Lete fl., štev. 176 LJubljana, petek 31. julija 1925 Poštnina pavialirana Cena 2 D in p hhaj« ob A. ijntral. ca Stane mesečno Din 25-—; za ino-lematvo Din 40-— neobvezno. Ogiaai po tarifu. Uredništvo i Dnevna redakcija: Miklošičeva cesta štev. 16/I. — Telefon štev. 71. Nočna redakcija: od 19. ure naprej v Knatlovi ul. št. 5/I. — Telefon št. 34. Ljubljana, 30. julija. Nič ne pomaga: kar ne pridemo iz prepirov z Grki. Nastalo je ozračje medsebojnega nezaupanja in sumniče-nja in vse kar se odtlej dogaja med nami, se meri in precenjuje pod perspektivo nezaupnosti. Osobito velja to o Grkih, kjer kaže časopisje izredno vznemirjenost glede nas in vidi neprestano Solun in Grčijo v opasnosti pred našo agresivnostjo. Umestno je. da se pri tej priliki ozremo do preteklosti grško-slovanskega razmerja. Predstavitelji slovanstva napram Grkom smo sedaj mi in s polno upravičenostjo lahko trdimo, da je stopilo razmerje med nami in Grki s pri-četkoin najnovejše krize v — normalno stanje. Zakaj eden najbolj stalnih pojavov v balkanski zgodovini je nasprotje med Grki in Jugoslovani. Pojavilo se je takoj, ko so naši predniki posedli balkanski polotok, ki so ga do njihovega prihoda imeli v posesti Grki. Od tega časa datira boj med obema rasama, boj. ki ni nikdar popolnoma potihnil. Vse balkanske slovanske države, ki so se kdaj povzpele do večje moči. so morale meriti svojo silo z Grki, ki so neprestano nasprotovali slovanskemu razmahu. Naj je bil bolgarski Simeon ali makedonski Samuil ali srbski Dušan, vsi so morali svoje sanje o hegemoniji na Balkanu uresničevati proti najljutejšemu odporu grškega Bizanca. In ko je nad vsem Balkanom zagospodovala Turčija, je ostalo nasprotstvo med Slovani in Grki prav tako močno, le da si je poiskalo drugačnih oblik borbe. Grki so izrabljali svojo cerkveno pozicijo, stremeč po tem. da s pomočjo svojega vpliva na sultanovo okolico držijo srbske in bolgarske cerkvene organizacije pod svojim vodstvom in jih upravljajo v grškem smislu. Ob času prvega srb-.skega upora pod Karadjordjem so grški škofje med Srbi podpirali turško, ne srbsko stvar. lil ko je pričela v najnovejši dobi srdita nacijonalna borba v evropski Turčiji, se je razvnelo največje nasprotstvo med Grki in Slovani. Ker so bili med temi Bolgari na skrajnem jugu najmočneje angažirani, je rezultiralo iz tega bolgarsko-grško sovraštvo, ki se ;e stopnjevalo do najhujših oblik. Kakor hitro pa je z zmagami 1. 1913. in 1918. stopila Srbija na mesto Bolgarije in se je celo razširila ter ojačila v kraljevini SHS do moči. kakor je ni imelo srbstvo še nikdar dotlej, je hočeš nočeš prevzela tudi dedščino tisočletne borbe z Grki. Ni slučaj, da se je ta dedščina uveljavila baš pri urejanju solunskega vprašanja. Solun je bila vedno ena izmed točk. okrog katerih se je sukal boj med obema rasama. Solun z egejskim primorjem je skušal grški rod za vsako ceno rešiti pred slovansko poplavo in značilno je. da si Slovani tega važnega primorskega mesta niso še nikdar tekom zgodovine osvojili, dasi so toli-krat poskušali. Ali današnji Grki so začutili novo nevarnost in se vznemirili, še preden so imeli prav za prav vzroka zato. To dokazuje tudi pisava atenskih in solunskih listov, katerim se ie v zadnjem času pridružil tudi italijanski tisk, ki trdovratno poroča o grških pripravah za zbližanje z Italijo. Iz včerajšnje izjave našega zunanjega ministrstva je razvidno, da se naša država dobro zaveda naloge, ki jo je odkazala zgodovina. Delikatna opazka dr. Ninčiča. da ni hotela naša država nikdar škodovati Grčiji v njenem kritičnem položaju, je jasna dovolj in govori morda še več nego izjava, da Jugoslavija ne bo pripustila v nobeenm slučaju teritorijalne spremembe sedanjega grškega ozemlja. Z osvobojenjem in ujedinjenjem smo postali SHS najmočnejša slovanska država na grških mejah in slovansko-grško nasprotstvo je tako rekoč avtomatično prešlo na nas. Morda se posreči omiliti spor v zadevi Soluna, morda se bo dalo vendarle še doseči za obe strani zadovoljiv aranžman. — za enkrat. Toda v ozadju ostane latent-no nasprotje, historični boj za egeisko primorje se prej ali slej vname znova. Dokler se ta boi ne odloči, nam ostane zgodovinska dedščina v izvršitev in izogniti se ji ne moremo več. Pašič na potu okrevanja Beograd, 30. julija, p. Na današnji seji ministrskega sveta je zastopnik predsednika vlade, minister Gjuričič sporočil, da je dobil iz Karlovih Var brzojavko. po kateri je zdravstveno stanje ministrskega predsednika Pašiča vedno bolje in da ni opažati več nobenih sledov bolezni. Pašič se nahaja na potu popolnega okrevanja. Predsednik radikalnega kluba Ljuba Zivkovič je dobil 0 zdravstvenem staniu ministrskega predsednika iz Karlovih Var poročilo sledeče vsebine: «Zlatsnica jepopolno-ma izginila. Temperatura in bilo popolnoma normalna. Subjektivno stanje jako dobro, analiza povsem zadovobiva.* Dnevnik zt gospodarstvo prosveto in politiko Uprava1 Upravništvo: Ljubljana, Prešernov* ulica it. 54. — Telefon št. 36. Inseratni oddelek: Ljubljana, Prešernova ulica št. 4. — Telefon št. Podružnici: Maribor, Barvarska ulica St. 1. — Celje, Aleksandrova cesta. Račun pri poštnem ček. zavodu: Ljubljana št. 11842 • Praha čislo 78.180,, Wien'Nr. 105.241. Razkrinkani zaščitniki kmečkih interesov Agrarna politika HSS proti kmetom in malim ljudem. — