PoSlarlna plačana.
Itev. 48,
Posamezna Štev. Din f-
V Ljubljani, v ssetek dne 30. novembra 1923.	Leto VI.
Upravništvo „0omovln&" v LJubljani, Prešernova ulica 54 Uredništvo »Domovina", Miklošičeva cesta !6, Telefon 72
Harooalna: Četrtletno Olo 6-—, polletno Din 12-celoletno Dla 24-—.
#9Wse Is gav©ž©ii©, ¥S€ te© iignfeilen©48
(Obupen vzklik klerikalnih veljakov.)
Klerikalcem prede slaba. Vsak dan se bolj jasno kaže, da SLS ni kos velikim nalogam današnjega časa in da so voditelji klerikalne stranke sami nesposobni pritlikavci, ki bodo kmalu uničili s svojo neumno in ziobno politiko vse, kar je bilo na SLS še dobrega.
Kakor da bi klerikalce sam zli duh obsedel, ravno tako sc tiam zdi, če premišljujemo, koliko zlobe in nesreče je v teli ljudeh.
V rajnki Avstriji so klerikalni poslanci na Dunaju glasovali za kanone in drugo morilno orožje, ki je dalo nemškim in madžarskim mogotcem pogum, da so začeli svetovno vojno. Klerikalni poslanci so bili tisti, ki so v dunajskem parlamentu glasovali za zakon o vojnih dajatvah ter zakrivili, da so se med vojno pri nas re-kvirirali konji, voli, žito, krompir, vozovi, zvonovi itd. Klerikalci so tisti, ki so gnali naše fahte in može v vojno, da so tamkaj pustili svoje življenje in zdravje. Na deset-tisoče vojnih invalidov, vojnih vdov in sirot ima farovška stranka na svoji kosmati vesti, in vendar smo videti, da so ti črni ljudski sleparji znali 18. marca nanovo preslepiti ljudi z raznovrstnimi obljubami.
Tisti dan, ko so klerikalci imeli v rokah 21 mandatov iz Slovenije, niso več poznali svojih volilcev, še manj pa svojih obljub, ki so jih delali pred volitvami. Le povejte vi, klerikalni poštenjaki, kaj ste izpolnili od tega, kar ste obetali? Kmetu, ki je najbolj siepo dri za vami, so v času, ko imate vi vso politično moč v rokah, naložili petkrat večji davek kakor ga je plačeval prej, ko so bili v parlamentu v Beogradu še trije slovenski demokrati. Obdavčili ste radi svoje nesposobne politike neznansko obrtnika, uničili ste skoro železničarje in druge javne nameščence. Prazen je vsak vaš izgovor, s katerim se skušate zopet oprati. Kdo pa naj bo odgovoren za razmere v Sloveniji kakor oni, ki imajo skoro vse mandate? Ali so vas Slovenci poslali
v	parlament samo zato, da bo vsakdo od vas vlekel na dan po 309 dinarjev dijet, ali tudi za to, da boste kaj storili za ubogo ljudstvo.
Vaša odgovornost jc popolna; saj ste
vi	postavili velesrba Pašiča in dr. Korošec je še celo od kralja terjal, da naj imenuje velesrbsko samoradikalsko vlado brez demokratov, brez Hrvatov in Sloveiicev. Pa
se tudi izgovarjate, da ste bili pri Markovem protokolu v Zagrebu ogoljufani. Tudi to ni nikak izgovor, ki bi držal. Kdo pa pomiluje kmeta, ki je bil na sejmu ogoljufan od mešetarjev, ko je kravo prodal. Vsakdo ve, ta tak človek, ki se da lahko ogoljufati, ne spada na sejem in zato tudi vi ne spadate niti v parlament niti v politiko.
Ravno tako nesposobni in brez vsake pameti so pa klerikalci v občinskem svetu ljubljanskem, kjer imajo v bratskem objemu s komunisti večino, ki pa vlada tako, da je jojmene. Radi črno-rdeče koalicije se Ljubljana pogreza v dolgovih, ljudem švrka kri iz života pod davčnim vijakom te gospode. Na magistratu se zapravlja, ljudstvo pa stoka in tarna pod črno-rdečo strahovlado. Ljubljančani, ki so pri zadnjih volitvah tudi bili od sleparjev zapeljani, sedaj že »videvajo svojo zmoto, spoznavajo gorje klerikalizma. Pred kratkim je bila v Ljubljani seja klerikalnih obrtnikov, pri kateri je neki klerikalni veljak vzdihnil: «Vse je zavoženo, vse bo izgubljeno!* Priznal je, da klerikalci niso znali odvrniti bremen od ljudstva in odkrito je povedal, da SLS prihodnjič niti 10 mandatov ne bo dobila.
Poparjenost in obup v vodstvu klerikalne stranke narašča, in to tem bolj, čim jasnejše ljudstvo spoznava, da je bilo 18. marca ogoljufano in ociganjeno.
Ni dvoma, da pride kmalu dan obračuna, ko bo ljudska sodba nad klerikalci hujša kakor je bila kedaj nad komurkoli. Razkrinkani ljudski sleparji morajo propasti, ako hočemo dočakati boljših časov.
pesmo
Zelo sem se začudil, ko sem prebral naslednje pismo mojega nekdanjega prijatelja Franja. Bila sva si včasih najboljša prijatelja in si tudi še sedaj nisva sovražnika; le politična naziranja naju ločijo, kajti on je še vedno v vrstah SLS. Kako je moj politični prevrat vplival na njega, berite!
Dragi mi prijatelj! Sprva sem se zelo čudil, da si Ti stopil iz naše stranke in se pridružil JDS. Vedi pa, da sem tudi jaz začel premišljevati vse te naše ljudi in sam ne vem, kaj bi storil. Le pomisli, duhovniki vedno poudarjajo, samo v SLS je mesto za vse poštene kristjane — vse druge stranke pa so «iz leve strani». To veš, da sem bil jaz vedno zelo veren in odkritosrčen človek. Žal, da v SLS v tem pogledu ni vse v redu. To vidim.
A kaj vse moram sedaj doživeti! Preden smo letos volili, je bilo «plozanja» po «Do-
moljubu» in «Slovencu», kaj bodo vse storili naši poslanci. Pridobili nam bodo avtonomijo, naši fantje bodo služIli v domačih krajih pri vojakih, pa draginjo in davek bodo znižali in sam Bog ve, kaj še vse. Od tistega časa pa je že poteklo tri četrt leta, pa še sledu nimamo od vsega tega.
V vsaki številki «Domoljuba» berem tudi prav hude napade na Sokole. Toda ko bi bil «Domoljub» odkritosrčen, bi moral krtačiti tudi Orle. Veš, dragi mi Tone, ko opazujem naše Orle, vidim veliko gnilobe v njihovih vrstah. Njihovi voditelji, ki vse to vidijo, jih nič ne svarijo, le vedno jim pravijo: «Kdor je Orel, ta je človek, vsi drugi so pa barabe!»
Slučaj je nanesel, da sem letošnje leto bil na neki sokolski prireditvi. Kaj sem tam videl? Obnašali so se vsi lepo ln dostojno! «Domoljub» pa je od iste sokolske veselice prinesel dopis, v katerem pravi, da so Sokoli na veselici vpili in razgrajali. V resnici bilo tam res nekaj vpitja; a kdo ga je vprt-zoril? Člani Orla so kar na lepem začeli zabavljati na Sokole. Seveda jim ti tudi niso bili tiho — zakaj neki! Tako je bilo v resnici, saj sem sam videl vse.
Pa vseh napak svojih ljudi ne morem naenkrat popisati, ker jih je preveč. Saj je celo v župnišču, odkoder bi moralo prihajati le dobro, šopiri hinavstvo in se «na cente* proizvaja opravljanje po tercijalkah in farov-ški kuharici.
To sem imel na srcu. Kot odkritosrčen človek se sedaj Tebi odkrijem. Sporoči to pismo v «Domovini»! Na Tebe se zanašam, da si samo radi resnicoljubja v politiki zapustil SLS. Tvoj prijatelj pa je sedaj na razpotju. Bodi mi pozdravljen od prijatelja Franja.
Dostavek: Nekaj sem se domislil. Jaz ne razumem teh naših ljudi pri SLS. Ko so bili še pod Avstrijo, so ji vedno peli slavospeve. Ko je rajnki dr. Krek povzdignil glas za Jugoslavijo, kako so ga nekateri njegovi pristaši temno gledali! Zakaj se sedaj nič ne navdušujejo za zares milo našo domovino. To sem še imel na srcu, dragi mi Tone. Ob priliki se še oglasim. — Poslal A. S t r a ž a r.
PoEifiini pregSed
V zanimivih časih živimo. Na Slovenskem je prišel rimski klerikalizem do vrhunca svoje moči. Od 26 poslancev, kt jih imamo Slovenci v narodni skupščini, so jih dobili klerikalci 21 in so mislili, da je njihova politična moč za vse čase ne-« zlomiiiva, Pa so. se matilU
klerikalna sila že pela«
Četudi š« nI poteklo niti eoo leto, odkar so bile volitve, ko so klerikalci zmage pijani izgubiti pamet. V logaškem okraju se je videlo pri naknadnih občinskih volitvah, da ljudstvo klerikalcem več ne zaupa v oni meri kakor za časa zadnjih skupščinskih volitev. Takrat so klerikalci obljubljali nebesa na zemlji, dosegli so pa to, da smo dobili samoradikalsko vlado, katere trdo pest čutimo vsak dan na naših hrbtih. Ljudstvo se je začelo čuditi, kako je to mogoče hi je začelo obračati krivim prerokom hrbet.
Da zakrijejo svojo polomijo, so začeli klerikalci zopet močno napadati Srbe, češ, oni so krivi vseh nesreč; nočejo pa povedati svojim ljudem, da Srbi ravno tako trpijo pod slabo vlado kakor ml. Srbski narod in radikalska stranka ni eno ln ista Da pa imamo slabo vlado, je
največja krivda na klerikalcih,
ki so tako vlado omogočili, ker so naravnost zahtevali, da mora biti vlada sestavljena iz samih radikalcev, najslabše stranke v državi! Nekdaj — pred leti in leti — so bih radikalci dobra iu poštena ljudska stranka, ki je veliko dobrega storila v Srbiji, aH z leti so voditelji postali nazadnjaški in danes so prišli že tako daleč, da se med sabo prepirajo, kdo je bolj pokvarjen! T-o je stranka, ki je dozorela, in mora, kakor jabolko, ko dozori, odpasti z drevesa, tako morajo propasti tudi stranke, ki sta-rljo in se nečejo pomladiti, nočejo iti s časom, ne napredujejo, temveč zaostajajo iu hočejo vladati v dvajsetem stoletju tako, kakor se je vladalo pred davnimi leti. Naši klerikalci so ravno taka stranka in zato je čisto naravno, da oni ravno tako propadajo kot njihovi prijatelji radikalci.
Vidno pa napredujejo mlade stranke ln v Jugoslaviji Je naravna naslednica starih preživelih strank
jugoslovanska demokracija,
ki edhia gre s časom naprej, razteza se na vso državo, hoče enakost in pravico
za vse enako, ker samo * taki državi se lahko napreduje, samo taka država lahko postane močna. Treba je še malo potrpeti ter se združevati v jugoslovanski demokraciji ln prišel bo čas, ko se bodo razmere vsestransko izboljšale, ker bo odpadlo, kar ovira napredek. To je med Srbi radikalstvo, med Hrvati radlčevstvo in med Slovenci pa klerikaftzem.
V naših odnošajih z Bolgarsko se razmere nikakor ne morejo spraviti v pravi tir, ker na Bolgarskem vlada stranka, ki je vse prej kot narodna in ljudska. Za silo smo se
sporazumeli z Bolgarsko.
pa samo v toliko, da nam bo ta plačala vso vojno škodo, ki jo je napravila za časa svetovne vojne v onem delu Srbije, ki ga je zasedla njena vojska ln gospodarila tam enako kokor nemška armada v Franciji. To škodo bo sedaj Bolgarija popravita, kakor mora Nemčija popraviti vso škodo, ki jo je napravita v Franciji, Belgiji in tudi v naši državi. Ampak pravega sporazuma med nami ln Bolgarsko še dolgo nc bo, četudi bi bi! zelo koristen in dober za obe državi Upati je, da pride čas, ko se bo bolgarskemu ljudstvu posrečilo osvoboditi se od vsiljivcev ln nasilnežev na vladi. Kadar pa bo bolgarski narod sam odločal svojo usodo, se bo dosegel prav kmahi sporazum med obema državama, ki mejita druga na drugo in hnata skupne koristi.
Podoba Je, da bo prišlo vendar enkrat tudi do
rednejših othiošajev z Rusijo,
s katero že od boljševiške revolucije ne živimo v rednih stikih. Naš novi poslanik v Berlinu, g. Balugdžič, eden najsposobnejših naših diplomatov, ima nalogo, da iz Berlina stopi v stik s predstavniki Rusije. Upati je, da se kmalu obnovijo redni od-nošaji z največjo slovansko državo, ki se sicer nahaja v težkih razmerah, ali ki ima vse pogoje za to, da se zooet uredi in postane prva svetovna velesila, kakor je bila včasih. Boljševiki sami uvidevajo, da njihov način vladanja ni pravilen in se vedno
i Dol} afcoijšujejo, tako da je Rusija uaitežje že prestala ln se lahko reče, da se že nahaja v položaju boljšajja.
Italija bi na vsak način rada postala zelo velika in močna, bolj kakor more, ker njena dežela ni baš med največjimi in tudi ne bogata. Ampak na delu je in seds« se je napravila
zveza fsied Italijo in Španijo,
ki ima namen in cilj, Sredozemsko morje na nekak način zapreti za ti dve državi in Izločiti Francijo, ki noče Italije podpirati tako, kakor bi Italija to hote.a. Pa s Francijo naj se Italija nikar preveč ne prereka, ker to je preveč trd oreh zanjo I Sploh nI veliko dati na italijansko repenčenje. Italija se lahko repenči samo proti onim, ki se za enkrat še ne morejo braniti. Jugoslavija bo kmalu močna dovolj, da bo lahko tudi Italiji pokazala svojo krepko pest!
V Nemčiji gre vedno bolj na slabše in veliko vprašanje je, če in kdaj se bo ta država zopet uredila. Danes je
Nemčija brez vlade,
ker ni nikogar, ki bi uživa! zaupanje večine parlamenta. Kriza, ki je sedaj zavladala v nemški vladi, bo trajala najbrže še precej časa. Zelo mogoče je, da se Nemčija tudi še bolj zrahlja. Saj Angleži že prerokujejo razpad Nemčije.
Njena soseda,
Avstrija, se počasi popravlja,
ln kakor je zelo majhna, bo vendar prišel čas, ko bo prenehala samo životariti in se bo postavila na svoje lastne noge. Nam Je to prav, ker ni v našo korist, imeti v soseščini takega reveža. Avstrija Je dober odjemalec naših poljedelskih pridelkov in čim boljše bo njeno gospodarsko stanje, tem boljši kupec bo. Obstoje pa še seveda možnosti, da razmere tudi Avstrijo prisilijo, da krene s sedanjega svojega dobrega pota
Pristopita vsi k Jug®« slovanski Natisi 2
'Anton Stražar:
stric
Ljabavna povest iz starih časov.
(4. nadaljevanje.)
Večerni mrak je legal na naravo, ko je Slapar Šel z Brda proti domu. Stopal pa je nekako težavno po samotni gozdni poti proti čepljam; utrujenost in vinski duh sta mu zadrževala korake, med gostim vejevjem pa se je tudi čedalje manj videlo. Zamišljen sam vase stopa Slapar. Nekako na polovici samotne poti je že, ko se nenadno razgrne grmovje in tuji bradati mož zastavi Slaparju pot, kaikor da ga je zemlja vrgla iz sebe. Slapar se močno prestraši, mrzla polt ga oblije.
*Denar sem!»
Istočasno dvigne tujec svojo okovano palico, toda Slapar se hitro zopet znajde. Z vso silo telebne v napadalca, ampak ta je koščen in ne omahne prvi hip. Ruvata se sem in tja, obenem pokajo kosti... Kdo bo zmagal? Slapar se spotakne, pade, tujec nanj, mu poklekne na prsi in ga začne daviti.
*Oštija, daš denar ali ne?»
V smrtni grozi, res brez moti, zarjuje &'apar:
sEomočl Eonicoočk
*čak, kje imam nož, oštrjab sika laški tolovaj, z eno roko tišči Slaparja za grlo, z drugo sega v svoje žepe. Že se v zraku zasveti dolga ostrina, ko se v hipu razgrne grmovje, čvrsta roka zgrabi tolovaja za ši-njek ter ga s strahovito silo telebi vznak. Nato Še s pestjo sledi močan udarec v lice, da se tolovaju vitje kri in mu iz rok izpade odprti nož.
Slapar se dvigne, pogleda tujca na tleh in rešitelja, ki stoji z nogo na njem. Luna je ravnokar posvetila izmed vejevja — in koga spozna Slapar kot svojega rešitelja?
«Tone, o Tone! Sam Bog te je poslal!»
«Vi, oče Slapar ?» se presenečen začudi Tone. «Na, čakajte, že mu posvetim, falotu roparskemu!«
Rekži prisoli premagancu na tleh še par zaušnic, nato ga dvigne in ga držeč za vrat s Slaparjem, ki molče stopa poleg, tira po poti.
»Ušmilite še, ušmilHe!» moleduje spotoma bradati tujec.
«Aha, strahopeten je tudi, zahrbtnež laški!» se roga Tone. * Jutri te sodnKa nauči kozjih molitvic
Brez nadaljnjih besed dospejo vsi trije Pred Slaparjevo hišo,	- -
«Oče Slapar, saj imate kak prazen svinjak, da mu damo prenočišče?* «Kar za mano, Tone!» Slapar vrže nekaj slame v prazen svinjak, Tone pa z lastnim pasom tolovaju zveže roke in ga posadi notri.
«Tako, potepuh, lahko noč, jutri pojdeva skupaj na Brdo!» se smeje Tone in zapre svinjak.
Slapar prime Toneta pod pazduho in ga odvede v hišo Zelo se začudi mati Slaparica, ko ju zapazi
«Micka, hitro vina in kaj prigrizka!^ Pri mizi se nato razgovorijo o vsem dogodku. Tone pove, kako je vračajoč se iz podbrdskega mlina po spodnji poti zaslišal klic na pomoč. Seveda se ni niti trenutek obotavljal, skočil je navzgor po grmovju. Dospel je v poslednjem hipu, zakaj v tujčevi roki se je zasvetila ostrina noža...
Pogovor se razvija nadalje. Tone in Slapar sta najboljša prijatelja.
-Odpusti mi, Tone,» pravi končno Slapar, -da sem te doslej podcenjevala
«Ah, saj ste imeli prav, ker nimam ničesar razen pridnih rok m poštenega srca ., Kriv sem zastran Rezike, toda Bog mi je priča5 da jo ljubim pošteno...>>
Dopisi
MOSTE PRI LJUBLJANI. Dramski odsek meščanskega Sokola je uprizoril kot otvoritveno predstavo letošnje sezone »Ljubezen treh kraljev«. Igra je uspela prav dobro, Odmore je prijetno izpopolnilo sviranje oddelka godbe Dravske divizije. Dramski odsek izreka br. špuntu, najmarljivejšemu Ham; odseka, iskreno zahvalo za ves njegov ne baš mali trud. Želimo, da vidimo v sokolski dvorani v Mostah še par tako uspelih iger.
IG-STUDENEC. V nedeljo 25. t. m. se je vršil ustanovni občni zbor krajevne organizacije JDS za Ig-Studenec. Kljub skrajno slabemu vremenu, ki je vsem somišljenikom »z okolice onemogočil dohod na Ig, se je vrši! prisrčen sestanek somišljenikov. Poročal je o programu, o taktik] ter o organizaciji demokratske stranke dr. Rape iz Ljubljane. Za božične praznika se je sklenilo sklicati širši sestanek naših somišljenikov in prijateljev tudi za okoliške vasi. Novoizvoljeni odber nam je garancija, da bo delo uspevalo, obenem pa priča, da je politična šola demokratske stranke že pričela roditi sadove. Oba udeleženca politične šole sla odbornika nase nove krajevne organizacije.
ŠMARTNO POD ŠMARNO OORO.
Knjižnica pevskega društva «Zarja* je začela redno poslovati. Vsako nedeljo od 11. do 12. ure se izposojajo knjige v Šoli. Komur je ležeče na samoizobrazbi, se bo gotovo posluževal te ugodnosti in s tem pokazal, da hoče korakati z duhom časa in misliti s svojimi lastnimi možgani. Ravno v naši občini je neobhodno potrebna knjižnica, ker se hočejo pocebne vrste ljudje postavljati kot voditelji neizobražene množice in jo voditi po poti, da zadostijo le svojim osebnim dobička-nesnim pohlepom in ambicijam. Da se odvrne ljudstvo, posebno pa mladina, od teh krivih In škodljivih voditeljev, si je nadelo pevsko društvo «Zar|a» eno najplemenitejšib nalog, da je ustanovilo knjižnico, ki naj nudi v socialnem, gospodarskem in nacionalnem oziru, kar zahteva današnja človeška družba
'-Bodi pozabljeno, kar je bilo, Tonel Jutri se odpeljem po Reziko v Gradiše. Nadalje bomo še govorih. Pridi, Tone, zopet, naša hiša ti je odprta!
še je moral Tone piti in še založiti, dokler se končno ni poslovil. Krepko mu je Slapar stisnil močno roko, v očeh matere Slaparlce pa je zalesketala solza dobrosrčnosti ...
VI
Ob času, ko se je vse to godilo, so naši predniki tudi že občutili začetek znanih avstrij-sko-francoskih vojn. O slavnem Napoleona Bonapartu je šla govorica po vsej deželi. Nekdaj slavno in mogočno plemstvo^ ki je tlačilo m odiralo naše uboge kmete, je v strahu in trepetu pred Napoleonom začelo popnščati v svoji nasilnosti. Oholi plemiči so dobro slutili, da jim odzori pšenica, ako Napoleon stre trhlo Avstrijo.
Spomladi leta 1797. je končno prišlo do spopada med Avstrijo in Francijo. Avstrija je torej ugriznila v presneto trd in grenak oreh. Novi demokratični in domovinsko zavedni duh, ki je preveval francosko armado pod vodstvom velikega vojvode Napoleona, js tiral avstrijske čete v neizprosen beg. Avstrijska vlada je morala skleniti premirje
od posameznika. Nočemo vzgajati shankar-jev, temveč poštene in značajne Jugoslovane, da bodo znak sami razlikovati s svojo lastno glavo slabo od dobrega. Po tej poti hočemo korakati naprej, v »vesti si, da bomo a tem napravili le delo v dobrobit našega ljudstva.
ŠINKOVTURN. Poštno ravnateljstvo v Ljubljani mora Imeti o nas navadnih Zemljanih kaj čudne pojme, ker od 31. oktobra t. I. naprej nas pusti brez poštnega sela in nam povzroča s tem veliko nejevoljo in občutno škodo. Naša podobe ma z vasmi šin-kovturn, Potok, Koseze, Koseze-Kot, Golo, Selo in Vešča pripada namreč k pošti In občini v Vodicah nad Ljubljano in je od pošte več kakor eno uro pešhoda oddaljena V podobčinl se nahaja več trgovcev in obrtnikov, enorazredna ljudska šola, župmšče m ena graščina; podobčtna šteje pteko 500 prebivalcev. Pa ne .jamo naša oodobčma, ampak tudi pod občine Repnje (sedež triraz-redne ljudske šole in gospodinjske šole s samostanom), Polje in Bukovca z najmanj tisoč prebivalci, ki so oddaljene eno uro od poštnega urada v Vodicah, nimajo od 31. oktobra t. 1. dalje poštnega sela, radi česar trpe dotični prebivalci veliko škodo. Naše mišljenje je, da smo opravičeni zahtevati poštnega sela in da nam ga poštna uprava mora dati. če smo m> dolžni poštne pristojbine in petkrat povišane davke plačevati, je tudi poštna uprava, oziroma vlada dolžna nam to skromno uslugo napraviti za naš denar.
ŠKOFJA LOKA. Dne 11. marca se je na nekem shodu v Stari Loki med drugimi klerikalnimi razgrajači posebno odlikoval Orel Franc Hafner, ki je kandidata SKS med njegovim govorom nahrulil z besedami: «Av-strljski konfident!* Na Izrecni poziv je Hafner svojo obdolžifev ponovil. G, Ažman je vložil proti Hafnerju tožbo radi žaljenja časti. Hafner se je zagovarjal, da sploh ni cm očital Ažmanu leonfidentstva, ampak nekdo drugi. Kljub temu pa je nastopil za svojo obdolžitev dokaz resnice. Pri razpravi, ki se je vršila te dni, je dobil Hafner za svojo ob-
v Ljubnem na Gornjem štajerskem, zatem pa 17. oktobra mir v Campoformio. Avshija je takrat morala Franciji odstopiti Belgijo, Italiji pa Milan.
♦
Kmalu potem, ko je bil Slapar napaden in ga je rešil Tone, se je Balantov Jurca mudil v znanem beneškem gradu pri Moravčah. Jurco so tam dobro poznali vsi grajski, pa tudi graščak sam. Donašal je tjakaj vsakojaka mazila In zelišča za ljudi in živino.
Bil je solnčen nedeljski dan v avgustu. Grajski hlapci, dekle m oskrbnik so odšli v Moravče k večernicam. Ker jurca tako ni z nikomur ime! pomenka, se je zleknil po klopi pod starodavno košato lipo na grajskem vrtu in kmalu zadremal. Prebudi ga govorjenje, ki se je čulo iz košate ute, oddaljene le sto korakov, Jurca se napravi kakor bi spal, pri tem pa z dobro napetimi ušesi prisluškuje razgovoru. Po močnem glasu spozna gra-ščaka, dva pa sta tujca. Govorijo nemški, toda Jurca še razume «tajč» in je le še bolj radoveden, o čem se pogovarjajo gospodje.
«Alfred, kako pa ti 6odtš p Napoleonu m francoski revoluciji? Zlodje so ti Francoz?, kralja so prikrajšali za glavo m še
detžltev zasluženo kazen teden dni zapora. Plačati bo moral vse stroške kazenskega po* stopanja.
POLJANE. Gospod urednik, pustite le preprostemu kmetu malo prostora v «Do-movini*, katero redno preberem vsak teden do zadnje vrste Imam veliko na srcu, kar me teži in kar bi rad povedal. Danes naj bo te (o, kar nas kmete najbolj zanima in tare. Dobro je znano, da je naša poljanska fara ena največjih, če že ne največja, v naši škofiji. Pa ne samo to; ta fara tudi dobro nese. Kolikor ljudje pomnijo, je skoro še vsak župnik obogatel v Poljanah, še celo kaplan so prišli na dobro. Ravno tako naš sedanji župnik, kakor vse kaže, ne bo zaostal za prejšnjimi. Skoro prazen je prišel v Poljane, a danes ima pola hlev živine. Kako bi jo tudi ne imel, ko Ima enega največjih gruntov v naši fari. Zraven mu pa Že dobro nese. Pravijo, da je prav pobožen. Mislim, da to ne bo držalo. Le na zunanjost gleda, da bi šlo vse za njim v njegove družbe in da bi bilo vse tako, kakor on hoče. Nad vse mu je denar. Zmiraj ima kaka pobiranja, zdaj za to. zdaj za ono. Veliko je že Izprešal od nevednih in tercijalskih ljudi. Kako In koliko je pa res porabil za naprave, pa nič ne vemo, br še ni pokazal nfleakih računov. Posebna dobro skubi baje tretjerednike in tretjered-niče. Te je napumpal, da so plačali tudi ka-pucinarja, ko je bil namesto njega tu, ko je šel na katoliški shod v Ljubljano. Zakramente zna tudi dobro zaračunati, celo za krst je postavil tarifo. Nič ae rečemo, vsak rad obdari ob taki priložnosti duhovnika, da bi pa bila postavljena tarifa za krst kot prvi in najpotrebnejši zakrament, pa je vendar čudno, in nam kmetom, ki že malo mislimo, kar ne gre v glavo. On se kaže, kako ie pobožen, pa je zraven tudi trdosrčen. Nekateri kmetje smo začeli misliti na to, zakaj bi mu dajali bero, ko ima tak grunt in še druge velike dohodke, a nobene družine hi otrok, za katere bi moral skrbeti kot mi kmetje. Mišljenja smo: To se je uvedlo v starih časih, ko je bil kmet še tlačan, graščak in duhoven pa skupna zatiralca. Te stare na-
■ ■■ -.............iL.i-iLLmm—u—^ jj. jLiji
mnogo starih plemenitašev. Preklete so te Ideje, s katerimi motijo nižje ljudstvo: Svoboda! Enakost! Bratstvo! Kakor muhe na med se zdaj francosko ljudstvo vjema na te besede. Zdaj nam že rinejo preko meje! Ta bi bila lepa, da še našemu ljudstvu zmešajo glave! Mislim, da bo kaj kmalu tekla kri. Držati se bomo morali! Vragovi nam lahko potegnejo vajeti iz roki*
«Ej, Herbert, nikar si ne kali veselja * francoskimi novotarijami. Naše ljudstvo in pa francosko sta še daleč narazen, ha-hat Dokler se naši tlačani še grozijo pred peklom, vragom in coprnicami, dokler so zaverovani v duhovščino In dokler se tresejo pred valptovim bičem, se ni bati toče. Odkar so jim naši slavni predniki na žarečem tronu v Zagrebu kronali njihovega sanja-vega kmečkega kralja Matijo Gubca, jim je pošla predrznost menda za vekomaj. Ce bo treba, jim pa še posvetimo... buticam slovenskim!^
Na te ne baš krščanske besede trčijo vsi trije na zdravje nemškega plemstva in na pogin Francozov. Jurca pa se tiho sam s seboj posmelja: tMalo se vam pa le tresejo
hlačke, volkodlaki gosposki!«
vade se naj odpravijo in duhoven se naj plača, kakor se plačujejo učitelji in drugi uradniki. Tlake ni več in tudi bera se mora odpraviti. Zdaj pa naš župnik vsem nam takim grozi s tožbo. Naj le toži, krščansko pa to ni, pa tudi ni usmiljeno. Čudno se nam zdi, da to zahteva od nas, ki večinoma nismo njegovi politični pristaši in kakor je videti, nas kot take sovraži iz vse duše. Drug človek bi od svojega nasprotnika, če mu noče prostovoljno dati, niti ne vzel, še manj pa silil od njega. Naš župnik pa ne dela pri tem razlike. Bomo videli, kaj bo dosegel. Mi se bomo branili do zaanjega. Enkrat mora biti tudi tega konec.
