipovsko in Šmešvavsko. Slovenci pridite gledat in poslušat! Igralni odbor.« 114 Lipška družba je razvila močno kulturno dejavnost in je s pasijonsko igro slovela daleč po Koroškem. Nastopala je tudi v drugih krajih, npr. 24. in 25. marca 1889 v Goričah pri Borovljah, kjer je igra pritegnila mnogo obiskovalcev in pridobila 500 forintov čistega dobička. 115 Istega leta je bilo še pet uprizoritev v Tmari vasi pri Rožeku, in sicer 31. marca ter 7., 14., 21. in 25. aprila. Vabila so bila objavljena v dveh zaporednih številkah Mira: 116 Vabilo. Kristusovo trpljenje, Goriče pri Borovljah inTmara vas pri Rožeku, 1889. Faksimile vabila (Goriče, Tmara vas). Vir: Mir (10. 3. 1889) 8, št. 5, str. 42. Vabilo. Kristusovo trpljenje, Tmara vas pri Rožeku, 1889. Faksimile vabila (Tmara vas). Vir: Mir (25. 3. 1889) 8, št. 6, str. 54. 114 Mir (10. 3. 1888), 7, št. 5, str. 40. 115 Prim. Kotnik (1907: st. 146–147). 116 Prim. Mir (10. 3. 1888), 7, št. 5, str. 40; Mir (25. 3. 1889) 8, št. 6, str. 54. PASIJONSKI DONESKI 2023 18 58 Lipška igralska družba je leta 1890 pasijonsko igro uprizorila po dvakrat v Podturju in v Čačah v Ziljski dolini. Najavo prireditev najdemo v Miru: »Ozna- nilo. Od znane družbe Lipške se bo igralo Kristusovo trpljenje Podturjem v Zilski dolini IV. postno nedeljo 16. marca in na god sv. Jožefa ali 19. marca. V Čačah na tiho ali V. postno nedeljo 23. marca in na god Marijinega oznanjenja 25. marca. Povsod se zečne igra o 2. uri popoludne. Odraščeni plačajo vsak po 20 kr., otroci 10 kr.« 117 O dogodku v Podturju je v Miru objavljeno obširno poročilo: »Na četrto po­ stno nedeljo predstavljala je v naši vasi pri g. Orašu znana Lipška družba Kri­ stusovo trpljenje. Ta družba ima 32 udov in vsi so jako dobro izurjeni igralci.« 118 Poročilo povzema vsebinska težišča Kristusovega trpljenja, poudarja pa tudi po­ učni, krščanski namen razmišljanja o Kristusovem trpljenju: »Postni čas je sveta cerkev odločila, da premišljujemo trpljenje Kristusovo in si iz njega posnemamo potrebne nauke. Kdor se je pri tej predstavi spominjal, da je tako grozne in stra­ šne muke nekdaj res trpeti moral naš Zveličar sam, da bi nas rešil greha in nam zopet pridobil milost božjo, ta je pač čutil, kako veliko hvalo smo dolžni našemu Gospodu in da pač nimamo uzroka biti nezadovoljni, ako pridejo tudi čez nas razni križi in težave.« 119 Ker je igra poučna, bi bilo želeti, »da bi se Kristusovo trpljenje predstavljajo po vsem Slovenskem, in da bi se teh predstav udeleževa­ li Slovenci radi in v spomin pobožnim namenom«, 120 beremo v poročilu. Pisec navaja, da je poizvedel, da je »besede za to predstavo« (prepis je imel v rokah) sestavil »neki preprost kmet v Maloščah pred kakimi 30 ali 40 leti. Pisana je igra v narečji, kakor se govori okoli Blaškega jezera in ob Dravi; nahaja se pa v njej tudi mnogo nemških in precej robatih izrazov. Ti bi se morali na vsak način od­ straniti in z lepimi slovenskimi nadomestiti in sploh vsa igra preložiti na jezik, kakor se nahaja v knjigah.« 121 V tem primeru zagotovo ne gre za besedilo kmeta iz Malošč, temveč za priredbo oz. različico Drabosnjakovega pasijona. Kotnik navaja, da v Lipi nad Vrbo in v okolici Bekštanja pasijon še uprizarjajo, v obeh krajih je ohranjenih več prepisov. 122 Marca 1892 je lipška igralska družba s pasijonom gostovala v Tinjah. Prire­ ditev je bila najavljena v Miru. Glasilo poroča, da je lipška igralska družba 25. in 27. marca v Tinjah uprizorila »igro Kristusovega trpljenja«. Nekatere ženske iz tinjske okolice so se igri posmehovale in se nevljudno vedle: »Grajati pa moram nektere ženske iz Tinjske okolice, ki so se pri celej igri smejale in tako nespodob­ 117 Mir (10. 3.1890) 9, št. 5, str. 45. 118 Mir (25. 3. 1890) 9, št. 6, str. 49. 119 Mir (25. 3. 1890) 9, št. 6, str. 50. 120 Mir (25. 3. 1890) 9, št. 6, str. 50. 121 Mir (25. 3. 1890) 9, št. 6, str. 50. 122 Prim. Kotnik (1907: st. 38). dr. Herta Maurer-Lausegger, Drabosnjakova pasijonska igra na Koroškem in časopis Mir (1882–1920) 59 no obnašale, kakor da bi bile v gledišču. Taki ljudje bi bili seveda rajši na plesišču in pri posvetnih veselicah, kakor pri resnobni, pobožni igri.« 123 Pisec obžaluje, da je prišlo manj ljudi kot, je bilo pričakovano, mnogo ljudi pa si je igro ogledalo od daleč, da jim ni bilo treba plačati vstopnine. Piše: »Tudi se je veliko število gle­ dalcev iznebilo majhnega plačila 10 ali 20 kr. s tem, da so si igro od daleč, zunaj igrališča ogledovali. Igralci imajo tudi svoje stroške za pot, igralna oblačila, živež itd. Žalostno je, in znamenje mrzlega srca in posvetnega duha, da imajo ljudje denarje za ošabno obleko, posvetne in zapeljive veselice in druge nepotrebne reči, a za pobožne reči se jim denarja škoda zdi. Zategadelj se nam ni čuditi, da so vrli igralci svojo nevoljo očitno na znanje dali.« 124 Nastop igralcev pa je ocenjen pohvalno: »Igralci iz Lipške fare nad Vrbo, ki so že daleč po slovenskem Koroškem znani, izvršili so svojo nalogo izvrstno. Posebno Kristus je vse hvale vreden. S svojo resnostjo je ganil srca gledalcev. [...] Igrali so tako lepo in ginljivo, da si videl marsikoga solznih očij, ako je premišljeval, kako grozovito je moral naš Odrešenik šele v resnici trpeti.« 125 Marca 1893 so lipški igralci Krisusovo trpljenje uprizorili v Škocijanu v Pod­ juni. Igra je bila najavljena v Miru: »Kristusovo trpljenje se bo v dneh 25. in 26. sušca predstavljalo v Št. Kancijanu v Podjunski dolini. Začetek ob 2. uri popo­ ludne. Igralci pridejo iz Lipe nad Vrbo, ki so že na raznih krajih pokazali svojo spretnost. Plačajo odraščeni po 20 kr., otroci po 10 kr. Igralni odbor Slovence uljudno vabi, naj pridejo od blizu in daleč gledat to lepo igro. Igralni odbor.« 126 Že leto kasneje, marca 1894, so lipški igralci vabili na uprizoritev pasijona v Ko­ žentavri: »Kristusovo trpljenje se bo predstavljalo dné 18. in 19. sušca ob 2. uri popoludne (če bo lepo vreme) v Košentavri v Rožni dolini. Odraščeni plačajo 20 kr., otroci po 10 kr. Igralci iz Lipe nad Vrbo.« 127 V letih od 1895 do 1904 v Miru nismo zasledili poročil o uprizoritvah pasijona, vendar je v aprilski številki Mira leta 1905 omejeno, da je družba leta 1904 »po preteku 7 let« zopet igrala«. 128 Leta 1905 je lipška igralska družba v Miru ponovno vabila na uprizoritev pa­ sijona v Tmari vasi: »Vodja igre 'Jezusovo trpljenje' v Lipi nad Vrbo naznanja, da se bo ista postna igra predstavljala v Tomarivasi [sic!] dné 9. in 16. mal. travna t. l. vedno ob 2. uri popoldne.« 129 O dogodku je poročal Mir: »Lipa nad Vrbo. (Pasijonska igra.) Preteklo nedeljo, dne 16. aprila, so igrali v Otmari­ vasi [sic!] zopet pasijonsko igro. Reči moramo, da smo se čudili spretnosti igralcev, ki so 123 Mir (20. 