71. ttevmn. I Lhbliail. i toreR, 30. marca 1915. XLVIII. lelo. .Slovenski Narod- relj« T I4«fc!|sml m dom dostavljen: ct\t 1eto MprcJ . . • . K 24*— po! leta „ » • • • • 12*— Četri leta m • • • • » 6*—-oa mesec m * • • • » 2*— v nprivniStvu prejeman: ćelo lete naprej . » • . K 22*— pol leta , • • • • s 11 — čctrt leta . • . • « # 5'50 na raeaec . • • • • • 1*90 Doptsf ni? §€ frantrirajo. Rokopiri se ne vračaj©. tJredalttroi Kamilo?« alica it ft (v pritličju levoj telefon it 34. Isfcafa *šak šmm ivećer ItvzanM nedelj« in praznik«. Tnserati veljnjo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin.t za dvakrat pg 14 vin., za trilaat ali večkrat po 12 vin. P.irte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih lnserciiah po dogovoru. UpravniStvn naj «e pošiljajo naroenine, reklamacije, inserati Lt 4, to je administrativne s'vari ■ Fesamezna *t«vllk« velja 10 vla*r)ev. i Ai4 pismena naročila brez istodobne vposlatve narofnine •• ne ozira. „ffarotfa* Uskasna" telefon «L SS. .Slovenski Narod" velja po poitl: za Avstro-Ogrsko: ce!o Teto sknpaj naprej • K 25*— po! leta „ „ . • . 13*— četrt leta „ „ • . o 650 na mesec m m , , m 2-30 za Nemcljo: ćelo leto naprej . • K 30'«■ za Amcriko in vse druge dežeie: ćelo !eto naprej . . . K 35.—• Vprašanjem plede insemtov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamkf Upravniitvo (spodaj, dvorišče levo), Knaflova a!ica ŠU 5, telefon &U 85«- Svetovha vojna. Zavrnjeni Rusi pri Banyavd!gyu. — Pone-srečeni ruski napadi severno cd Uzsoka, v Bukovini in v Poljsku — Za Nemce uspešni boji v Argonih in v Lotaringiji. — Nemške čete so zavzele Tauroggoi in vjele pri Kras- nopolu 1000 mož. ODBITI RUSKI NAPADI V KARPATIH, V BUKOVINI IN NA POLJSKE M. — VZGLEDNA HRABROST IV. KONJENIŠKE ARMADNE DIVIZIJE. Dunaj, 29. marca. (Kor. urad.) Uradno razglašajo, dne 29. marca: Boji v Karpaćih še trajajo. Včeraj izvršeni ruski napad na v sine vzhodno od Banvavolgva smo ; > večunietn boju odbili z veliki mi -im\ za sovražnika. Polki IV. konjeniške armadne divizije so se, kakor v prejšnjih bojih *ete prve črnovojniške pehotne brigade bili naravnost vzgfedno. Krvavo eo odbili opetovane nad-TKK-ne sovražne navale. Severno od gorskega prelaza '/zsok so se ponesrečili ruski noćni ^apad? v učinkovitem ognju naših postoiank. Na fronti v jugovzhodni Galiciji topovski boj. Ruske čete, ki so prodrle vzhodno od Zaleszczykow preko Dnjestra, smo po Putem boju zvrnili. V ruski Poljski in zapadni Galiciji irestoma topovski boi. Ruski nočni napadi na Loszini v Poljski so se ponesrečill. Naniestnik načelnika generalnega Štaba pJ. Hofer, fml. ■ • ■ vAŠE ĆETE SO ODBILE RUSKE NAPADE V KARPATIH TER VJELE 1230 MOŽ. Dunaj, 28. marca. (Kor. urad.) T>-dno razglaša, dne 28. marca: R'iske napade v dolinah rek On-lawe in Laborcze smo krvavo od« otfL Boj na višinah ob obeh straneh eh dolin Je od včeraj zjutraj xij(;njal. Podnevi in ponoči topovski boj n spopadL V ostalih odsekih karpatske mte nadaljni trdovratni boji Vjeli mo 1230 Rusov. V zasledovalnih bojih v severni bukovini smo vjell nadaljnih 200 ! * jetntkov. Sltuvacija v niski Poljski in v a pade i Galiciji je neizpremenjena. Vamestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fml. (1 rioKujemo to poročilo iz vče-ajšnjtga lista, ker je bil v njem po--notama izpuščen važen stavek. — Uredništvo.) * • VEMfl SO OSVOJILI TAUROG-jEN IN PRI KRASNOPOLU VJELI 1000 RUSOV. Beroiin, 29. marca, (Kor. urad.) VVolffov biro Javlja; Veliki glavni stao, dne 29. marca. Vzhodno bojišče: Naše čete so v naskoku zavzele Tauroggen ter vjele 300 Rusov. Na železniški progi VVirballen-Kowno se ie z naitežiimi izeubami za so\ražn;ka ra^bll ruski napad pri Pil viszkih. V okolici KrasfiopoTa snio vjeli na^ 1000 mož, tned njimi eno eska-dr*.io gardnlh ulanov s konii ter vr aiili 5 strobih pušk. Ruski napad ?everno zapadno od C^echano^va smo odbili. Vrhovno araiadno vodstvo. * BITKA V KARPATIH. Komunike nam poroča o novem uspehu naših čet v prostoru Banja-voljr>'-Laborczev, kjer so naši odbili srdit ruski napad. Glavna bitka se je tore] razvila na fronti od doline On-dave do doline Laborcze južno od Mezolaborcza ob dvotirni " železnici od Homone preko Lunkovskega sedla. Rusi pclagajo očividno veliko važnost na to, da bi prebili na tem mestu naše pozicije. Poslej pa se jim to §e ni nikjer posrećilo. Kakor jeklo trdno stoje naše čete v Karpatih in odbijalesilneruske napade na glavnih cestah v ogrsko nizino. Zelo važno vlo^o je igrala tuđi zopet v tej bitki konienica. Komunike omen.:a četrto konjeniško divizijo. Pri tej so nižie av^trijski in češki dragonci ter ulani iz Galicije. V goratih krajih konjeni-ca ne more razvijati vseh svojih vr-lin in če slišimo pohvalo te konjenice je najbolj verjetno, da se boja ni uđe-ležiiafkot konienica, marveč kot in-faincrija. Zopet lep dokaz mnogostranosti tega orož;a. Po poročilu nekega vojnega po-ročcvalca z dne 28. t. m. je presto-pila velika bitka v Karpatih med Konieczno in prelazom Uzsok v novo fazo, dasiravno do kake odločitve še ni prišlo. Vojni poročevalec pravi, da so se ta dan ruski napadi v dolinah Ondave in Laborcze ustavili. Te doline meje prostor, v katerem leži prelaz Dukla. Z gorskih grebenov gredo tam štiri ceste proti jugu. Najbolj zapadna cesta je ona iz Gorlic v Galiciji, prehaja pri Konieczni na ogr-ska tla ter gre preko Zbora v Bartfo, na drugi strani pa se odcepi cesta v Alsopagonv, kjer se združi s cesto iz Zmigroda v Galiciji ter vodi po dolini Ondave proti jugovzhodu. Pri Felsovizkozu prihaja v dolino Ondave tuđi cesta, ki gre preko Dukle proti jugu in končno imamo tu še cesto iz Rymanow-Jasliske preko Czeremcke ob rečici Laborczi v Mezolaborcz in Laborczkrev ob važni dvotirni železnici Homona-Lup-kovsko sedlo-Zagorz. Ob teh cestah so prodrli Rusi s silno močnimi četa-miinvbesnih napadih v dolino Ondave in Laborcze in pričela se je ljuta borba v teh dolinah in v gozdnatem gorovju med njimi. Dolgo je bitka ralovila, dokler ni vžtrajna hrabrost naših čet zlomila ruski sunek in zadržala njih ofenzivo. V isti pokrajini se je vršila že meseca novembra in začetkom decembra težka borba proti silno premoćnim ruskim četam. Ali hočejo Rusi sedaj pričeti zopet na tem me-stu novo ofenzivo ali pa imaio pri- pravljene nove operacije, o tem da-nes sodba šc ni mogoča. Dejstvo je samo, da so poslali Rusi v te doline silna ojačenia in da se na vso moč, doslej pa brezuspešno trudijo prebiti naše pozicije. Uspehi, ki so jih do-sc^'lc naše čete, scveda ne pomenijo še ocllcčitve, dokler silne ruske rezerve vsled izg^ub še nišo izčrpane. • ♦ .. BOJI V BUKOVINI. Poročevalec nekega madžarske-gej lista poroča o bojih pri Črnovicah in Sadagori tole: Ko so naše čete osvnhodile Čr-novice. so se Rusi umaknili v dolino Pruta ter se zakopali 800 korakov od levesca brega rekc. Ruska fronta je segala od Ostricze do Hlirmcze. Naše čete pa so imele zaseden desni breg Pruta z nalogo, da Rase odrine-jo še delj. To ni bila lahka naloga, ker so Rusi neprestano obstreljevali naše zakope in peskušali vse. da bi se popolnorna umaknili na 'evi breg. Zato so se vršili vsi boji, o katerih je poročal glavni stan. V četrtek dne 1S. t. in. so poskusili Rusi zopet pridobiti prostora, Sleiil je hud boj od 9. ure zvečer pa drugi dan do 2. po-poldne. Mesto je bilo popolnoma temno, ceste nišo ^mefe biti razsvet-Hcne. Od takrat stoji bitka neprene-homa, V po^edeljek 22. t. m. se je nenadno obrnilo. Naše čete sd dobile povelje pričeti z ofenzivo in zasesti vaši v doli;1 i Pruta. Ziutrai ob 6. se je pričela akc'ja z ognjem topov. Iz-počet'ca so Rusi precej moćno odgo-varieli. Ob pol \2. so pričele naše čcfe z naskok^m proti večkratni pre-moči. Zlasti ljut je bil boj ob cesti Rohozna-Sadagora. Naše čete so z veliko silo prodrle in se borile kakor levi. Korak za korakom so prodirale. Pcpoldrse ob 4. so bile ruske vrste oma Jane. Blizu Sadagore je sovraž-nik zopet spreiel bitko. Prišlo je do bajonefnega boja, v katerem so naši zmagalf. Rnsj so :meli velike izgulie in 5O zbežaii proti R^ranczi. Vrt kaštela v Sadigori ie bil po bitki poln mrtvih Rusov. Zvečer so pripeljali naši 240 vjetnikov in mnogo ranjenih Rusov nazaj. S tem pa naša akcija še ni bila končana. V rioči na to-rek smo nađaljevali ofenzivo in zopet so imeli Rusi velike izgube. Na po?!opjih v Sadigori. Bojanu, Czer-na^"ki in Mahali vihrajo naše zastave. -Az Est- poroča: Pri Bojanu in »everno od mesta se vrši že pet dni ljut boj. Števiio tisoč vjetnikov se je med tem zopet pomnožilo, tako za 10 častnikov. Vjete Ruse pošiljajo naši v oddelkih po 40 do 50 mož v zaledje. Vidi se, da dobiva sovražnik iz Besarabije ojačenia. Tuđi se je da!o dognati, da so Rusi dobili Čete iznred raznih trdnjav. Rusi so izra-bili vijugasti tok Pnjestra ter tam zgradili prave trdnjave, ki tvorijo več paralelnih črt, od katerih je vsako treba posebej z^avzeti. BOJI OB DNJESTRU. i>No\va Reforma« poroča: »Ko so naši zasedli bukovinski obmejni kraj Banillo, je bila njih prva naloga, da so popravili most preko Czere-mosza, nakar so naše čete dospele do fifališkega obmejnega mesta Zalucze ter prekoračile med streljanjem topov dolino reke Prut. Tuđi veliki most preko Pruta so bili Rusi razde-jali. Končno so naši zavzeli na drugi strani Pruta ležeče okrožno mesto Sniatyn. Zasledujoč sovražnika, so naše čete vjele mnogo Rusov ter za-jele transport municije. Od tod so naši zmagovito prodrli preko Steco-we do okrožnega mesta Horodenke. V blizini tega mesta ob neki težko dostopni soteski na desnem bregu Dnjestra stoji stara razvalina Ra-kovviec ter vzhodno od te razvaline na robu nlanote, dostopne samo z ene strani grad Czernelica, ki je svoj čas služil poljskemu kralju Sobieske-mu kot opQrišče za njegovo vojsko. Vzhodno od Horodenke v dolini Dnjestra ob bukovinskć-gališki meji leži kraj ttorodnica s starim ta-boribčcm nedaleč od Zaleszcvkov. Do sem so prodrle naše čete na svojem zmagovitem pohodu severno od Črnovic. Iz Z\vimiacz-Kryszczatka v Za!eszczyke gre pot preko dveh velikih železnih mostov. ki pa sta razstreliena, tako da je bilo treba napraviti pontonski most. Tu precej široka rcka Dnjestcr je omogočila Rusom spraviti svoj plen v Rusijo. Pre-bivalstvo so Rusi porabili, da je kopalo zakope. Zaleszcvki so zelo važna strategična točka. Nekako en dan s čelnom nižie oh Dnjestru pri Onutyu je ruska meja. Na povelje ruskega poveljnika Sinokosova opravlja naša davčna oblast svoje pos'c še danes: sicer pa so vsi urad-niki in učitelji zbežali. ZADNJI IZPAD IZ PRZEMYSLA. Neki vojni poročevalec poroča, da je izvedel iz kompetemnega vira, da cn!h 10.000 mož, ki so jih naši izgubili pri zadnjem izpadu iz Prze-m3TsIa, nikakor ni padlo v bitki, marveč da so vsi, ražen nekaj sto mrtvih, prišli ranjeni ali ali onemogii v rusko vjetništvo. To izliaja tuđi iz števila vjetnikov, kakor je navajajo Rusi s 117.000, kar je megoče Ie te-daj, če vŠtejejo Rusi tuđi te vjetnike. Letalci iz Przemys!a. Iz Stockholma poročajo preko Budimpešte po petrogradskem kore-spondenčnem uradu z dne 21. t. ir.: Dne 19. marca, neposredno pred predajo Przemvsla, so se dvignili trijc 7rakorlovi s častniki in pošto iz Przemysla ter se obrnili proti jugo-zahodu. Najbrže pa jih je močen orkan sunil \z te smeri. Lctala so se morala spustiti na tla pri Brest-Li-tovsku in Kameneck-Litavsku. Le-talci so bili vjeti, * * * Iz Varšave. Iz Varšave poročajo: \*se mo-ško prebivalstvo mesta, ki je zmož-no nositi orožje, so uvrstili v vo-jaštvo. Vojaška uprava je odredila najdalekose/nejše priprave za obrambo mesta, ker je v kratkem pričakovati nemškega napada. * V Vzhodnem morju. Iz Stockholma poročajo: Poročilo nekega norveškega kapitana, da je vide! neko nemško brodovje severno od Oelanda in srečal šest nem-ških bojnih ladij v severni smeri pri Stora Karlsoju, je povzročilo v Stockliolmu govorico, da se nahaja oddelek nemške mornarice v blizini Aalandskih otokov in da hoče nanovo motiti pomorsko trgovino z Rusijo. + • • Razni Intervivi. Iz Amsterdama poročajo: Listi priobčujejo pogovor bivšega sena-torja Beveriga s Hindenburgom, ki je med drugim izjavil, da bi bila Anglija lahko preprečila vojno. Rusija bi ne bila pričela, če bi bila Anglija rekla »ne«! Toda Anglija je hotela vojno. Anglija si je mislila, da bo s Domočjo Rusije in Francije uni-Čila Nemčijo. Hindenburg se je baje izrazili Rusije ne sovražimo, Franci-jo imamo radi, a Anglijo sovražimo. — Beverige je raenil, da se v sploš-nem sodi, da obstoja v Nemčiji neka vojaška stranka, ki je provzročila vojno. Hindenburg je nato odgovoril: Vse to je nesmisel, kakor je nesmisel trditev, da je cesar odgovoren za voino. Hindenburg ie končal: Seve- da borno v tej vojni zmagali, o tem nihče ne dvomi. — Beverige je imel tuđi dveurni razgovor s cesarjem in pred kratkim tuđi s pl. Tirpitzom, ki je med drugim rekel, da mora obču-dovati kolosalno vztrajnost Anglije glede razširjanja lažniivih poročil. Tirpitz ie iwdi obsoial Amerikance zaradi preskrbovanja municije in orožja zaveznikom. Izjavil je. da ima Ncmčija doveli vsega. kar rabi, vojna pa bi bila že končana, če bi bila Amerika prepovedala Izvoz orožja. Zarota v Petrogradu. Iz Petrograda poročajo: Tu so odkrili zaroto. \" stanovanju aretira-nega policijskega častnika Demian-kova so našli mnogo obtežilnega materijala. Demiankov se je v zaporu obesil. — Vsled vedno bolj se šireče-ga odtegovanja od vojaške službe je vojni minister izdal svarilo, po katerem se pohabljenje samega sebe kakor tuđi druga taka dejanja, ki služi-jo v to. da se Ijudje odtegnejo službovanju v fronti, najstrožje, da ćelo s smrtjo kaznuje. Na Finskem. Iz Stockholma poročajo: Ruski admiralski svet je odredil uradno na Finlandskem najstrožje zastraženit obrežja. Vsako merjenje in risanje kart je prepovedano. Pri signalskih štacijah in pri obrežnih stražah se civilne osebe ne smejo ustavljati. Straže smejo. če opazijo sumljive osebe ali Čolne, rabiti orožje. Vzrok tem odredbam je baje strah pred vstajo na Finlandskem- Nemci v Rusiji. Iz Stockholma poročajo: Ruski minister notranjih zadev je odredil, da ruski nernški kolonisti ne smejo več skupno stanovati v eni vaši. Ne smejo imeti tuđi svoje lastne uprave, marveč jih je kolikor možno razde-Iiti med rusko prebivalstvo, zato, da. se zlomi njihov »škodljivi nemški vplivtf. Petrograd, 28. marca. (Kor. ur.) Na kongresu združenega plemištva so bile sklenjene te-le resolucije: 1. Iiiozemcem naj se prepovc udeležba pri podjetjih, ki služijo narodni obrambi. 2. Vse kolonije, ki so v Rusiji v nemških rokalu naj se zaplenijo in posestva. ki jih imajo v rokah Nemci, Avstrijci ali Ogri naj se razdele med veterance iz častniškega in vo-jaškega stanu. Nadalje naj se zapleni* jo vse imobilije pripadnikov teh na-rodov takovmestih kakor tuđi v va-seh in sicer tuđi potem, če so jih njih posestniki že prepisali na ruske po* danike. MIR NA ZAPADNI FRONTI. — GENERALNI POLKOVNIK PLEM KLUCK. Beroiin, 29. marca. (Kor. urad.) VVolffov biro javlja: Veliki glavni stan, dne 29. marca. Zapadno bojišče: Dan ie potekel na vsi zapadni fronti dokaj mirno, samo v Argon-skem lesu m v Lotaringiji so se vrŠi-Ie majhne, za nas uspešne borbe. Generalnega polkovnika plem Klucka je pri nadzorovanju sprednjili pozicij njegove armade lahko rani) šrapnefski strel. Njegovo stanje ie zadovoljivo. Vrhovno armadoo vodstvo. Francosko vojno poročilo. - Iz Pariza poročajo: V soboto zvečer ob 11. je bilo izdano tole uradno poročilo: Dan je minil docela mirno. Na ćeli fronti ni bilo zazna-movati nobenega sovražnega giba- Stran 2. .5LOV£N5KJ NAKVD9, đnt 30. marea iyi5. 71. ttcv. uja. Neki nemški aeroplan, ki je metal bombe na Manoavilier pri Lune* villu, so naše ćete obstreljevale in ga prisilile, da se je spustil na tla. Le-talca in opazovalca smo vjelu Nemški »golob« nad Calaisom. Pariz, 29. marca. (Kor. u rad.) »Temps« javlja: Vjeraj se je znova pojavil nad CalaUom neniški aeroplan in je iz visine kakih 2000 metrov inetal na mesto bombe, ki so se raz-počile na ulicali. Ker so bile radi zgodnje jutranie ure ulice prazne, so bombe povzročile samo materijalno Škodo. • * v Letalct nad Strasstrargom. Pri zadnjem obisku franeoskih letalcev nad Strassburgom je bilo, kaikor znano, več ossb zadetih. Pet in pol ter loletna hčerka nekega poštnega uslužbenca sta umrli, dva druga otroka sta težko ranjena, neka vdova z imenom Weste je hudo bo-lana, 5 otrok bo okrevalo. Bojazen pred »Zeppelint« io zrako-pIovL Iz Zeneve poročajo: Za onega tetalca in spremljujočega opazovalca, ki v okrožju pariških utrdb uni-čita prvega »Zeppelina«, je razpisal »MaJn« nagrade v znesku 25.000 in 10.000 frankov. Iz Ženeve poročajo: Strah pred nemškimi zrakoplovi se vedno ob-vladuje prebivalstvo v Parizu. Policija dobiva neprestano denuncijacije, ki dolže gotove ljudi, da so dajali zrakoplovom znamenja z lučjo. V Rue des Abbesses, na Montmatru. je vdrla množica v neko hišo, v kateri je bilo neko okno razsvetljeno. Klicali so: -»Doli s špijoni!« in bi ga bili sigurno linčali, čeprav je bi! dotičnik sam uradnik policijske prefekture in imel nalogo nadzorovati špijone. če bi ne bil pri njem na obisku slučajno ataše ruskega poslaništva. Oba Garibaidija v franeosk! annadl. Iz Pariza javl'a korespondenčni urad z dne 29. marca: Giuseppe Qa-ribaldi Je imenovan za polkovnika« Ricciotti Garibalđi pa za bataljon-skega poveljnika. Maršal French o iziđu vojne. Iz Amsterdama poročajo: »Daflv Telegraph« priobčuje to-le naziranje maršala Frencha o iziđu vojne: No-benega dvoma ni o iziđu vojne. Nik-dar nisem bil zmage tako gotov kot danes. O vrednosti posameznih vrst orožja se je izrazil French, da ima primeroma največji pomen artiljerija, a orožie, ki odločuje dan, je puška in strojna puška. Infanterra je še vedno kraljica bitk. O nemških vojakih se maršal French ni zaničljivo izrazil, kakor poroča korespondent, a izjavil je, da nišo nič boljšL kakor vojaki drugje. Priznal jim je njihovo hrabrost in dobro disciplino, * Angleško vojno brodovfe. * Iz Londona poročajo: Kralj je obiskal v soboto v Harvichu zasi-drano brodovje. Velika eskadra ima sedaj tuđi en podmorski čoln najno-vejšega sistema in enega torpednega mšilca novega trpa. Kralj je ogovori! več mornarjev, ki so se že udeležili pomorskih bitk, nato si je ogledal se hidroplane. Predno se je kralj odpe-Ijal, je pogosti! vse moštvo na svoje stroške, Nemško devetmilijardno posojila Berolin, 28. marca. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča: »Mcssagge-ro« skuša zmanjšati uspeh nemškega devetmilijardnega posojila s trditvijo, da se je Nemčija, da doseže ta uspeh, posluževala kakoT pri prvem vojnern posojilu vseh le mogočih zvijač. Edi-ni trik, ki ga navaja »Messaggero«, }e ta, da so sodelovale posojilnice, pri katerih so oni, ki so hoteli kaj podpisati za vojno posolilo, zastavili vrednostne papirje. *Messaggero<-pač ne vć, da so posojila na vrednostne papirje popolnoma legitimna, da se taka posojevanja na vrednost-ne papirje dogajajo po celera svetu in da nemške posojilnice, ki tuđi pri najsigurnejših papirjih posojajo le do 75%, ravnajo mnogo previdnejše, kakor na primer banka v Angliji, ki je olajšala podpisovanie angleškega vojnega posojila s tem, da je posojala na vrednostne papirje d^ 95% in da končno znaša svota, ki jo je bilo na prvo nemško vojno posojilo, v znesku 4500 milijonov mark še treba vplačati, le še kakih 300 milijonov mark, kar odgovarja samo 7% vojnega Dosojila. Da so se zvišale med vojno vloge v hranilnicah in depoziti pri bankah, da sklepati, da se bo-do vplačila pri teh devetih milijar-dah novega vojnega posojila izvršila ravno tako gladko, kaikor pri prvem vojnetn posojilu. Novo angleško posojIKv London, 29. marca. (Kor. urad.) Finančni krogi računajo z izdajo novega vojnega posojila y znesku 400 miflijcmov funtov št:rlingov (9600 milijonov kron) v drugi polovici me-seca maja. • » • Delavsko šibanje na AngleSketn. Iz Londona poročajo: Zakladni kancelar je sklenil z zvezo mašini-stov in kovin:rkih delavcev pogodbo, ki daje delavcem pri municijskih tvornicah in v tvornicah za izdelova-nje vojnega materijala, s strani vlade posebne ugodnosti. Ta pogodba se je sklenila zato, da se po možnosti preprečijo stavke. Francoska zbornica. >'Humanite* poroča, da so pred-sedniki raznih franeoskih zborničnih odsekov sklenili odvođenje zbornice, ter izrekli željo, da naj se zbornica, če treba, skliče s posebnimi pozivni-carni. Med odvođenjem zbornice bo-do reševali tekoča zbornična dela kakor do sedaj, posamezni zbornični odseki. Kakor poroča *Temps<* }e pred-ložil finančni minister v zbornici zakonsko predlogo, ki naj določa, da se prekoračenja izvozne prepovedi od sedaj naprej zasledujejo kazensko, med tem ko so se doslej ta prekoračenja kaznovala z denarnimi globa-mi zaradi zatajevanja davka. *Petit Parisien - poroča o izjavi trgovinskega ministra v trgovskem odseku zbornice, da vlada ne name-rava podaljšati moratorija za trgov-ske dolgove, menice in trate do konca vojne. Vsekakor pa še ni prisel trenutek za odpravo moratorija za take obveznostL DELO NE.MŠKIH PODMORSKIH COLNOV. Pariš, 27. marca. (Kor. urad.) Pamrk »Niagara«. ki je imel na kro*-vu rešeno moštvo pri New-Port-Ne\vsu pctopljenega parnika ^Florida-, je na svojem povratku iz New-vorka v visini Chernonrga srečal 25. marca neki nemški podmorski čoln, kateremu je pa vsled večje hi-trosti ušel. London, 29. marca. (Kor. urad.) Reuterjev urad javlja: Parnik »Fala-ba^ je bil pri Milfortu zadet po torpedu in se je potopil. Na ladji je bilo 260 oseb, od katerih so jih resili 137. London, 29. marca. ('Kor. urad.) Kakor poročafo listi, je v soboto neki nemški podmorski Čoln na obrež-ju pri Pembrokeshiru potopil p?rnik »Aguila« iz Liverpoola. 20 mož po-sadke i>e je danes izkrcalo v Fish-guardu. Iz Livemoola poročajo: Angle-ški parnik »Vosges- je bil vs'cd ob-streljevanja z granatami, najbrže od podmorskega čolna, pri cornwallski obali potopljen. En strojnik je bil usmrćen, tri osebe izmed posadke pa ranjene. 30 mož je bilo rešenih. Izkrcali so jih pri Newquayu. Potopljeni parnik je obsegal 1300 ton. Kodanjski listi prinašajo seznam v zadnjem tednu pogrešanih an^le-ških parnikov. Takih je 24, ki so bili po večini najbrže torpedirani • » Napadi na nemške podmorrke čolne. London, 29. marca. (Kor. urad.) Reuterjev urad. — Moštvo parnika »Lizzie«, ki je v soboto priplul iz Dieppe v Liauel)y, je pripovedovalo, kako se je parnik zadel ob nemški podmorski čoln. »Lizzie* je prišla blizu otoka Wight v blizino podmor-sekga čolna »U 37*. ki je vlekel za seboj čolne z moštvom torpedirane-ga --DeJmira/-. Ko je podmorski čoln zagledal ^Lizzie-, je prerezal vrv ter s polno paro plul proti »Lizzie*r. Ta je izginil z obzor'a. Velika množina o!ja se je prikazala na površju. •>Lizzie^ je ostala eno uro v blizini, pa ni več videla podmorskega čolna. Wolffov urad pripominja k temu: Kapitanu parnika »Lizzie* je menda mnogo na tem, da dobi premijo, ki je razpisana za one parnike, ki za-denejo ob nemški podmorski čoln ter ga potope, Amsterdam, 29. marca, (Kor. urad.) »Telegraf« poroča iz Rotter-dama: Kapitan harviškega parnega čolna »Briissel« je 28. t m. popoldne opazil na vožnji v Rotterdam, da plove neki podmorski čoln v isti smeri ž njim. Kapitan je takoj začel voziti s polnim parom, tako da je parnik do-segel 17 vozi je v. Začel je streljati ter oddal kakih trideset strelov proti podmorskemu čolnu. Ta je švignil pred parnikom naprej ter se potopil i namenorru da torpedira parnik. »BrusseU je sledil s krmilom vsakc-mu gibu podmorskega čolna, čegar periskop se je vedno vide!. Naenkrat je kurjač pri kotlu začutil sunek; podmorskega čolna nišo več videli. Potopllen podmorski čoln« Iz Berolina poročafo dunajskemu listu >Die Zeiu: Kakor javlja »Pojitiken*, rax-glaša angleška admiraliteta: Upravi-čeno sodimo, da se je nemški podmorski čoln »U 29« z vso svojo po-sadko potopiL »•U 29« je bil nedavno tega zaposlen pri otokih Scillv, kjer je potopil 6 ladij. čolnu je poveljeval kapitan Weddigen, ki je preje na krovn nekega drugega podmorskega čolna potopil križarke »Cressv«, *Ab< j- kir^- in »Hogue«. • • NAPAD NA DARDANFLE. Maršal Liman von Sanders — po-veljnlk dardanelske armade. Carigrad, 29. marca. (Kor. urad.) Cezarski iradć določa, da tvorijo turske čete v Dardanelah in okolici posebno, peto, armado, katere vrhovno vodstvo prevzame maršal Liman von Sanders, dosedanji po-veljnik prve armade. Potopljena francoska oKIopnlca? Carigrad, 29. marca. (Kor. urad.) Kakor je izvedela »Agence tele^ra-phique Milli-, se je končno potopila francoska okiopnica ^Oaulois^, ki je bila v boju dne 13. marca težko po-škodovana. Vojno posvetovanje generalov. vKolnische Zeitung« javlja iz Kopenhagna: vNationaltidende« priobČuje iz Londona to-le brzojavko: Priprave za odločilen napad na Dardanele se nadaljujejo z vso energijo. Vojne Iadje. transportne ladje s četami in s premogom, prihajajo vsak dan na otoke pred Dardanela-mi. PoveliujoČi admirali so imeli dne 27. marca vojno posvetovanje, na katerem 5O sklenili izvesti napad in naj to stane kolikor hoče. Kakor po-roca ^OsiH. Lloyd>% je nakupil an-gleški konzul v Pireju veliko Število tovornih parnikov in ladii za raz-svetliavo, ki so takoi odplule. Sprem-ljal so jih angleške križarke. * ♦ Grški mornarlški mfnister o darda-nelskib opsracijah. Tz Rima poročajo: Specijalni poročevalec ^Corriere d' Itajia* priobčuje razgovor z grškrrn ministrom Stratosom o dardanelskih operaci-jah. Stratos jih presoja jako skeptično. 7. brodovjem samim zavezniki svojega cilja ne bodo d^>segli, zasesti morajo marveč predvsem polotok Galipoli ter azijatsko obrežje morskih ožin. Posebno težavna bo okupacija Carigrada, dokler zavezniki ne uničijo močne, v Traciji se nahaja-joče turske armade. Isti list poroča iz Aten. da se trudi angleska diplomacija na vse kriplje, da bi pridobila Grško za trojni sporazum. Rusija prott nevtralizacifl Dardanel. Kopenhagen, 29. marca. Petro-gradska vRieč« protestira proti ne-vtralizaciji Dardanel, ki je brezumna. Če bi pa le prišla v poštsv, potem se moTa urediti tako. kakor pri Panam-skem prekopu, nad katerim izvršuje-jo Združene države suverena prava tuđi v tem oziru, da smejo preVop utrditi. Neobhodno potrebno je, da obvlada Rusija morske ožine tuđi vojaško. Angleži 5O 5e po^kusiil Iz krcati v Medini. Carigrad, 28. marca. Iz Medine Javlja jo: Neka angleška vojna 1adja je izstrelila na mesto par granat ter poskusila izkrcati nekaj moštva. Arabci pa so Angleže napadli ter po večini pobili, Bo'i v Kavkaza« Carigrad, 28. marca. Privatne vesti poročajo: Ruski kozaki in in-fanterija so napadli včeraj turske čete Južno od reke Araha, ki pa so jih s težkimi izgubami odbile. Tuđi ruski napadi pri Artvinu so se ponesrečili. Severno od reke Oltv so zadržale turske čete ruski napad. Neki ruski aeroplan je raztrosil po ravnini Pa-sinler proklamacije v turškem Jeziku, kakor da bi bile napisane od mo-hamedancev. V Aserbejdžanu vlada mir. Rusi koncentriralo »voje sile pri Choi. • • • 2elezniško osobje v Egiptu. Milan, 29. marca. (Kor. nrad.) Kakor poroča »Italia*, Je egiptovska vlada iz nezaupanja do domačinov nadomestila vse železniško osobje z Angleži. IZ NEVTRALNIH DRŽAV. Italljanski mlnlstrskl svet »N. Fr. Pr.« poroča iz Rima: Ministrski svet ]e imel v soboto tri- | orno posvetovanje. ^Idea Nazionale^r trdi, da je podal zunanji min. Son-nino obširno poročilo o političnem položaju. Uradno pa se objavlja, da se je posvetoval ministrski svet o izvršilni naredbi k zakonu o vojaški in gospodarski obrambi države* BoJgarija boce ostati nevtralna, Sofija, 29. marca, (Kor. urad.) -Agence Telegraphique Bul^are.v* — Zasedanje sobranja je bilo danes zaključeno. Pred čitanjem ukaza glede zaključka je izjavil ministrski pred-sedmk Radoslavov, da je zanj zelo važno, obnoviti svojo preišnjo izjavo in jo obenem podcrtati, da je bila vlada zdaj strofo nevtralna in da bo tuđi vnaprei. Vdala se ne bo nika-koršnemj pritisku in se ne bo dala zapeljati od nikakoršnih praznih ob-Ijub, ker je mneni-j, da imrajo biti reelni interesi Bolgarske pred vsemi sentimentalnim! razmišljevanji. Bol-garski narod srne zaupati svoji vladi, katere politika more le koristiti de-želi. BoUar^ka nima napram niko-mur obveznosti. Ne more se napram nikomur vezati, ker ie gotovo, da je v tem slučaju izgubljena. Bolgarska vlada se mora varovati pred ^sakim zapeljevanjem od katerekoli sirani. Radoslavov je zavrnil socialistično tezo o balkanski federaciji ter izjavi!: Federacija je neim^oča. ker je težko spraviti interese balkanskih narodov, ki preže na Bolgarsko, da ji iztrgajo zadnji grižljaj. Ministrski predsednik je končal s sledečimi be-sedami na poslance: Vi poznate zad-njo besedo vlade, ki hoće dati Bol-garski mir v nevtraliteti. Ce so drugi, ki so pogumnejši in drznejši in ki mu hečejo dati vojno, naj prideio, da zavzamejo naše m^sto. (Pritrje-vanje.) Stališče Romunila. Iz Bukarešte javljaio: Politični položaj v Romuniii je ocividno neiz-premenjen. Minbtrski pr-^dsednik Bratianu vstraja na stališzu neobvezne nevtralnosti. • • • Grska in brodovje troinega sporazuma. Carigrad, 29. marca. Listi poročajo: Pred Dardaneiami poškodo-vane angleške in franeoske ladije so prispele v Solun, da izkrcajo ranjen-ce in nakrcajo živila. Grška vlada se je postavila na strogo nevtralno sta-lisče ter je zaukazala, da morajo la-diie tekom 24 ur Solun kot nevtralno pristanišče zapustiti. In res so morali Angleži in Francozi vleči svoje po-škodovane križarke naprej v Malto. Homatife v Albaniji. Iz Rima poročajo: Albanski vstaši so dne 25.