GORNJI LOGATEC V pondeljek smo pokopali bivšega dolgoletnega tukajšnjega župana g. Julija Lenassija. Pokojnik si je bil s svojo pridnostjo in vztrajnostjo pridobil velikih zaslug za občino kakor tudi za posamezna društva. Bil je ustanovitelj požarne brambe in ves čas vpliven član raznih korpo-racij. O njegovi priljubljenosti je pričal veličasten pogreb, ki so se ga udeležili prijatelji in znanci od blizu in daleč. Ognjegasci so ga nesli in mu svetili, domači pevski zbor mu je pel žalostinke, na grobu pa se je poslovil od njega v vznešenih besedah g. župan Punčuh. Na odborovi seji krajevne politične organi-zacie JDS, ki se je vršila takoj po pogrebu, se je toplo spominjal pokojnika kot vedno zvestega pristaša napredne ideje in neumornega strankinega agitatorja predsednik organizacije. Počivaj v miru, blaga duša! — Krajevna politična organizacija JDS priredi v nedeljo, dne 2. decembra 1.1., ob treh popoldne v gostilni g. Ivana Riharja javen shod volilcev z dnevnim redom: Občinske volitve Na tem shodu se bo obračunalo s klerikalnimi lažniki, ki po «Lažiljubu» širijo največje laži in blatijo naše somišljenike, samo da bi zanesli zmedo v napredne vrste. Laž bo tudi topot imela kratke noge!
NOVO MESTO. (Porota.) Dne 26.t. m. je pričelo tu zadnje letošnje porotno zasedanje. Na zatožni klopi je sedel kot prvi Jcsip Levstek, posestnikov sin iz Brezja, obtožen zar- "i uboja. Žalostni dogodek se je
zgodil takole: V nedeljo, 30. julija 1922., sta brata Franc in Josip Levstek popivala v Zoričevi gostilni v Brezjah. Proti mraku sta prišla tudi brata Josip in Anton Jane iz Drenovca, oba že precej vinjena. Med obema strankama se je kmalu razvil prepir, tekom katerega je Anton Jane dal zaušnico Josipu Levstku. Brata Levstek sta hotela navaliti na napadalca, ki pa je medtem že zbežal iz gostilne. Ravno pri glavnem vhodu pa je zadel Josip Levstek, ki je podil pred seboj Antona Janca, na njegovega brata Josipa. Nič hudega sluteč, je Josip Jane vprašal Levstka, kaj je, dobil pa je v tem trenutku že tako močan sunek s stiletom v prsa, da se je zgrudil nezavesten na tla in kmalu nato izdihnil. Imel je namreč prebo-dene: prsni koš, pljuča in srce. Josip Levstek je svoje dejanje priznal in tudi obžaloval, zagovarjal pa se je s silobranom in s pijanostjo. Porotniki so soglasno potrdili vprašanje, da je izvršil Levstek svoje dejanje v pijanosti in zanikali vprašanje, da je imel v pijanosti namen, Janca ubiti. Sodišče je nato Levstka oprostilo. — V Ameriki je pijanost sama na sebi kazniva, pri nas pa je olajševalno sredstvo za zločine.
OPLOTNICA. (Drobne vesti.) Pravo krščansko ljubezen do bližnjega nam je pokazal naš klerikalni župan s tem, da je vrgel v našo občino pristojno ženo s tremi otroki iz stanovanja, ki je še sedaj prazno, na cesto. Uboga reva je morala z enoletnim otro-čičkom in z dvema deklicama do 12 let tri noči prespati pod milim nebom in je bila tam izpostavljena vsem nevarnostim. Ko je tretjo noč razsajala burja in je deževalo, so se ubogi otroci ob 11. ponoči jokali po vasi, dokler se jih niso usmilili drugi in jih spravili na varno. Ker je bila zaradi tega ogorčena vsa vas, je ubogo revo vendar spravil župan v ono hišo, ki je pripravljena za tiste, ki bi oboleli na nalezljivih boleznih, ako-ravno so žena in njeni otroci popolnoma zdravi. «Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe!» — Dobro polje za krščanske duhovnike nam kaže slučaj, da so se na Mar-l tinovo stepli sosedje, in sicer iz druge fare,
med seooj in so enega, ki je poprej doma še pretepel ženo m mater, kratkomalo zaklali. — Neki posestnik iz Malahorne je ukradel tukajšnjemu fotografu kolo in fotografski aparat in je bil tako brihten, da je peljal kolo po blatni cesti domov in ga tam skril, da se je popolnoma lahko izsledila pot do skrivališča. Čestitamo SLS na takem pristašu!
RAJHENBERO. V nedeljo se je vršil pri nas shod JDS, na katerem je govoril gospod Ribnikar o političnem položaju. Shod je otvoril g. Sadar, predsedoval mu je inž. Že-leznik. Zborovalci so z odobravanjem sledili izvajanjem govornikov ter obsojali škodljivo in neznačajno politiko klerikalne stranke.
ŠMARTNO NA PAKKI. (Nekaj iz naše kronike.) Da smo v naši občini napredni, nam mora pripoznati vsakdo. Prvič smo imenitni avtonomisti, namreč na pokopališču. Tu mora vsak sosed svojega umrlega tovariša s pomočjo še drugih treh sam pokopati. Če pride dotični žalosten posel na deževni dan ali celo na nedeljo, potem se pa te avtonomije, čeprav smo zelo iskreni v tem, zelo zelo bojimo Prosimo samo to, da bi naši sosedje ne umirali tako, da bi jih morali pokopavati v deževnem času in ob nedeljah. Kot iskreni avtonomisti prosimo, če že ne g. župnika, pa vsaj občinski odbor, ki je že sklenil toliko koristnega za g. župnika, da naj ta kuluk na pokopališču odpravi. — Da je naš občinski odbor razen par častnih izjem na višku, naj kaže nastopni primer: Dne 13. t. m. je imei odbor proračunsko sejo, ki je potekla prav za prav mirno, ker tudi najpametnejšim sklepom manjšine se večina sploh nikoli ne približa, seveda zato, ker je manjšina protiklerikalna. In ker ta nič ne doseže, se sploh redkokdaj oglasi. Na tej seji pa je predlagal napredni odbornik g. Ivan Bizjak, da naj se postavi vsem vojnim žrtvam dostojen spomenik, ki naj bi pričal poznejšim rodovom o naših žrtvah. Imamo sicer pri nas pod zvonikom nekaj, kar bi naj predstavljalo nekakšen spomin na one nedolžne žrtve svetovne vojne. To so namreč male tablice, na njih imena m kraji padlih, a spo-
Nato posluša dalje. Graščaki se pogovarjajo, da bodo v kratkem zopet lovili fante za vojaščino. Z Dunaja je prišlo povelje, ker utegne v kratkem priti do vojne s Francijo. Loviti bo treba hitro in tajno, da fantje ne pobegnejo.
Ko Jurca to čuje, se dvigne s klopi in ne-opaženo naglo odkoraca po poti z gradu. Gredoč premišljuje: «Kar poznam fantov, jim že povem pravo besedo. Čemu bi pretakali kri za avstrijsko žlahtno sodrgo. No, že prekrižam račune, kar se bo dalo. Toda prvo stopim k Tonetu. Tega nikoli ne dobite v past! Toneta pa že ne! Bomo raje svatovali, kadar pride čas. Pa je stvar v dobrem tiru...»
Jurca je namreč vse vedel, kako se je stvar razvijala. Rezika se je vrnila domov vsa srečna, oče Slapar je Tonetu obljubil njeno roko in Tone je postal tam prav domač.
•
Lep poleten večer je, luna je prisvetila Izza gore, ko Jurca tako koraka proti Čep-liam, ne meneč se za spanec, še nocoj mora no Toneta. Rad ga je imel kakor oče sina. V Lniovici pojejo fantje na vasi;
Dve let' in pol sva midva se ljubila, dve let' in pol sva midva srečna b'la, al božja roka naju je ločila, sam Bog vč, al se kdaj še vidiva...
Tako pojejo in njihovo ubrano zateglo petje se razlega naokrog v nočnem pokoju. Jurca ustavi korak in posluša. Milo se mu stori pri srcu in nehote mu pride na misel: «Da, fantje, ki prepevate, Bog ve, kje boste čez leto in dan!...»
Nato nadaljuje svojo pot. Vso Čepovsko vas je že objemal spanec, ko gori prileze Jurca. Le par psov, zvestih čuvajev, zalaja, ko ga zavohajo. Stari mož porabi precej časa, preden previdno dokliče Toneta. Za njegovo ležišče je vedel dobro, pa ne samo za njegovo, — o še za marsikaterega fanta in tudi za kamrice vaških deklet...
«Spiš pa kakor polh v duplu!» so prve Jurčeve besede, ko se Tone predrami. Sedeta na skedenjski prag, zvezdnata noč se razlega naokrog in luna kraljuje v svojem jasnem svitu.
«Nekaj sem zvedel, Tone, in sem še nocoj prilezel, da ti povem.»
Tone je radoveden in sluti, da mora biti kaj pomembnega.
«Vedno bolj vidim, Jurca, da ste mi najboljši prijatelj in poleg Rezike najzvestejša duša na svetu.»
«Če ne zameriš, sedaj-le v tem slučaju sem ti še zvestejši od Rezike, pa me moraš tokrat tudi bolj ubogati kakor njo. Poslušaj! Veš, da se vedno klatim okrog kakor večni šoštar Ahasver. Ti nemara še nisi slišal o njem? No, Ahasver je ravno nekemu Judu podplate pribijal na škrpeta, ko druhal mimo njegove bajte prižene Jezusa s križem na rami. Trpeči Jezus se nekoliko nasloni, da si odpočije. Ahasveru pa se je mudilo z delom in se je razjezil, ker so mu senco delali. Zato ves nejevoljen reče Jezusu: Kaj mi delaš senco? Bolj se mi mudi z delom, bolj mi nagaja!... In kaj s® je zgodilo? Komaj Jezus vstane, — že je vstal tudi godrnjavi šoštar in začel hoditi brez prestanka dalje in dalje. Ahasver je večni popotnik. Pravijo, da vsakih triintrideset let ves svet obleze, hodi pa neprestano in bo tako hodil do sodnega dne. Rešiti se ne more. Skakal je v prepade, v vodo, in še bogve kaj počenjal, toda vse zastonj. Njegovo življenje in njegova pot nimata konca.