4.1892) 9, št. 11, str. 52. 124 Mir (20. 4. 1892) 9, št. 11, str. 52. 125 Mir (20. 4. 1892) 9, št. 11, str. 52. 126 Mir (20. 3. 1893) 12, št. 8, str. 34. 127 Mir (10. 3. 1894) 13, št. 7. str. 34. 128 Mir (20. 4. 1905) 24, št. 16, str. 97. 129 Mir (13. 4.1905) 24, št. 15, str. 92. PASIJONSKI DONESKI 2023 18 60 jako imenitno nastopali […]. Igra se vrši ravno tako, kakor je popisano v sv. pi­ smu. Igrajo v lastni hiši. Pot na Kalvarijo se vrši na bližnji grič, kjer stojijo trije leseni križi. Nekateri jahajo na Kalvarijo. Zaradi slabega vremena je v nedeljo pot na Kalvarijo izostal. Igrali bodo letos še enkrat in sicer na velikonočni ponede­ ljek. Igra dela veliko čast koroškim Slovencem.« 130 Prispevek vsebuje tudi nekaj podatkov o uprizoritvah pasijona lipških igralcev v drugih krajih: »L. 1889. so igrali v Borovljah, kjer je bilo prav veliko ljudstva navzočega, l. 1890. v Zakamnu pri Celovcu; 1891. l. v Timenici, 1892. l. v Tinjah, 1893. l. pa v Škocijanu. Igra je pisana v verzih. Sedaj je malo predelana, ker se je nahajalo v rokopisu precej robatih besed.« 131 SKIOPTIČNA PREDSTAVA IN KINOMATOGRAFSKE PRIREDITVE Neugodne razmere na prelomnici stoletja in čas 1. svetovne vojne so pasi­ jonsko gledališko dejavnost na Koroškem, z redkimi izjemami, za mnoga leta zaustavili. Pasijonsko igro na Kostanjah je npr. marca 1907 nadomestila skiop­ tična predstava – slike iz Kristusovega trpljenja. Vabilo je bilo objavljeno v Miru: »Gozdanje. Dne 22. marca zvečer ob pol 8. uri se priredi na Gozdanjah skiop­ tična predstava: Slike iz Kristusovega trpljenja!« 132 Marca 1917 in marca 1918 je »H. Prechtlov Celovški kinematograf« v Miru vabil na kinematografske predsta­ ve »velike pasijonske igre (življenje Jezusa Kristusa)« v Prechtlovem reformkinu v Celovcu, Schulhausgasse 25: 133 130 Mir (20. 4. 1905) 24, št. 16, str. 97. 131 Mir (20. 4.1905) 24, št. 16, str. 97. 132 Prim. Mir (16. 3. 1907) 26, št.16, str. 70. 133 Prim. Mir (23. 3. 1917), 36, št. 12, str. 48; Mir (15. 3. 1918), 37, št. 11, str. 58. dr. Herta Maurer-Lausegger, Drabosnjakova pasijonska igra na Koroškem in časopis Mir (1882–1920) 61 Velike pasijonske igre – Življenje Jezusa Kristusa, H. Prechtlov Celovški kinematograf, 1917. Vir: Mir (23. 3. 1917) 36, št. 11, str. 48. PASIJONSKI DONESKI 2023 18 62 Velike pasijonske igre – Življenje Jezusa Kristusa, H. Prechtlov Celovški kinematograf, 1918. Vir: Mir (15. 3. 1918) 37, št. 11, str. 58. »Pozor! Na mnogostransko zahtevo ! → Od pondeljka dne 18. marca do cvetne nedelje dne 24. marca 1918 velike pasijonske igre (življenje Jezusa Kristusa). Pre­ krasna kolorirana kinematografska uprizoritev mladostne dobe, javnega življe­ nja in trpljenja Jezusa Kristusa z vlogami iz Zgodb sv. pisma. Slike so napravljene v Jeruzalemu in na svetih mestih v Palestini. Predstave se vršijo: Ob delavnikih samo ob 3. uri popoldne, na praznik sv. Jožefa in na cvetno nedeljo ob 2. uri popoldne in ob 6. uri zvečer → samo pasijonske igre ← brez drugega sporeda. –– Ob delavnikih ob 3. uri popoldne in ob 8. uri zvečer ter na praznik sv. Jožefa in na cvetno nedeljo ob 4. uri popoldne in ob 8. uri zvečer se vršijo samo predstave z navadnim sporedom brez pasijonskih iger.