% 27. in 2*. t. m. zo-pet bombardirali Drač, foda brez uspeha. Škoda v mestu je !e maihna. KITAJSKA IN JAPONSKA. Mobilizacija na Kitajskem. Ženeva, 29. marca. Iz Pekinga javljajo: Predsednik je odredil mobilizacijo 130.000 mož provincijalnih čet V Pekingu so se vršile velike protijaponske demonstracije. Dnevne vesti. — OoiTRovanl slovenski ofleirji. Viteški križec Franc Jožefovega reda na traku vojaškega zaslužnega križea je dobil mornarični artiljerijski inženir L razreda, Konrad C a u-člg pI. Krasnidol; vojaški zaslužni križec z vojno dekoracijo so dobili: stotn?ka Anton K r e j č i 1. do-mobranskega polka in Franc Pod-k r a ] š e k 4. domobranskega polka ter nadporočnika 1. polka deželnih strelcev Albrn Košer in Adolf S a b I Ja k. — Po smrti odlikovan. Pred so-vražnikom padlemu nadporočniku J5. pešpolka. Aleksandru S i š k a r - i ju, je pode li en vojaski zaslužni križec z vojno dekoracijo. — Odlikovani Slovenci. Srebrno hrabrostno svetinjo I. razreda so dobili: rezervni kadet bos. - hercegov, polka št. 2 Fran Petek, kadet v rezervi 20. iovskega bataljona Stefan Barton in stražmojster I!rvin Bojane in Četovodja Jo5ip G^rjup 5. dragon-skega polka. — Srebrno hrabrostno svetinjo II. rizreda so dobili: infan-terista Franc Čok in Ivan Obič ter eficirski sluga Gašper Ibvnik 7. peš-polka; četcvodia Alfonz Mevec in poddesetnik Ivan Modriian 17. peš-polka; pod lovci Ivan Novak. Ivan Povše, Ivan Tomše in^ Karei 2eriali, vodja patrulje Alojzii Šink'jvec, lovci Karei Jakobšič, Ivan Kozel, Ivan Mak, Ivan Modec in Ivan Vidmar 7. Jovskega bataljona; če ovodia Ferdinand Palavec, lovci Matija Lušin, Franc Porzar, Miha^l Presterntak in oficirski sluga Karei Smilovič 20. lovskega bataljona; četovodja Franc Krajne in vodja ">atrulje Franc Hra-pot 5. dragonskega pohva; korporal Jnsfp Peslič in poddese^nik Josip Malec 4. ?=aperskega bataljona ter četovodja Ferdinand Marenič 2. saper-skega batal'ona, — Odiikovan! voiaki 87. pešpol- ka. Veliko srebrno hrabrostno kolajno so dobili sledeci vojaki 87. pešpol-ka: narednik Jakob Stsrnad, desetnl-ki: Matija Kraničan. Franc Lipe). Franc Pavlič in Franc Prilog ter pešca Franc Lebar in iMihael Nemec; malo srebrno hrabrostno kolajno so dobili sledeči vojaki 87. pešpolka: štabni narednik Franc Urh, narednik Franc Rajovc. četovodje: Martin An-dren^ek, Josip Bertole. Martm Boč-ko, Stanko Dogša, Alojzii Dunaj. Josip nologranc, Franc Oorecan, Frar, Wagner, Peter \Vaticz, Martin 2u-raj in enoletni prostovoliec desetnik Peter Oa^dajka, dalje desetniki: Ivan Ahtik, Franc Bračko, Alojzii Kosi, Matija Krumpačnik. Anton Lah, Ivan Markuš, Josip Počkaj, Anton Pre-korsek, Juri[ Sekirnik, Edvin Sor-Čan. Jakob Šturbej, enoletni prosta-voljec - medicinec titul. desetnik Anton Demerec, pod jesetniki: Anton Kamel, Ferdinand Krečič. Josip Milo-šič, Anton Oprešnik. Alojzij Poljan-šek, Josip Skalovnik, Franc Spottl, Josip Železnik, tit. podd3setnik Rok Bolkalič. Franc KšeJa, Stanko Mi-Havc, Fr. Rošker. Rok Vizjak, pesci: Oskar Appel, Ivan Batičf Alojzij Bo-rovič, Franc Centur, Anton Čobal. Anton Delanca. Miha Drobne, SilvJ Dugolin, Anton Eichberger. Andre} Ferlan, Jakob Gaberšek, Anton Gai-ser, A.Gieslinger, R. Gluck. F. Inkret, Jakob Jurhar, Jakob Kolenc. Ivan Kranjc. Anton Krumpak, Franc Ku-belka, Ivan Leban. Leopold ManČka, Franc Napotnik, Franc OsDjnik. Anton Pesko, Ignacij Plausteiner, Aloi-zii Pokrivač. Jakob Pole]žar, Matija Pušnik, Franc Šavrič, Franc Šerec, Ivan Skobe, Franc Steineker, Ivan Tepe i. Anton TomšiČ, Josip Tre-scher, Ivan Verbanac, Martin Vese-niak. Matevž Vidovič, Tvan Weidm-ger, Jakob Cafuta. Franc Zagožen in Josip Zakšek; vseh 88 mož je od 4. bataljona 87. pešpolka. — S severnega bojišča. Po zsl-r^esljivih privatnih poroci!ih ie na bojišču v Karpatih zaše! v rusko vjetniŠtvo tehnik Fedor Š 1 a ? m e r, sin g. vladnega svetnika dr. E. Šla}-merja v Ljubljani. — Padel pa je na istem bojišču Janko Zorec, sin trgovca in hišnega posestnika gospoda Zorca v Ljubljni. — Na ranah, ki jih je dobil na severnem bojišču, je umri poročnik 17. pehotnega polka Maks Ger-not. Dovršil je sele 20. leto. — Ranjen Je bil na severnem bojišču gosp. stotnik 26. domobran-skega pešpolka V a u p o t i č z več drugimi Častniki. Leži, v nogo ob-streljen, v neki bolnici na Ogrskem. Gospod stotnik Vaupotič je sel iz Maribora dne 16. marca s svojo četo. Sedaj je že drugič težko ranjen. . — Pogresa se Anton Bregar, infanterist domobranskega pešpolka št 27, 2. stotnija, vojna pošta 48. Od-Šel je iz Ljubljane na severno bojišče in se ni več oglasil od 20. decembra 1914. Kdor kaj ve o njem, naj blago-voli to sporočiti jjjegovemu bratu Ivanu Bregar, p. Izlake-Medija, Zagorje ob Savi. Eventualni stroški se povrnejo. — Pogreša se od oktobra 1.1. na-domestni rezervist Jožef M i 1 a v e c, c. kr. domobranski polk št. 27, stotni-ja 3, bataljon I, vojna pošta 48. Kdor ve kaj o njem, naj sporoci njegovi materi Apolniji M i 1 a v e c, Malne, p. Planince pri Rakeku. — Slovenci v ruskem vjetnfštvu pod Hlmalajo. V Kokandu v guberniji Furk;stan se nahajajo v ruskem voj-nem vjetništvu štirje Slovenci: Edi D e k I e v a iz Postojne, trgovec, in rezervni poročnik V. Skaberne iz Ljubljane, rezervni nadporočnik Maurin iz Trsta in rezervni nad-poročnik Knez, sin g. davčnega upravitelja Kneza v Ljubljani. Ko-kand leži ob vznožju predgorja Himalaje, najviših gora na svetu, ki 71. Ste*. »MAJV&NSiu nakou*, atic 30 marca im5. Stran 3* zapi rajo pot s severa v Indijo. Ko-Kand leži na reki Karazu, ki se izliva v Sir Darjo. Po Ijudskem štetju leta 1897. ima mesto 54,000 prebivalcev. Kokand je najlepše mesto v centralni Aziji, docela moderno zgrajeno, irna široke ulice, velike trge, krasno v arabskem slogu zgrajeno palačo, v kateri je preje rezidiral kan, sedaj pa ruski generalni gubernator, velik bazar, najlepši v Turkistanu, in do-kaj Številno posadko. — V ruskera vjetništvu je Milan M u 11 e y, sin bivšega župana in nadpoštarja v Dolenjem Logatcu, — Kaj bo z nami po vojski? »Minic piše z bojišča neki slovenski vojak: Oprostite mi, da Vas nadle-gujem s temi vrsticami, a ne morem si kaj, da ne bi se obrnil enkrat do Vas. Kol&okrat sem se Vas že spo-minjal tukaj na bojišču. Prosim Vas, bodite tako dobri in mi poročajte, kaj mislite, da bo z nami po