No,, tako, od Ahasverja zdaj veš. In zdaj nekaj drugega. Bil sem danes na gradu v Moravčah in se kakor martinček grel na
daj napis: Vse za vero, dom, cesarja. Predlagatelj g. Bizjak je popolnoma umestno nastopil proti tem tablicam, češ, za vero ni šlo, ker smo bili takrat mi kristjani v zvezi s Turki proti kristjanom v boju; za dom tudi ne, ker so nas pošiljali od doma; glede cesarja pa je dejal, da je škoda izgubljati besede. Predlog je bil sprejet, čeprav ga je predlagal politični nasprotnik. Ampak najlepše šele pride. V odboru sedi (reci: sedi) tudi posestnik Klančnik iz Podgore, to je tisti, ki je ob priliki uboja Ferdinanda Že-leznika pri občinski seji predlagal, naj se listi kakor «Jutro», «Naprej» in drugi, ki so pisali o tem umoru, pri katerem so bili udeleženi tudi Orli, sploh prepovedo in da naj se dotični, ki jih čitajo, popolnoma ignorirajo. In ta mož je prišel s predlogom na Bizjakov predlog o spomeniku, da je čital nekje, da se ples tudi v zasebnih hišah obdavčuje. V ta namen da bi bilo treba za vsako vas nastaviti samo dva moža, ki bi špijonirala, kje se pleše, in bi dotične plesalce potem javila in dohodki teh glob naj bi se uporabljali za spomenik! Velikodušno, kajne! Vendar pa jih je slišal od lastnih pristašev zadosti. Da smo najbolj klerikalna in pobožna občina, mi boste tudi verjeli, ker pri nas skoro vsako leto enega ubijejo, eden se pa obesi. In pri nas imamo ultraklerikalni občinski odbor!
PTUJ. V zadnjem času opažamo do malih izjem, da postajajo naši ljudje zopet brezbrižni ter imajo od tega dobiček le naši narodni nasprotniki. Učimo se od njih, kako se morajo podpirati le lastni ljudje. Nedavno tega smo srečali na ptujskih ulicah dve Ormožanki, ki sta prinesli svoj denar naložit v nemški Spar- und Vorschussverein. Na naše vprašanje, zakaj nista vložili kje v Ormožu, ker so tam trije zavodi, sta nam odgovorili, da so jih k temu nagovarjali ormoški gospodje Stammen, Kralj in Bro-dar, češ, da morata naložiti le pri nemškem zavodu, kjer je vrh tega denar še varno naložen Informirali smo se o vseh treh gospodih ter zvedeli, da so najhujši hujskači v Ormožu, toda nemškega pokolenja je le
klopi. Kaj ti zvem? Lovili bodo fante! Našemu cesarju gre presneto žaltava, tisti Na-poljcn ga dobro prijema. Poslušal sem, ko so gospodje govorili vse «tajč pohrusta»... Fant moj, pa so slabo govorili. Čuvaj se, Tone. da te ne dobijo zanjko. Pojdi nekaj časa drvarit v štajerske planine, tam že itak mrgoli fantov-uhajačev in se dobro skrivajo. Na zimo se vrneš; ni hudir, da se medtem burja ne bi polegla.»
Tone je presenečen. Jurca opazi njegovo skrb in ga bodri: «Veš, nič ne pomaga, nimam mazila, da bi te rešilo; samo moj nasvet ubogaj, pa bo prav, ti rečem! Dekleta si ta čas že za silo izbiješ iz glave, prevzel ti je ne bo nihče, le verjemi.»
«Ah, saj to je tisto!»- pravi Tone. «Zame je vseeno, tudi ne bojim se ničesar, toda ravno zdaj, ko se je vse tako lepo obrnilo, zdaj, ko sem tako srečen...»
«Roža brez traja ni prava roža, sreča brez težkih ur ni prava sreča. Mlad si, marsikaj boš še prestal, toda pretrpi in ubogaj!»
«Tako je, Jurca. Mlad sem in zdrav, vas bom ubogal!»
Dolgo sta še kramljala v mesečni noči, nato pa legla k počitku v dišeče seno.
(Dalje prihodnjič.)
eden, to je g. Stammen, dočim sta druga dva pristna Hrvata, ki sta se v Ormož priselila. Eden od teh, g. Kralj, sedi baje celo v upravnem svetu nekega ormoškega denarnega zavoda V soboto se je zopet mudil pri nemškem Spar- und Vorschussvereinu v Ptuju g. Stamrnen. Tako delajo Nemci. Naši ljudje pa bog varuj, da bi vprašali po mišljenju in narodnosti tistega, kateremu dajo zaslužiti ter bijejo s tem sami sebi v obraz. Mislimo, da smo s tem tudi Ormožar.om povedali, kar morajo vedeti, in jim dali migljaje, ki jih naj upoštevajo. Vam vsem pa, ki ste narodno brezbrižni, kličemo: Ljudje, kdaj vas bo vendar srečala pamet?
ORMOŽ. Katoliški dom?! Nesmrtno so se blamirali klerikalni prvaki, ko so minulo nedeljo «slovesno» otvorili m blagoslovili svoj tako zvam Katoliški dom. Poprej so razbobnali v svet po časopisih, da pride sam dr. Korošec in drugi govorniki od drugod na slavnost. Na programu so imeli slovesno službo božjo z udeležbo domačih in tujih orlovskih društev, Kmečke zveze z zastavo, potem povorko po mestu z godbo. Iz vsega tega ni bilo nič. Dr. Korošca in drugih tujih govornikov ni bilo, samo domači Orli in Orlice so tvorili napovedan slavnostni pohod iz cerkve na kraj slavnosti. Predstavimo si samo razočaranje dr. Korošca, če bi res prišel in moral videti na lastne oči to polomijo Zastava je bila razobešena ena, slavoloka ali kake okrasitve pa sploh ni bilo nobene. Po sili slavnostni govornik se je! med govorom razjokal in potrdil popolno; nesposobnost ter onemoglost te prireditve. J Dvorana, prvotno namenjena kulturnim pri-i reditvam kmečkega prebivalstva, se je že na večer blagoslovitve izročila bogu Baku in razkošnemu plesu. Tako so se vzvišeni ideali prosvete že prvi dan teptali ob tla. Pozno ponoči pa se je slišala znana Bakova pesem: Ti pa boš doma ostala, suhe hruške ribala.. Kam plovejo klerikalci?
Zimska strn. Spomladi naj takoj naprej zeleni. kakor hitro se zbudi pomladna rast« Taki travniki so polni moči in dajejo najlepše košnje.
Travniki pa, ki nam pred zimo porjave in ki ostanejo tudi spomladi dlje časa rjavi, taki travniki naj se popravijo in izboljšajo. Ce so mahoviti zaradi borne zemlje, potem je najprej mah iztrebiti, travnike pa dobro gnojiti, da jim ruša oživi. Ce so pa mahoviti zaradi preobilne moče, potem jih je treba najprej dobro osušiti in nato pravilno gnojiti, da pridejo k moči.
Na vsak način je skrbeti, da z naših travnikov rjava jesenska in pomladna barva polagoma izgine. Naši travniki naj ostanejo živi in zeleni!
Kmetiiski gtasnfte
RJAVI IN ZELENI TRAVNIKI.
Sedaj na jesen se nam kažejo travniki v različnih barvah. Eni so zeleni, drugi rjavi ali pa tudi mešane rjavo-zelene barve.
Ta različna barva ima svoj pomen, ki ga ne smemo prezirati. Najbolj všeč so nam i . vniki, ki ostanejo čez zimo lepo sočno zeleni. Ti travniki so najbolj živi in najbolj rodovitni. Z:vozelena barva travniške ruše pomeni, da so rastline polne moči in da jih ustavlja v rasti le zimski mraz. Spomladi nam taki travniki najprej ožive in najprej nanovo poganjajo. Jeseni prekinjena rast se spomladi takoj krepko nadaljuje.
Na rjavih travnikih opazujemo mah ali je pa ruša osušena in oslabljena vsled borne zemlje ali pa mokre lege. Rjava barva nam v tem slučaju kaže, da je listje oslabelo in da je odmrlo. Življenje v rastlinah je prestalo na vseh vnanjih delih. Taka ruša potrebuje spomladi dlje časa, da nam zopet oživi in ozeleni. S tem gre veliko časa in moči v izgubo, kar ima za posledico, da je pozneje tudi vsa košnja slabša. Kumerna ruša se počasi popravlja.
Naša skrb bodi zaradi tega, da držimo rušo trajno pri moči. Travniško rušo je treba krepiti in oživljati. Ruša naj ostane do zime in preko zime zelena, tako kakor
Z MLEKOM V DENAR.
Mnogo je krajev, kjer ne donaša reja krav nobenih pravih dohodkov in kjer je zaradi tega tudi zanemarjena in slabo razvita. Izmed teh krajev so nekateri kraji po svoji legi in po svojih naravnih pogojih pripravni za povzdigo kravjereje. Trebalo bi le poiskati prilike za boljše vnovčevanje mleka. So pa tudi taki kraji, kjer so razmere za rejo molznih krav sploh manj ugodne in kjer ni nobenega pravega izgleda, da bi se mogla ta reja v zvezi z mlekarstvom kaj prida dvigniti.
Kjer so prilike za boljšo uporabo mleka količkaj ugodne, tam naj se skuša na vsak način ustvariti pogoje za boljše vnovčevanje in izkoriščanje mieka. Mleko naj gre v denar, bodisi po tej ali drugi poti! Vse mleko, ki ga ne porabimo doma, naj se zbira in oddaja naprej. Posameznik ne zmore dosti, toda če se združi cela vas in cela okolica, se da pa marsikaj doseči. Iz malega raste veliko, če ni drugače, naj se zbrano mleko posnema, sirovo maslo prodaja, posneto mleko pa doma uporablja za praseta itd. Naj gre mleko v tej ali drugi obliki v denar, glavno je, da se dohodki kravjereje dvignejo in da postane ta reja bolj dobičkanosna, kakor je sedaj.
Če bomo dvignili dohodke iz kravjereje, jo bomo s tem najbolj podprli v njenem napredku. Če bo šlo mleko v korist, naj si bo na ta ali drug način, potem ne bo vseeno, ali molze krava 1500 ali pa 2000 litr. na leto, kakor nam je sedaj. In to bo prva pobuda za napredek, kajti razlika 500 litrov mleka na leto znaša že pri eni sami kravi, če računamo mleko po 8 K ali 2 Din, lepo vrednost 4000 K ali 1000 Din na leto. Vzroka dovolj, da začnemo krave bolj skrbno odbirati in vzrejati.
Danes gre po takih krajih, kjer ni prilike za gladko oddajo in za boljšo uporabo mleka, veliko mleka brez pravega haska v zgubo. V vsej okolici znaša to velike vrednosti! Po takih krajih ni seveda nobene prave spodbude za boljšo rejo krav, kakor je današnja. Če se bodo pa dohodki iz te reje dvignili s pomočjo skupnega vnovčevanja, takoj se bo dvignilo tudi zanimanje za to rejo. Ljudje bodo začeli krave boljše rediti in redili bodo tudi boljše krave.
