Januš Golec: Krsfa in niiivaSha naznanila. V činu majorja je stopil leta 1914 v Bvetovno vojno. Bil je majhne, suhljate postave. Vsi smo kar strmeli, koliko je snedel ta možic. Ako je bila pri rokah, Bi je privoščil celo salamo in še trdil, 'da ni sit. Ker smo zmajevali z glavami pri pogledu na majorjeve porcije, nam |e zaupal nekoč skrivnost z neprestano lakoto: »Moj vedno prazni želodec je posledica prestale bolezni, ki jej pravimo »otrpnenje tilnika«. To obolenje je razsajalo nekaj pred svetovno vojno po južnih krajih in posebno ob obali JadranBkega morja. Devet in devedeset odstot kov otrpnenja tilnika je bilo smrtnih, le jaz sem se izvlekel iz bolniške noste- lje v oni eni procent ozdravljenja. Nad osem mesecev sem ležal pri polni zavesti; a razen rahlega dihanja in komaj slišnih utripljajev srca ni bilo na meni nobenih znakov življenja. Zdravniki v vojaški bolnici v Trstu so napravili davno križ nad menoj. Bil sem že tako na zadnjem koncu, da me ni obiskala več žena in ne otroci. Vse je komaj čakalo, da bi me odnesli iz bolniške sobe v mrtvašnico. Nekega popoldne sem spoznal tik ob postelji glas svaka. Bil je kapitan trgovske ladje in se je odpravljal pravkar na pot v Indijo. Govoril je skraja napol glasno polkovnemu zdravniku. Ta ga je podučil iz polnih prs, naj le govori s čisto navadnim glasom, ker sem itak že mesece v popolni nezavesti ter v zadnjih izdihljajih. Ta moj svak je zaupal glasno zdravniku kot prijatelju, da je pripeljal v bolnico po naročilu moje soproge kovinasto krsto in že tiskana naznanila o moji smrti z naslovi. Vso pogrcbniško ropotijo jc pustil pri vratarju in je po- skrbel, da bo vse pri rokah, ker on odpotuje. Krsta se mu zdi preozka in prekratka in radi tega me je prišel pogledat, da bi še lahko trugo zramenjal. Merilo je potegnil iz žepa in me premeril po dolgosti ter širini. Bil je mnenja, da bo že šlo, če me ne bo smrt preveč nategnila. Naznanila so čisto v redu pripravlje« na in naj on zdravnik kot star in postrežljiv prijatelj s črnilom pripiše dao smrti ter pogreba in odda na pošto. Svak je bil še mnenja, da bi me že nebesa odrešila, saj žena in deca so se že davno potolažila. Zahvalil se je zdravniku za prevzem krste in mrtvaških naznanil in odšel. kakor se pač odide od mrliča. Si lahko predstavljate, kako mi je bilo pri srcu, ker me je tiščala najožja žlahta še živega v grob! Nobeno drugo zdravilo me ni otelo gotove smrti, kakor ravno ta razgovor med svakom in zdravnikom. Od tedaj se mi je začelo nln*ačat,i na bolie. Ka- zati sem začel znake, da bo ona kovinasta krsta še dolgo čakala na moje ostan ke pri vratarju. Po par mesecih sem na zacudenje vseh popolnoma ozdravel in zapustil bolnico. Žene nisem pogledal več in ne otrok. Nabavil sem si novo uniformo in čakal v njej na prihod ladje, s katero se je vračal iz Indije svak. Pomorščak pogumnega srca je bil moj sorodnik, pa '— da ste ga videli, kako je prebledel in se stresel, ko je zagledal pred seboj prikazen moje — osebe. Ko sem ga prijel za roko, jo je izmaknil, kakor da bi se bil dotaknil kače. Brez ovinkov sem mu zabil v ubo, da mi je pripomogel na zopetno življensko pot sarao on s predčasno kupljeno krsto in mrtvaškimi naznanili! Še tedaj, ko sem krenil na odhod, se ni zganil, ni spregovoril, ker me je imel za iz groba vstalega mrliča. Od tedaj do danes tudi svaka nisem vef: videl. Fantje, zdrav sem, lc vedno lačen. Vem pa iz lastne prebridke izkušnje, v koliko nadlego je Clovek celo najožjim sorodnikom, ako je obupno in dolgotrajno bolan.« Omenjeni major je dosegel pri našem polku čin polkovnika in je umrl kot vpokojenec lansko leto v Gradcu. Ni mu upihnilo luč življenja otrpnenje tilnika, ampak posledice medvojnih muk in težav. Ko me je obiskal po prevratu v Mariboru, mi je pošepnil: »Sedaj sem si kupil sam kovinasto krsto za lastno truplo in imam pripravljena že tudi mrtvaška naznanila!«