« 134 Podobnih najav v letih 1919 in 1920 v Miru ni bilo, saj se je v tem času poročanje osredinjalo predvsem na politična vprašanja. ZAKLJUČEK Uprizoritve Drabosnjakovega pasijona v postnem času so bile v drugi polo­ vici 19. in v začetku 20. stoletja pomemben del slovenskega kulturnega življenja na Koroškem. Igralske družbe na Kostanjah, v Štebnu pri Bekštanju in Lipi nad 134 Mir (15. 3. 1918), 37, št. 11, str. 58. dr. Herta Maurer-Lausegger, Drabosnjakova pasijonska igra na Koroškem in časopis Mir (1882–1920) 63 Vrbo so omogočale stik s slovenskim jezikom, hkrati pa prispevale k duhovni prenovi in poglabljanju v Kristusovo trpljenje. Politični pritisk s strani liberalno usmerjenih lokalnih in višjih oblasti ter učiteljstva, gonja proti slovenskim žup­ nikom in nenehna prizadevanja za napredovanje germanizacije (primer Kostan­ je) so kulturnikom in igralcem pasijona otežkočala delo ali ga celo onemogočali. V prispevek je vključenih mnogo navedkov iz glasila koroških Slovencev Mir, kjer so podani izvirni podatki o krajih in časih nastopov posameznih igralskih skupin ter pogostnosti uprizarjanja Drabosnjakove pasijonske igre nasploh. Najave dogodkov v glasilu Mir so nepogrešljiv vir za preučevanje pasijonskih iger na Koroškem. V literaturi mnogokrat manjkajo točni podatki o uporabljanih virih, marsikaj je posplošeno, prevzeto, nepopolno ali nejasno. Zato prispevek zavestno posega po izvirnih virih, zapisanih v času, s katerim se ukvarja. Zbrani podatki iz Miru ne zajemajo celote, zapolnjujejo le del vrzeli na področju razis­ kovanja slovenskega ljudskega gledališča na Koroškem ter služijo kot podlaga za nadgradnjo in nadaljnje raziskovanje. Dvojezični seznam krajev: Bekšanj – Finkenstein│ Borovlje – Ferlach│ Čače – Saak│ Črešnje – Kerschdorf │ Dob – Aich │ Goriče – Görtschach│ Koren – Wurzen │ Kostanje, Gozdanje (zast.) – Köstenberg │ Kožentavra – Kirschenthe­ uer │ Lipa nad Vrbo – Lind ob Velden│ Loga vas – Augsdorf │ Malošče – Malle­ stig│ Podturje – Neuhaus an der Gail│ Rožek – Rosegg│ Škocijan – St. Kanzian │Škocijanski hrib – Kanzianiberg│ Štefan – St. Stefan │ Timenica – Timentiz │ Tinje – Tainach │ Tmara vas – Emmersdorf │ Zgornje jezerce – Oberjeserz │ Zakamen – Stein. Literatura Fikfak, Jurij (ocena, 1991). Andrej Šušter Drabosnjak, Zbrana bukovniška besedila I. Marijin pasijon 1811, Izdajo zasnovala in uredila Herta Lausegger, Mohorjeva družba v Celovcu 1990. Traditiones 20, 227–228. Koroški Slovenec: list za politiko, gospodarstvo in prosveto. Dostopno na: https://www.dlib.si/ details/URN:NBN:SI:spr­24O2ENAK (pridobljeno 10. 2. 2023). Kotnik, Franz, (1907). Andreas Schuster – Drabosnjak. Sein Leben und Wirken. Graz, Phil. Diss. Kotnik, Franz (1910). Beiträge zur Volksliteratur Kärntens. 60. Programm des Staats-Ober- gymnasiums zu Klagenfurt, 3–22. Kuret, Niko (1958). Ljudsko gledališče pri Slovencih. Za 190­letnico rojstva Andreja Šusterja Drabosnjaka (* 6. maja 1768). Slovenski etnograf 11, 11–48. Lausegger, Herta (1990). Koroško bukovništvo in Drabosnjakov Marijin Pasijon. Andrej Šu- ster Drabosnjak. Zbrana bukovniška besedila I. Marijin Pasijon 1811. (Faksimile po izvo- du dv. sv. dr. Pavleta Zablatnika v Celovcu z dodano prečrkovano priredbo istega besedi- la). Ur. Herta Lausegger, (Zbrana bukovniška besedila 1). Celovec: Mohorjeva založba, VII–XXI. PASIJONSKI DONESKI 2023 18 64 Maurer­Lausegger, Herta (1992). Drabosnjakovi igri: Pastirska igra in Izgubljeni sin. An - drej Šuster Drabosnjak. Zbrana bukovniška besedila II. Pastirska igra in Izgubljeni sin. Po izvirnih rokopisih s prečrkovano priredbo istih besedil. Ur. Herta Maurer­Lausegger (Zbrana bukovniška besedila 2). Celovec/Ljubljana/Dunaj: Mohorjeva družba/Krščanska kulturna zveza, V–XVII. ­­­­­­ (2018): Avtografi Andreja Schusterja – Drabosnjaka, eniga pavra v Korotane. Starejši mediji slovenske književnosti: Rokopisi in tiski = Slovene Literature in Old Media: Manu- scripts and Printed Material. Ur. Urška Perenič in Aleksander Bjelčevič (Obdobja 37). Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 45–53. ­­­­­­ (2022): Ustvarjalni opus koroškega bukovnika Andreja Šusterja Drabosnjaka (1768– 1825). Tra ricerca sul campo e studio a tavolino. Contributi per i cento anni dalla nascita dell’accademico Milko Matičetov = Med terenom in kabinetom. Ob 100. obletnici rojstva akademika Milka Matičetovega. A cura di/ur. Marija Stanonik in Han Steenwijk. Padova: Cleup sc »Coop. Libraria Editrice Università di Padova«, 393–414. Mir: glasilo koroških Slovencev (1882–1920). Dostopno na: http://www.dlib.si/details/ URN:NBN:SI:spr­PR3X7K41 (pridobljeno 10. 2. 2023). Ruhdorfer, Luise Maria (2007). Das Passionsspiel »Terplenje in smrt Jezusa Kristusa«, St. Ste- fan bei Finkenstein, 1931. Klagenfurt/Laibach/Wien: Hermagoras = Celovec/Lubljana/ Dunaj: Mohorjeva, cop. Trstenjak, Anton (1892). Slovensko gledališče : zgodovina gledaliških predstav in dramatične književnosti slovenske. V Ljubljani: Dramatično društvo. Dostopno na: https://www.dlib. si/details/URN:NBN:SI:DOC­PGK6BXDE (pridobljeno 10. 2. 2023). Arhivski vir Jerman, Jurij (1906): Pismo, naslovljeno na Franca Kotnika, 13. svečana 1906. Koroška osre­ dnja knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem. Kotnikova zbirka. Povzetek Uprizoritve pasijonske igre koroškega slovenskega ljudskega dramatika, po­ eta in bukovnika Andreja Schusterja Drabosnjaka (1768–1825) iz Zgornjih je­ zerc pri Kostanjah so bile pomemben del kulturnega življenja v 19. stoletju in na začetku 20. stoletja. V drugi polovici 19. stoletja so bile ustanovljene tri koro­ ške slovenske igralske družbe: Kostanje (pred letom 1842), Šteben pri Bekštanju (1862) in Lipa nad Vrbo (1888). Igralske skupine so v prispevku obravnavanem obdobju uprizarjale pasijon v mnogih krajih na Koroškem ter tudi v sosednji Kanalski dolini. Dogodki so prebivalstvu omogočali kulturo v slovenščini, kar je zagotovilo njeno kontinuiteto na Koroškem. Igre so potekale v postnem času, prispevale so k duhovni prenovi in bile pojmovane tudi kot poglabljanje v Kri­ stusovo trpljenje. Prizadevanja za germanizacijo s strani liberalno mislečih in politični pritisk (nadučitelj, županstvo, c. k. oblast) ter gonja proti slovenskim duhovnikom in dr. Herta Maurer-Lausegger, Drabosnjakova pasijonska igra na Koroškem in časopis Mir (1882–1920) 65 njihov izgon iz župnije (primer Kostanje) so povzročili, da je bilo na Kostanjah delo Slovenskega katoliškega izobraževalnega društva oteženo, slovenska pasi­ jonska dejavnost se je za dolgo let zaustavila. Igralci v Lipi nad Vrbo in v Štebnu pri Bekštanju so lahko igrali pod ugodnejšimi pogoji, kar se je odražalo v pogo­ stnih domačih nastopih in gostovanjih v drugih krajih. Poročanje