Ugodno vnovčevanje mleka je prvi in glavni pogoj za napredek v kravjereji. Po tej poti so prišli po drugih krajih naprej in po tej poti treba tudi nam hoditi, če hočemo kravjerejo dvigniti po krajih, kjer je danes zanemarjena. Z mlekom v denar!
Gospodarstvo'
KMETIJSKI POUK PO DEŽELI.
Oddelek za kmetijstvo priredi nastopea. predavanja:
v nedeljo 2. decembra: Selo pri žuin-berkti, o živinoreji; Voglje, o gnojenju; Lk>-žakovo, o kmetijstvu; Planina (okraj Logatec, o sadjaistvti; Hrašica pri Ljubljani, o čebelarstvu; Bratonci v Prekmurju. o kmetijstvu; Prodanovci y Prekmurjn, o živinoreji;
v soboto 8. decerrbra: Trebnje, o He-iarstvu; lcsc^. o kmetijstvu; Primskovo, o živinoreji, Krka, o kmetijstvu; črna pri Pre-valjab, dopoldne, o čebelarstvu; Podpeca, popoldne, o čebelarstvu;
v nedeljo 9. decembra: Na Soli pri žaijni« o sadjarstvu in poljedelstvu; Trebnje, o sadjarstvu; Šenčur, o kmetijstvu; Obrežje (obč. Velika Dolina), o vinarstvu; Željna, o gnojenju; Dragataš, o gnojenju; Krka, o živinoreji; Dolnji Logatec, o gnojenju; Poiana v Prekmurju, o kmetijstvu;
v nedeljo 16. decembra: Radohova vas, o živinoreji; Rateče pri Kranjski gori, o plan§arstvu; črni potok, o travništvu; Za-brcznica pri Žirovnici, o mlekarstvu; Gornji Logatec, o sadjarstvu; Škofja Loka. o čebelarstvu; Mala Polana, o kmetijstvu; Murski pttrovd, o kmetijstvu.
TRŽNI PREGLED.
ŽITO. Na novosadski blagovni borzi dne 27. t. m. se je tržila pšenica po 300 do 315 dinarjev, oves po 215 do 225 Din, turščtca po 195 do 245 Din, moka «0» po 510 do 517 Din, otrobi po 125 do 150 Din.
JAJCA. Komad se plačuje v naši državi, in sicer prvovrstno blago, po okrog 2 Din. Ker so naše cene višje nego v inozemstvu ;n ker Je na evropskih trgih sedaj mnogo blaga iz prekomorskih držav, se naše blago sploh pe izvaža.
= Vrednost našega denarja. Dne 27. t. m. se je dobilo na zagrebški borzi (v devizah). 100 avstrijskih kron za 12 in pol pare, 100 madžarskih kron za 45 do 47 par, 100 italijanskih lir za 383 do 385 Din, I dolar za 87-75 do 88-50 Din, 100 češkoslovaških kron za 257-5 do 258-25 Din, 100 švicarskih frankov za 1540 do 1545 Din.
= 20od$totni odtegljaji, odvzeti o priliki žigosanja kronskih bankovcev, se po izjavi finančnega ministra zaenkrat ne vrnejo, ker ni sredstev. Končno pa še to vprašanje ni rešeno.
— V Ljubljani se osnuje železniška direkcija. Glede na izjavo prometnega ministra dr. Velizara Jankoviča, da se namerava osnovati v Ljubljani železniška direkcija, se poroča, da bi pod to direkcijo spadalo celokupno omrežje na slovenskem ozemlju (tudi bivša južna železnica). Poleg tega zahtevajo nekateri, da bi pod upravo ljubljanske direkcije prišli tudi progi Bubnjarci—-Karlovac— Sušak (Reka) ter cela zagorska proga (Dolnja Lendava—čakovec—Zaprešič), češ, da je ozemlje zagrebške direkcije preveliko, a ljubljanske bi bilo premajhno. Proti tej zahtevi pa Je nastal v Zagrebu velik odpor, češ, da spadata omenjeni dve progi po naravi pod zagrebško direkcijo in da ni gledati pri tem na eventualno večje ali manjše oremlje.
Ztoorovenle tauonikov mariborske oblastne crganizscije J0S.
Na olčnl «dk>r oblastne organizacije Demokratsko stranke v Mariboru, ki se je vršil minulo nedeljo, je prispelo toliko zastopnikov krajevnih organizacij iz vseh krajev, da jo bila restavracijska dvorana v Narodnem domu nabito polna. Med drugimi se jc zbora udeležil tudi starosta ma-rib trških Slovencev, g. dr. Rozina, in ministra il r. dr. Kukovec in dr. Žerjav.
Zborovanje jc otvoril j>oslc vodeči podpredsednik dr. Llpold, ki je izvajal, kako nujna je že izvedba ustave in samouprav, ilasti glede tia potrebe obmejnega prebivalstva, ter poudarjal vztrajno stremljenje JDS za zedlnjenje naprednih sli. Nato Je tajnik g. Splndier poročal o stanju organizacije. Po volitvah se jc življenje stranke okrepilo in je bik) ustanovljeno mnogo novih močnih organizacij. Povsod vlada zaupanje v uspeh, obenem pa razpoloženje za zedhijenjc naprednega življa. Poroči.o navaja podrobnost! o delu, ki so ga vršili demokrati potom tajništva In v okrajnih organizacijah.
Prisrčno pozdravljen od zborovalccv je nato govoril dr. Žerjav o notranjem političnem položaju. Poudarjal jc skupne interese- demokratov ljubljanske in mariborske oblasti. Ljubljana ne zahteva nobenih prednostnih pravic, vendar je in bo ostala tudi za severno Slovenijo prevažno središče v gospodarskem in kulturnem oziru. in to toliko bolj. ko.ikor več bo sama delala in organizirala. Znak občnega političnega po-
i zlasti opozarjajoč na krivično dejstvo. Ua j vkijub popolnoma izpremenjenim valutnim razmeram veljajo stare davčne lestvice.
Po debati so zborovatei prt volitvah novega oblastvenega načelstva najpref prosili dolgoletnega voditelja g. dr. Kukov-ca, da prevzame predsedniško mesto. Ker pa jo dr. Kukovec izvolitev odločno odklonil, mu je bila ob ponovnih ovaeijah zborovalccv izrečena iskrena zahvala rti zaupnica. Nato je bil soglasno izvoljen za predsednika oblastne organizacije dr. Pra-njo L l p o l d, za podpredsednike pa gospodje: Lovrb P e t o v a r (Ivanjkovci, Ivan So š t a r i č (Maribor) ter Ivan P r e <• ko r še k (Celje). Poleg tega je bilo izvoljeno širše načelstvo s predstavniki I r, vseh delov mariborske oblasti.
Po govorih gg. Prekorška, dr. Kaiana, Lesničarja, dr. Ciosaka, notarja Kolška. dr. Pivka, Petovarja, dr. Kukovca. dr. La-šiča in dr. Lipokla so bilo sprejete predlagane resolucije in je bil krasno uspeli zbor zaključen ob 14.url z vzklikom: Na svidenje pri delu! (Resolucije objavimo v prihodnji številki.)
Beležke
4- Iz tajništva JDS. V nedeljo 2. deceuR bra se vrši ustanovni občni zbor krajevne, organizacije JDS v Krški vasi ob 2. uri popoldne v prostorih g. Josipa Ajstera. Poroča g. Adoli Ribnikar iz Ljubljane. — V Kranjski gori se vrši istega dne občni zbor krajevne organizacije ob L uri popoldne v hotelu Slavec. — V Gornjem Logatca se pa
_________________ ______ ^ ^ vrei istotako 2. decembra javen volilni shod
iožaja je" neodrejenost7ker radiSET vla-lj* 3. popoldne v prostorih gostilničarja g. da nima poguma, odločiti sc. ali gre na! lvtuV* Šmarja. Kot govornik iz centrale pride
g. dr. Rape.
-f Okrajni zbor zaupnikov JDS za prr« valjskl ia marenberški okraj se bo vršil v
levo ali ua desno. Demokratska stranka se je težko ločila od formalne moči lo zato. ker je bila obljubila rešiti uradniško In invalidsko vprašanje, kar pa je preprečila od radikalcev izzvana kriza, ki so jo ua vso moč želeli tudi klerikalci. Sedaj pa se demokratska stranka dobro uživija v svojo vlogo kot opozicija in njen vpliv raste od dne do dne. Akoravno smo v Sloveniji manjšina, vendar daje določnost naših ciljev našemu delovanju mnogo poudarka. In tudi nasprotniki morajo našo manjšino neprestano uvaževati. Poizkus organizirali radikalsko stranko v Sloveniji, je popolnoma propadel in bi bilo pametneje, če bi se bili dotičniki ravnali po svoječasni izjavi, ki jo je govorniku da! g. Pašič, da radtkaiska stranka v Sloveniji nima ničesar iskati. Potem ko se je naša stranka privadila In utrdila v opozlcijonalnem položaju, je čas. da izstopi iz rezerve v ofenzivo, da razvije svoj program, kako naj se na podlagi nstave razvije nase notranje državno vprašanje. Pri tem je demokratska stranka pripravljena v okviru državnega edlnstva, in to čisto po svojem programu, storiti vse za čim največjo dekon-centracijo državne uprave iti za čim širšo samoupravo. Slovenske organizacije JDS so v tem zmislu sprožile misel za sklicanje glavnega odbora stranke. Prehajamo pa v ofenzivo tudi v ožji domovin! in smo prepričani, da bo poleg moralne moči naših idej nam dala zadoščenje tudi mnogo večja Številčna moč naših volilcev.
Pri debati je ravn. Lesničar iz Celja dopolnil gospodarski del izvajanj dr. Žerjava s kritiko oretiranc davčne prakse.
nedeljo, 2. decembra v Dravogradu, kjer bo istočasno ustanovljena krajevna organizacija JDS za Dravograd-Mežo in okolico.