vojski? Sedaj pa nekaj iz vojne, kar bi Vas utegnilo zanimati. Sredi decembra smo prišli z naso bolnišnico v malo mestece Br., kjer smo ostali do konca januarja, Bil sem takrat priča, kako je mala reka Ušvfca narasla za en meter, ker so v Okočimu sovražnik' izpustili 45.000 hektolitrov piva. ker so se morali pred našim i četami umakniti. Od tam so vzeli sebe;, tuđi 60 parov volov. Sedaj smo v ineste-cn Z„ kjer je strašna draginja, Tukaj stane kilogram moke 1 K tfO vin. do 2 K. Liter piva stane 1 K 50 vin. Smo blizu bojne Crte. Sovražnik je tako zakopan, da ga se naši 305 cm topovi zaenkrat nišo pregnali iz okopov. Rodoljubne pozdrave, s prošnjo, da mi za srotovo odgovorite na v začetku pisma stavljeno vprašanjc! — Prispevki za preskrbo vdov in sirot gažistov in moštva 16. leta pri moških in do 14. leta pri ženskih 48 K letno. Skupna visina vdovske pokojnine skupno s 50% povišanjem (I. b) in vzgojevalni prispevek ne sme presegati 540 K. (§ 9. zakona z dne 19. marca 19C7, drž. zak. št 86). Za vsako ne- presikrbljeno ali tej enako siroto brez očeta in matere po 72 K. Vsota pri-spevka pa ne sme presegati 360 K. (§ 10. zakona z dne 19. marca 1907, drž. zak. Št 86.) V. Za odmerjanje vdovske pokojnine in vzgojevalnih prispevkov za vdove in sirote padlih vojakov iz moštva, ki so iz stanu civilnih državnih uslužbencev. veljaio podobne določbe kakor za častnike in gažiste. — Vojaska godba belgijskega pešpolka. Vsakdo se Še spominja. kako je vrojaška godba z belgijskim pešpolkom št 27. zapustila Ljub!?a-no. Od te godbe se je zdai vrnilo 15 mož v Gradec Nekateri godci so do-deljeni kot trobentači k posameznlm oddelkom. — Strežaika bdofkov. V Ljubljani dobro znana hči generala Kus-manekii, Berta, je prostovoljno vsto-pila kot strežsika v bolnico Rdeče^a križa v Rabu na Ogrskem. — Štedljivost z živilL Oficiiozna »Information- prijavlja daljši ćlai'CK, v katerem poudarja, kako »airo ie, hraniti z živili. Clanek kulminira v odstavku: Z nervoznostjo in z ne-strpnostjo se koristi samo sovražni-ku: kdor se ne pokori ukazom ^iecle živil, kdor prestopi zapovedi, kako treba štediti, ta stori veleizdajstvo, ta je izdajalec domovine in ubijalec naše hrabro se vojskujoče armade. — Trst brez krušnih nakaznic. Tr^^ški ce.s. namestnik razglasa. da v Trstu zarnkrat ne bodo uvedene izkaznice za kruh in moko. Občin-stvo naj prostovoljno omeji konzum v smislu viadne naredbe. — Znižanie cen moke na Nem-škem. Nemška vlada je odredila s 1. aprilom znižanje cen meke. C^na pšenične moke bo znasala i0*75 do 43 75 msrk (država je razdeljena v 10 okrajev z različnimi cenami), rže-na moka bo stala 35—č$ mark. Pri tem je vračunana tuđi že vreča in vozarina, Kakor znan:), je na Nem-škem prodaja žita in moke monopolizirana v takozvani vojni zadrugi za žito. — Pozor! Mestni magistrat opo-zarja na ministrsko naredbo z dne 18. marca 1915, št, 73 drž. zak. glasom katere je med drugim osobito vsak, kdor ima v ^alogi ali v posesti gi: nij (kavčuk), bodisi surov ali čist, nadalje avtornobilne gumijeve obro-če. bodisi nove ali 5tare. rabljene ali tucii nerabne, to naznarmi po stanju z dne I. aprila 1915, najkasneje do 3. aprila 1915 rnestnemu magistratu kot poiitičnemu oblastvu I. stopnje. Ravno taka naznarsila imalo viagati pri magistratu nadalje 1. in 15. vsa-cega meseca oni, ki se pečajo s trgovino ali s popravo gumijevih avto-mobilnih obročev. V to svrho se je posluževati izkfjučno posebnih urad-nih tiskovin, katere se dobi v obrt-nem oddelku mestnega magistrata, Prestopki se kaznujejo z globami do 5000 K ali z zaporom do 6 mesecev. — Kovine je treba naznaniti. Danes prljavija državni zakonik naredbo, da mora vsakdo, kdor ima vet kakor 200 kilogramev cinka, aluTiinija, svinca, bakra, medi in nikla, to vsak mesec naznaniti politični oblasti in sicer skupno z nazna-nibm o drugih kovinah, katerih na-zncnitev je bila že prej zaukazana. — Finančna centrala. Z Dunaja poročajo: Vlada namerava ustanoviti posebno »finančno centralo^ ki naj podpira delovanje malih denarnih zavodov na ta način, da jim nudi re-eskemptni kredit, izplačuje predujme na hipotekama p>otr.ojila itd. Ta fi-nančna centrala bo izvršavala nad denarnnni zavodi, katerih glavnica ne presega 10 milijonov kr^n, revi-zijsko pravico. FinanČna centrala bo organizirana kot zadruga s 4000 K deleži, katere prevzamejo posamezni denarni zavodi. Vlada sama se ude-Ie?,i s 100 miliioni K. Podoban zavod ustanovijo tuđi na Ogrskem. — Na roči te v obu val ter }erme-narskfti in sedlarsklh potrebsčin pri malem obrtu. Ministrstvo za javna dela namerava tuđi ob zagotovitvi IV. vojne potrebščine, dati malemu obrtu priliko za delo in zaslužek z iz-delovanjem obuval ter jermenarskih in sedlarskih predmetov. Oddati je naročila na obuvala vseh \TSt, kakor usnjate čevlje. lahke čevlje, škornje, čizme rn razna sedlarska. jermenarska in torbarska dela. Za-drugam ie prmndbe. katere je kolko-vati s kolkom za 1 K, nasloviti na c. kr. ministrstvo za javna dela. Po-nudbe je pa vložiti pri pristojni tr-govski in obrtniški zbornici. Vsaki ponudbi je pridejati seznam zadružnih mojstrov, ki se hočejo udeležiti dobave. Obrazce za take seznarne je dobiti pri trgovski in obrtniški zbornici. Taki seznami morajo biti potr-jeni od pristojnega glavarstva ali ob-Čine glede tega, da so v sezmmu navedeni prosilci samostojni mojstri, katerim je predpisan davek in ki so člani prizadete zadruge. Ako se pristojna zadruga ne poteguje za delo, se sprejmejo tuđi prošnje posameznih obrtnopravno upravičenih rokodel-cev. Ponudbe se motajo glasiti le na ono množino, katero more zadruga do konca juni ja 1915 zmagati. PodaJ}-šanje terminov m preklic naročil je moč dovoliti !e izjemno in le, Če so tehuii vzroki. Izvršitev dobave se ne sme delati odvisno od morehitne oprostitve vojaske službe. Ponudb zadrug, ki si ne morejo preskrbeti potrebnih suro\nn (ne glede na materijal, ki se ga jim morda izroči), ali se ne morejo obvezati za pravočasno izvršitev naročila. ni moč upoštevati. Usnje. oziroma predujme v denarju za nakup usnja, je moč dati zadru-gam po meri razpoložnih zalog in denarnih sredstev. Usnje za iermenarie in sedlarie je sedaj mogoče dati samo v izrednih prinierih in še to le v gotovem delu ćele potrebne množine predvsem takim zadrugam, ki so naročila točno izvršile. Zalru^e so dolžne. pravočasno izvršiti naročila v celem obsegu. Izdclano bLigo je poslati na stroske dobavitelja c. in kr. monturnim deviotom. Pri tem jim gre pravica do vojaske tarife potom povračila. F^reviiete prediiiete plača monturni depot Pohotnicc je kolko-vati po .skali II, in III, — Malo gledal&če. V neđelin večer, dne 2$, marca, so vprizorili igralci Malega gledalaca v Mestnem doinu tri enodejanke. Prvo je spisal A, Neidhart Naslov se ji gla^>i ' Fa-voritka*. Snov tvori epizoda iz Na-poleonovega življenja, ki se odigrava na zgodovinskem gradu Solitude. Napoleon osvoji deželo. a knezova Favoritka jo resi z glavnim mestom vred. Napoleonu da za vse skupaj en sam poljub in v rokah ima pismeno izjavo strašnega vojskovodje. Toda knez ob svojem končnem nastopu pokaže, da mu ie Favoritka pač samo Favoritka- To jo razkači. Raztr^a izjavo in