o Drabosnjakovem pasijonu v glasilu Mir: glasilo koroških Sloven­ cev (1882–1920) je v središču zanimanja tega prispevka. Vključeni citati – ob­ vestila o dogodkih in izvlečki iz poročil o dogodkih – odsevajo duh časa, dajejo informacije o pogostnosti nastopov, krajih nastopov in terminih posameznih igralskih skupin, omogočajo pa tudi vpogled v njihov specifični položaj. Napo­ vedi prireditev in poročanje v Miru se ob številnih drugih virih izkažejo za ne­ pogrešljive pri raziskovanju slovenske pasijonske dejavnosti na Koroškem. Pri­ spevek zapolnjuje del vrzeli na področju raziskovanja verske ljudske dramatike na Koroškem in je podlaga za nadaljnje raziskave. Resümee DRABOSNJAKS PASSIONSSPIEL IN KÄRNTEN UND DIE ZEITSCHRIFT »MIR« (1882–1920) Aufführungen des Passionsspieles des Kärntner slowenischen Volksdrama­ tikers, ­ poeten und »bukovnik« Andreas Schuster Drabosnjak (1768–1825) aus Oberjeserz/Zgornje jezerce bei Köstenberg/Kostanje waren ein wichtiger Teil des kulturellen Lebens in Kärnten im 19. und beginnenden 20. Jahrhundert. In der zweiten Hälfte des 19. Jahrhunderts wurden drei Kärntner slowenische Laientheatergruppen gegründet: Köstenberg/Kostanje (vor 1842), St. Stefan bei Finkenstein/Šteben pri Bekštanju (1862) und Lind ob Velden/Lipa nad Vrbo (1888). Die Spielgruppen führten in dem im Beitrag behandelten Zeitraum in vielen Orten Kärntens, aber auch im benachbarten Kanaltal, Passionsspiele auf. Die Veranstaltungen ermöglichten der Bevölkerung Zugang zur slowenischen Sprache, womit auch die Kontinuität des Slowenischen in Kärnten gewährleistet blieb. Die Spiele fanden in der Fastenzeit statt, trugen zu spiritueller Erneuerung bei und verstanden sich auch als Vertiefung in die Leidensgeschichte Christi. Germanisierungsbestrebungen seitens liberal Gesinnter und der politische Druck (Oberlehrer, Gemeinde­, und k. k. Behörde) sowie Verhetzungen gegen slowenische Priester und deren Vertreibungen aus der Pfarre (Beispiel Kösten­ berg) erschwerten die Arbeit des Slowenischen katholischen Bildungsvereins in Köstenberg »Slovensko katoliško izobraževalno društvo«, sodass hier die slo­ wenische Passionsspieltätigkeit für viele Jahre zum Stillstand kam. Die Spiel­ gruppen in Lind ob Velden und in St. Stefan bei Finkenstein konnten ihre Spiel­ PASIJONSKI DONESKI 2023 18 66 tätigkeit unter günstigeren Bedingungen ausüben, was sich in der Häufigkeit der Aufführungen vor Ort und in Gastaufführungen auswärts niederschlug. Die Berichterstattung über Drabosnjaks Passionspiele im Kärntner slowe­ nischen Organ »Mir : glasilo koroških Slovencev« (1882–1920) steht im Fokus des vorliegenden Beitrags. Die eingebrachten Zitate – Veranstaltungskündigun­ gen und Auszüge aus Berichten über die Veranstaltungen – widerspiegeln den Zeitgeist, geben Aufschluss über Aufführungshäufigkeit, Aufführungsorte und ­ zeiten der einzelnen Spielgruppen, lassen aber auch auf ihre spezifische Situa­ tion schließen. Die Veranstaltungsankündigungen und die Berichterstattung im »Mir« erweisen sich, neben vielen anderen Quellen, zur Erforschung der slo­ wenischen Passionsspieltätitkeit in Kärnten als unverzichtbar. Der vorliegende Beitrag deckt einen T eil des Desideratums im Bereich der Erforschung religiöser Volkssschauspiele in Kärnten ab und soll zu weiterer Forschungsarbeit dienen.