Klerikalni listi za poaeamnjevanje ia posirovSjcnje slovenskega ljudstva, to so e Domoljub*, «Slovenskl Gospodar* in *Straža>, so v zadnjem času pričeli ponovno divjati in zlivati gnojnico na vse, kar ni klerikalnega mišljenja. Vidi se, da je klerikalna barka zgubila ravnotežje, katerega hočejo sedaj vzpostaviti po svoji stari metodi: slaži, kar se da, obrekuj ia psu j!* Ti, tako zvanC katoliški lističi, imajo naše ljudstvo za toliko moralno pokvarjeno, da si na pošten način ne upajo dobiti njegovega zaupanja, od-nosno ga še nadalje držati v svojih črnih krempljih. Strašno žalostno je to. Opozarjamo vse naše somišljenike in prijatelje, da razkrinkujejo med zapeljanimi ljudmi te za« stnipljevalce ljudstva in ubijalce poštenosti meti našim narodom. Tako, kakor pišejo ti listi, Kristus ni učil. Ven s klerikalnim za-slrupljevalnim čtivom iz vsake poštene hiše!
* Josip Stritar H*. V nedeljo 25. t. m. zvečer je umrl v Rogaški Slatini peanik in pisatelj Josip Stritar. Njegovo ogromno delo in zasluge za slovensko slovstvo so spiošno znane med Slovenci. Tudi med najpreprostejšim ljudstvom je znan Stritar zlasti po mladinskih knjigah Mohorjeve družbe -rpod lipo«, cZiinski večari» in e Lešniki- Josip Stritar, s pesniškim imenom Boris Miran, se
je rodil 6 r^arca 1830 v Pedsmreki pri vc-1-kHi Laščah na Dolenjskem. Bil je ožji rojak Trubarja in Levstika. Svetovno vojno in prva povojna leta ie preživel v Aspangu pri Dunaja v veliki bedi. Zato so ga rojaki spravili v domovino. Nasehf se je v Rogaški Slatini, toda slabotnemu starčku ni bilo več dano dolgo življenje v domovini. Pred nekaj dnevi ie obolel na pljučnici, kateri je podlegel. Njegovo truplo se je prepeljalo v Ljubljano, kjer se je včeraj, v četrtek, izvršil slovesen pogreb. Bodi velikemu možu ohranjen časten spomin?
*	Prazno vanje državnega praznika. 1. december se praznuje kot državni praznik uedrnjenja trohnenega naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev pod dinastijo Karadjordje-vičev. V ljubljanski stolnici se v ta namen vrši ob 10. uri dopoldne 6lovesna služba božja z zahvuino pesmijo in državno himno.
° Božidar Sever svoboden. Kakor znano, so aprila i. 1920. madžarski orožniki aretirati blizu meje na madžarskem ozemlju člana nače razmejitvene komisije g. Božidarja Se-verja ter ga odvedli v Budimpešto, kjer so ga internirali. Po doigem trpljenju je bil sedaj 3. t. m. izpuščen iz internacije in se jc vrnil v Jugoslavijo
*	Smrtna kosa. V Ljubljani je umrl ugledni gostilničar in posestnik g. Ivan Zupančič. Bil je vedno v naprednih vrstah. Bodi mu blag spomin!
*	Nova hranilnica. V Ljubljani se jc ustanovil Hranilni in posojilni zavod, reg. zadruga z o. z., ki začne poslovati dne 1. decembra na Dunajski cesti št. 23, pritlično. Zavod izvršuje vse posle kreditnih zadrug: sprejema hranilne vloge m vloge na tekoči račun, daje posojila, izvršuje inkaso itd. Pogoji so najugodnejši v vsakem oziru. Prvo načelstvo je sestavljeno takole: predsednik je g. Fran Pe-terca, širom znam veleposestnik m trgovec na Dunajski cesti v Ljubljani. Podpredsednik je g. Josip šiška, stolni kanonik v Ljubljani m zemljiški posestnik na Pšati. Odbornika pa sta v vsi Sloveniji najboljše znana lesna trgovca in posestnika gg. Franjo škrbec in Fran Bartol. Ta imena so nam jamstvo za najlepši razvoj mladega in trdno zasnovanega zavoda.
*	Nemci zapuščajo Žomboljo. Ker se bo mesto Zombolja kmalu izročilo Rumuniji, se je med tamkajšnjimi Nemci pričelo izseljevanje. Hiše in druga poslopja prodajajo za slepo ceno. Celo tovarniške stroje prevažajo na naše ozemlje. Nemci se namreč počutijo v naši državi prav povoljno in ne marajo Rum trnov.
*	Preiskava proti načelniku oddelka za socijalno politiko. Iz Beograda je dospel v Ljubljano odposlanec ministrstva socijalne politike g. Stojadinovič, da uvede preiskavo zaradi obtožb, naperjenih proti g. dr. Gor-žtču. Minister za socijahio politiko g. dr. Pe-leš je uvedel preiskavo zoper dr. Goršiča na podlagi obširnega pritožnega materijala, ki mu je bil predložen osobito od strani invalidske organizacije.
*	Snežni zameti v Gornji Savinski dolini. V Gornji Savinski dolini je zapadlo toliko snega, da ponekod zaradi snega pošta ni mogla voziti. Pošto Iz Mozirja v Rečico je moral prenašati jahač, istotako pošto za Ljubno in Sv. Frančišek Ksaverij.
*	Strašna nevihta je razsajala predzadnji letrtek nad Sarajevom. Odtrgal se je oblak in strela je udarila na več krajih. Vse brzo-
javne in telefonske žice so bik pretrgane. Nevihta je trajala vso noč.
*	Nepričakovana smrt. V Beogradu je padel 161etm Ilija Dimitrijevič na neko špi-často železo, ki ga je nosil s seboj. Ko so prisotni opazili, da se je nabodel, so ga dvigniti, in dečko je mirno odgovoril: «Saj mi ni nič!» Čim pa je izrekel besede, je omahnil mrtev na tla.
*	Zajčji junak. Od vojakov je pobegnil podnarednik Rudolf Kukenberg, prideljen 11. četi 39. pešpoika v Carovem selu, doma iz Braslovč.
*	Slabe posledice mladostne prešernosrti. 151etni A. M. m 161etni O. R. iz Viča pri Ljubljani sta v soboto zvečer sklenila, da se gresta v nedeljo kopat v Gradaščica Ko sta se slekla, je A. M. skočil na plitvejšem mestu v vodo. Hipoma pa ga je zagrabil krč in razposajenim bi se iahko slabo godilo, da ga ni pravočasno potegnil na suho njegov tovariš. Oba nepremišljenca sta obolela na. pljučnici.
*	«Oha, počakajte! j je dejal neki stražnik v Mariboru, ko je na brvi preko Drave zgrabil neko žensko baš v trenutku, ko je hotela skočiti v mrzle valove. Skočiti je hotela v vodo baje zaradi tega, ker jo je nekdo obdolžil tatvine klobas.
*	Razprava proti dvema dijakoma — roparskima morilcema v Zagrebu. Te dni jc pričela v Zagrebu razprava proti lOletnemu dijaku Draženu Thiemju in lSletnemu dijaku Hrvoju Paskijeviču, ki sta dne 7. maja na Prekrižju zavratno umorila Slavka Kana-jeta in Andreja Jelačiča in se polastila njihovega denarja. Samo čitanje obtožnice je trajalo nad eno uro, nikar je pričelo zasliševanje obtožencev. Razprava bo trajala več dni in viada za izid velikansko zanimanje. I< razpravi je pripuščeno občinstvo le v omejenem številu.
*	Ugrabljeuje mifijonarjevega sina. Sofijskemu milijonarju Liagjevu je nedavno izginil sin. Vse iskanje je ostalo doslej brez uspeha. Liagjev je prejel več pisem, v katerih se mu javlja, da se njegov sin nahaja nekje skrit in da bo puščen na svobodo, čim plača Liagjev dva milijona dinarjev. Pismo so biia poslana iz Južne Srbije. V enem poznejših pisem se zahteva odkupnina 25.000 dolarjev. Podpisano je to pismo od K. P. in K. L. Liagjev je prispel te dm v Beograd in nato v Skoplje, a o sinu ni našel sleou. Domneva se, da so mu sina ugrabili makedonstvu-jušči in ga odvedli s seboj v gore. Naše in bolgarske oblasti so dobile nalog, da vrše strogo pre;skavo.
*	V Srednji vasi pri Šenčurja je hote! posestnikov sin Franc Sajovic s staro zarjavelo puško streljati vrane. Pri strelu pa mu je peško razneslo. Odtrgalo mu je prste leve roke in tudi po obrazu je dobil več poškodb.
*	V Hinjah pri žužemberkn so bilt delavci zaposleni pri zadnjih gradbenih delih neke hiše. Med tem ko so šli delavci južmat, se je zgradba zrušila. Le srečnemu slučaju se je zahvaliti, da ni bilo v usodnem trenutku nikogar v novi zgradbi.
*	V Kočevju se je radi pretežkega snega podrla neka baraka na delavca Simona Kla-jiča. Klajtč je dobil več notranjih poškodb in mu je zlomilo eno nogo.
*	V Zagorju ob Savi je ctvorjena telefonska centrala z javno govorilnico za krajevni in medkrajevni promet.
*	V Zidanem mostu se je poročil brzojavni mojster g. Joško Smodej z uradnico progovne sekcije gdč. Gizelo Podmernikovo Bilo srečno!
*	V Zgornjih Ponikvah je pri posestniku Jožefu Florjančiču pred par dnevi vlomil neki Ivan Andrejčič, ki se izdaja ljudem za trgovca z voh, in mu odnesel 1500 Din gotovine.
*	Na Goiaiiskem v Savinjski dolini je umrl po daljši bolezni g. Martin Orožim, ugledni posestnik in večletni župan gomil-ske občine. Čeprav je bil pristaš nasprotne stranke, so ga častili vsled njegove stvarnosti in zmernosti tudi naprednjaki. Bodi mu ohranjen blag spomini
Is ravnili krsfe^
*	Na Viču se je pred nekaj dnevi predstavil gostilničarju Josipu Straku neki lepo oblečen neznanec. Izjavil je, da je detektiv in je zahteval od gostilničarja 100 Din nagrade, ker ga bo sicer naznanil radi nekega prestopka. Gostilničar pa je njegovo ponudbo odklonil, nakar je neznanec z grožnjo, «da bo to že drugje čutib, izginil.
*	Na Vrhniki je nedavno vlomil nekdo v glavno tobačno zalogo. Orožništvo je sedaj izsledilo krivca v osebi Frana Thurma. Ukradeno blago se je našlo pri njem.
*	V škocjana pri Mokronogu se je v sredo zvečer vračal Franc Novak precej nadevan sladke kapljice proti domu. Med potoma se je prevrnil v cestni jarek. Iz jarka ga
! je rešil komaj napol živega Alojz P.