gre za Napolecnom v Pariz. Stvarca je bila zlasti prijazna od zu-nanre strani. Kostumi so bili iako pi-sani in lepi. V vlogi Favoritke je gostovala članica gledališča v Novem Sadu, gospodična Mica Hadžičeva, Bila ie simpatična. lahka, spretna in skoČna in Ijuhka, sploh živahna in prava favoritka. Gospod Danilo ?e bil. zlasti kar se tiče maske, frapan-ten Napoleon. Dvorni marsi! g. 2e-leznik je bil pravi starinski čenčač in strahopetec. — iV vojno mora«, se imenuje druga enodejanka.. ki jo je spisal Lang. za slovenski oder pa pri-merno priredil g. Fr. Kobal. Jurja Za-plotnika potegnejo prijatelji pri Be-lem volku, čes. da mora na vo'sko. Pripravlja se silovito nestrpno in nervozno. Kazadnje se izkaže, da njemu sploh ni treba nikamor z doma, Vmes se zvrši zaroka hčerke Li-ne z nećakom Dragom. Zanlotnika je igral g. Peček živo in temperamentno. Mestoma je povzročal mnogo smeha. Njegova žena Fani je bila gospa Bukškova, Lina Vera Danilova in nečak Drago gospod Grom. Stvarca je drobcena in šibka in vsak ji je pomosel, kolikor je znal in vedel. da je je bila publika vesela in jo kvitira-la s smehom. — * Rdeča maska • pa je — kakor stoji na Iepaku — »fzvir-na groteska nepoznanega pisatelja v 1 dejanju«. Osebe so igralec, igralka, hišni gospodar in mlekarica. Domi-slek tiči v tem, da ce!a predstavica moti gledaoca prav do zadnjega hipa. Videti je, da se razvija na odru tragična scena med igralcem in njegovo ženo igralko, ki skleneta zadaviti go-spodarja, ko priđe po najemnino. Igralka ga primerno zapeljuje in se igra z vrvjo, na kateri se je sušilo, prej perilo. Med šalo mu jo vrže oko-li vratu, igralec pa. čakaioČ ravno te prilike, plane, zadrgne vrv in vrže gospodarja po tleh. No, zdaj skoči gospodar na noge — in izkaže se, da je vse skupaj izkušnja v giedališču. Pravi, da je do tukaj dobro, in nalaga druge potrebne kritične nasvete. Dia-log med igralko in igralcem spredaj po šega v naše razmere. Beda igral-cev, zaprto deželno gledališče. drug, ki je sliša!, kako kern. Ruski vjetnikf na Kranjskem. Današna -Tagespost- piše, da to peljali včeraj ^kozi Gradec 250 rusi-: ih vjetnikov, ki so bili namenjeni v Zalo^. V IdriH ie pretekli peiek umrla gospa Franćiška V i d m a r j e v a v 72. letu svoje dobe. soprega pokojne-ga trgovca Petra Viđmarja, katere-ga narodna navdušenoht, neomaina značajnost in čestitljiva osebnost živi Se vtdno v našem spominu kot vzor krepostnega slovenskega moža, — Pokojna gospa Vidmarjeva je ži-vela le svojemu domu in vzgoji hvo-jih 3 otrok. Skrcmna žena je svojemu potomstvu izročila bogastvo plemenite du5e. Sin Fran je sodni pred-btojnik v Bovcu, sin Tone je naouči-tclj v Catežu na Dolenjskem, hči Ro-zalka pa je soproga g. Fr. Tavzesa, sedaj notarskega substituta v Litiji, — Bodi blagi slovenski materi Ijub spomin! Rodovinam Vidmarjevi-Tavzesovi naše iskreno sožalje! Štajerska namestnija je peKo žemelj in vsega drobnega peciva od 1. aprila naprej prepovedala. — Dalje je odredila štajerska namesmija, da morajo biti žganjetoči ob nedeljah in praznikih ćeli dan, ob sobotah od 4. ure naprej. ob drugih delavnikih pa od 7. ure napre] zaprti. V istem času ne smejo tuđi gostilne in kavar-ne prodajati nobenih žganih pijač več. Ta odredba je z ozirom na znano žganiarsko kugo vse pohvale vredna. Nesreća na žeieznici. Pri postaji Frauenberg na Gornjem Stajerskem je brzovlak šl 301 skočil s tira in sta bila strojevodia Pirker in kurjač Straileger ubita, dva potnika pa Iahko poškodovana. Lokomotiva je padla po nasipu \z Knittelfeida je sel takoj vlak na pomoč. Drobne novice s Šta'erskega. Umri je v Radincih pri Zg. Radgo-ni posestnik Anton D i v j a k , dolgo-letni župan, odbornik gornjoradgon-ske posojilnice in načelnik krajnega šolskega sveta. — Umri je v SIo-venjgradcu trgovec Otokar Reitter. — Oaliških beguncev je na Štaierskem sedaj okroglo 30.000; od teh je 14.000 ljudi v znanem begun-skem taborišču pri Lipnici. -— P o -n e s r c č i 1 se je na mariborskem kolodvoru železniški uslužbenec Iv. Groger. Tekoči voz ga je zgrabil in težko poškodoval. — I z P t u j a poročajo. da stavba barak za ruske vietnike v Sterntalu tako hitro na-predujejo, da hodo došli tje v dveh ali treh tednih prvi vjetniki. Vjetniško taborišče v Sterntalu (postaja med Pragerskim in Ptujem) nameravajo urediti za 60.000 mož. Izpred sodaije. ^Primorec- po-roča: V ponedeljek se je vršila pred okrožno sodnijo v Gorici tajna raz-prava proti dr. Antonu Medvešu, od-vetniškemu kandidatu v Gorici, radi obtožbe po § 305. k. z. Zakrivil bi bil pregrešek po omenjenem paragrafu s svojimi opazkami glede Italije, Pr-zemvsla in Rusije v nekem javnem lokalu na Livku. Zaslisanih je bilo 8 prič. Razprava je trajala od 9. zjutraj do 1. in po! popoldne, Dr. Medveš je bil oproščen obtožbe. Sodni dvor je spoznal inkriminirane besede deloma za nedokazane deloma za nekazni- ve. Naznanjena je bila pritožba nič-no^ti. Sodnemu dvoru je predsedoval svetnik Sterle, prisedniki svetnika Straussgiti in Lasič in okrajni sodnik Bonnc. zapisnikar avskultant Alfon/> Raku.šček. Državni pravdnik J. Zor-zi. Bramieli odvetnik dr. Fran Ga-bršček. Dolg zlat uhan s petiini brilant? je včeraj izgubila neka dama na po-tu od Bellevue v mesto. Pošteni nai-diteli naj izroči najden uhan policij-skemu ravnateljstvu, kjer dobi visoko nagrado. Pošten.iaki! Zagrebški trgovci: Mavro Kaufer ie ovadil dunajskega trgovca z moko Stohra in njegovo ženo. da sta njega in več drugih za.-^rebških trgovcev in pekov. katerim sta prodajala moko. ogoljufala za več kakor 100.000 K. Stohr je pobegniU njegovo ženo pa so zaprli. Za srečo in čast, drama v treh dejanjih predvaja se od danes naprej v kinematografu Ideal. Izvrstna drama, katero je filmska tvornica Nor-disk po Franz v. Schontanovern romanu vprizorila in v kateri igrata glavni vlogi Robert Dinescu in Ebba Tnmsen, nam v krasni inscenaciji in izvrstni režiji vnovič kaže, koliko zaslug ima imenovana tvrdka z& prospeh filmske umetnosti«_________ Razne stvari. ° Aziiatska kolera oa Ogrskem. Od S. do i4. marca so konstatirali na Ogrskem sedem slučajev aziatske kolere. Pet oseb je umrlo. Bolniki so bili en ruski vjetnik in šest civilistov. * Vojni kruh na Italijanskem. V Italiji se je vsled pomanjkanja pšenice vpelial vojni kruh. Listi poročajo zdaj, da je kralj zaukazaU da se mora tuđi na dvoru uživati samo ta kruh in ga posebno prestolonaslednik uživa s posebno slastjo. Tuđi v Vatikanu jedo samo vojni kruh in papež je ociredii, da tuđi zanj ne velja noben* izjerna. Na, na... * Nemiri vsled draglnjie v Kar-tagen!. V provinci Kartageni je došlo zopet vsled draginje do nemirov. 4000 rudariev in 10.000 kmetov 'm kmetic je prišlo v Kartageno in 50 skušali predreti žendarmerijski kordon. Pri tem je bilo več oseb ranjenih. Pred mestno hišo je množica manifestirala ter zahtevala kruha* Župan je hotel množico pomiriti. Iz Murcie so došle podobne vesti. Po-vsod so bili shodi. * Mož, ki je žlvel v treh stolet-jih. V vaši Chrudichrom pri Boskovi-cah na Moravskem je umri v metu* zalemski starosti Anton Paral, kate--rt ga oči so zrle tri stoletja. Končal je 117 let svojega življenja, rodil se Je narnreč 1. 