SOKOLSKO DRUŠTVO V GORENJEM LOGATCU priredi za narodni praznik, to je v soboto, dne L decembra t. 1. zvečer v gostilni «Pri Korlnu» zabaven večer v proslavo ujedinjenja in na korist Jugoslov. so-kolskega savezaa. Vabi se vse Članstvo in prijatelji Sokolstva.
POLJANSKI SOKOL priredi na Miklavžev večer našim malim Sokoličetn in Sokoli-čkam ter vsem drugim malim in odraslim vesel večer, poln radosti in smeha. Tud strahu bo nekaj, ko bodo zarožljali par-keljni, katere pa bodo takoj ustrahovali nežni in mili angelčki. Poleg Miklavža in druge otrokom primerne zabave se bo začetkoma igrala iemu večeru primerna igra «SueguI-čica in škratje?, ki se odigrava na kraljičinem dvorcu za devetimi gorami. Začetek je točno ob pol sedmih zvečer. Naj nikar nihče ne zamudi. Morda že močno v letih se bo marsikdo spomnil na detinsko dobo. Matere, pripeljite deco v naš Sokolski dom, saj je mladina do desetega leta povrh še prosta vsake vstopnine. Na svidenje!
X Kako je mogoče z enim dinarjem plačati dolg sedmih dinarjev. Jože si je izposodil od svojega brata Toneta 3 dinarje, Tone si je pa nekaj dni poprej vzel na posodo od soseda Franceta 2 dinarja. Slučajno je bil tudi sosed Franc dolžan Jožetu 2 dinarja. Nekega dne pa jc našel Jože na cesti 1 dinar. S tem dinarjem se poda k Tonetu, pa mu pravi: «G!ej, Tone, tu imaš 1 dinar, odslej sem ti dolžan še samo 2 dinarja.« Tone vzame dinar, gre k Francetu in mu reče, da naj vzame ta dinar, a da mu ostane še en dinar dolžan. Toda tudi France ne obdrži dinarja,-I pri sebi, temveč ga da zopet Jožetu ter mu
tako ostane dolžan še en dinar. Ko dobi Jože dinar zopet v roke, gre ponovno k Tonetu, rekoč: «Sedaj ti vračam drugi dinar, moj dolg znaša pri tebi samo še en dinar.» Tone mu to potrdi in oošlje prejeti dinar Francetu s pripombo; aa je sedaj njegov dolg poravnan. Isto stori France ter poravna s prejetim dinarjem svoj dolg pri Jožetu. Jože pošlje v tretjič prejeti dinar Tonetu in tako se je rešd tudi on svojega dolga. Premislite, čitalci, in boste videli, da je to res in celo prav enostavno!
X Ali je mesečnost ozdravljiva? Neštetokrat so že dokazali primeri, kolika opasnost preti mesečniku, ako ga kdo hitro prebudi Sam pojav blodenja v spanju še ni popolnoma pojasnjen. Ve se sicer, da je to neke vrste duševno obolenje, vendar pa je, seveda, tudi v tesni zvezi s telesno oslabelostjo. Kar se tiče zdravljenja teh nesrečnih bolnikov, še zdravniška veda ni daleč napredovala. Zato so mesečniki po navadi prepuščeni samim sebi, dokler — to je večinoma konec žalo-igre — se ne ponesrečijo smrtno. Tak sluča5 se je pripetil nedavno v Londonu. Neka gospa, ki je stanovala v prvem nadstropju neke hiše, je nenadoma, baš ko je hotela leči, opazila ob oknu človeka, ki se je spustil na okno iz drugega nadstropja. Misleč, da je to roparski vlomilec, se je silno prestrašila in v smrtnem strahu zgrabila vrč vode ter mu izlila vodo v obraz. Hladna voda je prebudila mesečnika in ta je padel na cesto ter se ubil. Šele potem je gospa spoznala nesrečnika, ki je bil sicer njen dober znanec.
X Čuden slučaj. Nedavno je imel računski uradnik Berecski v Velikem Varadinu na Madžarskem čudne sanje. Sanjalo se mu je, da bo v noči dne 30. sept. ob 2. url zjutraj mrtev. Dasi ni bil lahkoveren, so ga vendar te sanje začele vznemirjati. Začel se je pripravljati na smrt. Ko je napočil 30. september, se je poslovil od vseh svojih prijateljev ter okrog polnoči legel v posteljo. Toda spati ni mogel. Čudne sanje so mu neprenehoma rojile po glavi. Vstal je zopet ter hodil po sobi. Nad posteljo je visela stara podoba. Začel si jo je ogledovati kakor še nikoli v svojem življenju, dasi je že celih dvajset let visela na tem mestu. Nenadoma se mu jc zazdelo, da sliši na dvorišču nek šum, kakor da bi prihajali vlomilci. Šel je ven ter pogledal, a ni našel ničesar. Ko pa jc prišel v sobo, je ležala na njegovi postelji razbita slika, ki si jo je malo prej ogledoval. Če bi bil ležal v postelji, bi ga bila gotovo ubila. Tako pa so mu sanje rešile življenje.
X Dvakrat se je poročila z istim možem. Nedavno se je poročila neka gospa \Vanger z nekim gospodom Georgesom. Kot mlada deklica je bila poročena z Wangerjem, ki je moral leta 1900. v vojno z Buri. Kmalu potem je dobila obvestilo, da ji je mož padel na bojišču. Ker obvestilo ni bilo ravno zanesljivo, je ona še vedno pričakovala po-vratka moža Tako je preteklo celih 23 let. Sedaj ni nihče več mislil na to, da bi se mogel njen mož še vrniti, in oblasti so ji dovolile poroko z Georgesom. Komaj je poteklo nekaj mesecev po drugi poroki, je do-znala, da njen prvi mož še živi in da se nahaja bolan v neki bolnici. Sedaj je morala zapustiti drugega moža ter se je preselila k prvemu možu, ki pa je kmalu umrl. Zaradi tega se je vrnila gospa zopet k drugemu možu, s katerim pa se bo morala po zakonih
Odgovorni urednik Andrej Ražem.
zopet poročiti, ker je postal zakon z njim neveljaven, ko se je doznalo, da prvi mož
se živi.
Bolečine? V obrazu? V udih? Poskusite pravi Fellerjev Elza-Fluid! Čudili se boste! Dobrodejen pri drgnenju vsega telesa in kot kosmetikum za kožo, zobe in negovanje ust! Veliko močnejši in boljši kakor francosko žganje! Čez 25 let priljubljen! Z zavojuino in poštnino vred: 3 dvojne in 1 specialna steklenica 24 dinarjev, 36 dvojnih ali 12 specialnih steklenic 214 dinarjev z 10%nim doplačilom. Razpošilja ga: Lekarnar Evgen V. Feller, Stubica Donja, Elza trg št. 360, Hrvatsko.	(a)
Vsakovrstno fino pohištvo
kakor tudi mrtvaške krste, okna in vrata v veliki in bogati zalogi po nizki ne robati ceni. Delavnica s strojnim obratom. 64 Hmeljarji, vsi ste vabljeni k = Repiču na Polzeli. =
Za slabotne otroke.
Emulzija rib|sga oija. 06
Vsak teden sveža. Mnogo učinkovitejša kot navadno ribje olje. Izdeluje jo: Lekarna RAMOR v Ljabiiani, Miklošičeva cesta
(pri glavnem kolodvora). Zelo priročna lekarna za vso, ki hodijo v Ljubljano po zdravila
Kadar greste v Ljubljano,
si ne pozabite ©gJedati v trjsrcvfnl
r. CES
na Starem trgu štev. IS
3iikna, lodnp., oble!*, hlač, barhenta, srajc, zimskega perila, nogavic, rokavic, zimskih ženskih majic, otrošnih čepic, kravat, robcev itd. Čudovito nizke cene' Razpošilja se tudi po pošti. 65 Zahtevajte vzorce In cenike I

reg. zadr. z o. z.,
začne poslovati dne 1. decembra tekočega Seta
v Ljubljani na Dunajski cesti h. št. 23.
Sprejema hranilne vloge pod najugodnejšimi pogoj!, upoštevajoč od finančnega ministra žo naznanjeno davčno prostost
hranilnih vlog.
Vloge na tekoči račun najugodneje po dogovoru. Daje posojila proti pclni varnost! najkulantneje.
V Ljubljani, dne 26. novembra 1923.
Franc Peterca, veleposestnik in trgovec v Ljubljani, predsednik. Josip Šiška, stolni kanonik v Ljubljani in posestnik, podpredsednik. Franjo Skrbeč, lesni trgovec v Ljubljani, in Fran Barto!, lesni trgovec
v Ljubljani, odbornika.	68
miMamia m MB—
Ima S bolečine v obraiu? V celem telesu? Potrebuješ li dobrodojno in okrepčujočo mazilo? Ali te muči glavobol? Z»b* bol? Trgame?
Ali želiš najboljše sredstvo za negovanje zob, kože, glave? Ali 8i preveč občutljiv zaradi
mrzlega zraka? Ali želiš dobro domače in kos-metsko sredstvo?
Fellerjev pravi Elza-Fluid je mnogo močnejši, izdatnejši in boljo delujoč kakor francoski ?g;;nje Nekoliko kapljic zadostuje, da tudi ti porečeš:
To je najboljše, kap sem lici «j okušal!
Išči Elza fluid v vseh dotičnih poslovnicali, vendar pa zaht-ovai samo pravi Elza-Fluid lekarnarja FeUcrJa! Elza-Fiuid stane z zavojnino in noštnino vrod, če se ga naroči naravnost m če se donar pošljo naprej ali po povzetju; 3 dvojno ali 1 specialna! steklenica 24 Din; 12 dvojnih ali 4 spccialne steklenice 85* Din; 24 dvojnih ah 8 spe-cialuih steklenic 161 Din; 36 dvojnih ali 12 specialnih steklenic 214 Din.
KOT PRIHOT: Elza-obli* zoper kurja očesa do 4 dinarje ia S dinarjev; Elza-mentobii črtnlki "/ dinarjev;!
steklenica, 15 dinarjev; tlia-mrčesni prašek 10 dinarev; strup za podgane in miši 8 dinar,ov. Pr! primotu se zavojnlna in polt-1
Hina posebej zaračunavala.
K tem cenam so priračunava sedaj 10°Or.o doplačilo. Pisma so naj naslavljajo natančno takole: EVGEtf V. FEt,X.SR, lekarnar, STUBICA EOHJA, Elzaztrg žtev. 350, Hrvatsko.
Izdaja konzorcij Domovine.
Tiska Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.