1798. kot sin posestnika dokai velikih zemljišč. Prežive! je konec XVIII. stoletja, vse XIX. in zacetek XX. stoletja. Bil tore! uf -dete XX. veka«. Do svoje smrti je bil duševno in telesno čil in krepak. Čital in pisal je brez naočnikov. Po-tomcev je imel v celem 141, med ka-terimi je mnogo sivolasih starčkov. * Skandal v Brnu. Pod naslovom ^Hijene priobčuje ^Briinner Monragsblatt« silno težke-obdolžitve brnskega -^Dcutscher Wirtschaftsve-rein.. ki ie priredil po ćeli nemski Moravi zbirko za ranjene vojake, nabrane darove pa naravnost nezasliš-no zlorabil. Kmeti z dežele so n. pr. poslali društvu na tisoce jaje, katere so društveni funkcijonarji po večinf odnesli domov, kar pa je ostalo — kakih 6000 iajc — so pustili zgniti. Eden izmed društvenih funkcijonar-jev je kupil ćelo nabrano veliko za-logo ruma in likerjev po kroni za liter, akoravno je bilo blago najmanf štirikrat toliko vredno. Za vojake darovano moko so spravljali društveni odborniki ponoći v svoje shrambe, ravnotako so napravili r vinom, perjem, mastjo itd. Nabrani darovi so bili vredni kakih 120.000 kron, toda velik del te vrednosti ie zašel v žepe »vrlih nabirateljev«. Stvar bodo sedaj preiskavale vojaske oblasti. Isti list poroča tuđi, da Roliufavajo nekateri brnski tovarnar-ji za sukno vojaško upravo ravno tako, kakor žalostno znani ogrski zločinci. Ena teh tvrdk je hotela voja-štvu dobaviti več kakor stotisoč kron blaga, ki bi naj bilo stalo 12 K 80 v, katerega normalna cena pa je znaša- la 2 K 40 v za meter. Vojaška komi- , šija pa je goljufijo še pravočasno opazila. Brzojavna poročilo. Prepoved agio-kupčije. Dunai, 30. marca, (Kor. nrad.) Uradna »VViener Zeitung« priobčuja naredbo finančnega ministra v sporazumu z ministrom notranjih del z dne 27. marca, s katero se prepove-duje agio-kupčija z domačimi cekini kronske veljave. Von der Goltz pa§a v Berolinu. Berolin, 30. marca, (Kor. urad.) Baron von der Goltz paša je snoči dospel semkaj in danes zlutraj odpo-toval v veliki glavni stan. Stran 4. •SLOVENSKI NAROD*, 4** 3*. n.*»ea !0l* 71. šiev. Gospodarstvo. — Sadite soJnčnice. Tako v Av-6triji, kakor tuđi v NemCiji se je v jiovejšem času zelo zanemarilo gojenje onih rastlin, iz katcrih se priđe-Jjuje olje. Skoro vse kar potrebujeta Avstrija in Nemčija takega blaga, se imora dovažati iz inozemstva, kar se slasti hudo obeuti sedaj, ko je postal dovoz nemogoč. Pred vsem je treba, da se zopet goje solnčnice ali solncne rože, ker je iz njihovega zrnja dobiti mnogo ol]a. Tega zrnja se je dosiej v ogromnih množinah dobivalo iz Rusije in iz Indije, poleg zrnja pa se je uvažalo tuđi mnogo olja. dobljenega iz tega zrnja. Velik de! tega blaga, bi %e lahko pridelalo doma. Solncnica rase skoro v vsaki zemlji. Plevel ji me more nič kodovati in tuđi skrbi ji ili treba nič posvečati. Žetev je lahka in je vedno izdatna. Žanje je izdatna hrana za. perutnine in kokoši, ki se lim daje to zrnie. ležejo po zimi več lajec* kakor druge. Iz zrnja se pa da napraviti tuđi iako clcusno užitno olje, izprešano zrnie pa Je beHakovi-*e bogata klaja za živino. Seme se zdaj lahko dobi iz tistih delov ruske Poljske, ki iih je zasedlo avstrijsko in nemško vojaštvo. dobi se ga lahko toliko, da hi se mcsrel izrabiti ves ne-posejani svet v državi. Kakor rečeno, rase solnčnica povsod, ne le n2 \ rto-yih, tuđi ob potih, ob solnčnih robo-yih gozdov itd. in je prava igrača, pridelati ogromno množino tesa dra-gocenega oljnatega sadu. Zeleno list* je solnčnice je rećilna klaja za živino. sočna stebelca pa se zdrobljena pokladajo praši čem. V sedanjih časih fabijo različne tovarne jako mnejo zrnja te cvetlice in je z ozirom na to potrebo priporočlfivo, da se sadi solnčnice. Umrli so v Ljubljani: Dne 2$. Tnarca: Josip Bergant, mestni delavec, 48 let, Vodnikova ulica 7. v Sp. Siški. — Ivan Blas, delavec - hiralec, 62 let, Radeckega cesta 9. Dne 29. marca: Ivan Janežič, jnesar. 61 let. Pooljanska cesta 21. — Justina Kristina Lavrin, zase^nica. 39 let, Gospćska ulica 6. — Majda Pavlin, hči hraniiniškega uradnika, DOldrugo Ieto, Dunajska cesta 6. — Cccilija Tenebaum, učiteljica, 65 let. Pred škofijo 8. V deželni bolnici. Dne 22. marca: Josip Nadrah, premogarski delavec, 63 let. Dne 27. marca: Helena Kozjek. bivša delavka, 72 let. Današnj list obsega 4 strani. Izdajate!) i?i odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastama in tisk »Naredne tiskarne«. ffeteorologlčno noroćllo. VtltM ta« n*Hem 3M-2 3rc4nf1 trsiti (lak 7S« *•• %» £ 1 Čas opazo-raija Stanfe 1 barometra f mm 39 <■« Vefiovi 1 Nebo f> 30. 2. pop. 9. zv. ! 7. zj. 754 2 725 7 7254 42 i 36 17, sr. svzh. si. jvzh. • ©blačiH Srednia vJerajŠna 'emrera'ura *J.5-fwrm. t7. Padavina v 24 urah r*7\ 11*5. /tajbztjse negevanje Serratrallovo kina-fUo zželezo« je ntjprimeraejSe === danio za = ranjence in 559 :: okrevajoče. :: Od zdravnikov pripoznano in priporočano krepilno sredstvo. Dobiva se v lckar*ih J. SerraTall^! Trtt BareoU. dregerija in jstoaaan/aMora Ljubljana, Seleaburgova ul. 5 desir.fckcijskih pre piratov kaker: Lysof, Lvsoform, Kreelin, Fermalin, FormaHnove pa^tiljc, karbolova kis- lina. karboiov* apno. boinikov in ranjencev, ! ojiez !a gnosastega bla^s, ! konjaka, ruma in čaja. fitrtforin. fvhlimn. peroiin. | L-UUBLuIANA KOMEr . <* - Opozoritev! J«*: Fra a Jiircs, »fler^^tnik-, tr>v«ratr jn tigotcc z Irs< r^ t To^tijp', natnan-am s trm, da ni?«»m platni* ra Ho!go?e, Li bi )\h naprrvij rrjr i m!»-doletfti si« Jo*ir> Jure« in cii iur«V;l. To nsj s« hlsjrorr.ii vp« **ri, ^^ «•• nnd^ k??o iz n *preffidn> : v ^keda. Postoj bp, dne 3* ft^*?*4 -9!5- I feFDlaE pnrg &^.>e ^ I Ljutoga na, **-JN| i (aas^r^ii glavne iif<žt*} \ Zaiooa iliei? it Sfefanija P«!iii««^a, \-^«ra uradufta Mcstne Jranilniee ljubljanske v svejeni in v imenu prizadetih zalujccih redbin, Hiznarfa pretuznr* vest, rfa je včerij 5§- su*ea. cb S. uri zjutraj preminula njena 19. mcscccv stara frdjub jena edinka, hčerkiea Pogreb se \tši jutri, dne 51. mre« Iffl^. te Dunajske ceste stev. 6. V LJUBLJANI, d*t 3«. a-irca I§!5. šor ZaSojoči rodbiii Pavlin - ?krbiašek» ■ u i dobro obranjono i •• i ■ • Uisu ^ UHU Lll iICKU M r£r«/aga sist«ma. 734 I Fo»uđ.e na Eerol Eovač, ? " • JE • # t^ ^. /. II III II li I li »/sr* ^IoTfr^kcga. hrra5kr«a in nem- ! gf wna posta61. *o9 ;<** fii'h - ».«pv «tSM». Na- I roda« ped , Konteristiaja 755". I x drema «oba-na in kuliinjo S9 iŠ^C «a ma'ev f«r7«fn. — Ponudbe pod |9Stanovan«O 603" na upravni^tvo »SI' vrnkr^a Naroda.« 8QS SKiaUldCniK. Ka.-topim laLko taicoj. Vojaščinc pro?t. >!a-lnv potr urravn »S'nv Narora«. v modnih barvsh, jriadke1. tuđi s pfsanimi jotovi poaferim Sirolin tna/no olehča neduho-U. Skrofutni of roci;pri kaferih učinkuleSirottn z. ugodnim vspehom nasplošni poeufek. Se đobrv K$e/7 leHarnoh JA P^l\ A 1IAI# A ■% A lll# A I vi 11 i 11 t ADRANSKA BANKA podružnica v Ljubljani. Centrala v Trstu, podružnice >a Pwujtt, v Dubrovnik«, Kotora, JKetkovićn, Opatiji, Splitu, Šibeniku, ZaDru. ^ s ZIvafeM zveza % Amtrffet. s DelniŠka glavnica K 8,000.000. NakadU v Amerlko in akrediUvL Sprejema nove vloge s katerfmi se zamore vedno razpolagati, brez ozira na določbe moratorija ter jih obrestuje po čistih 41 0 2 0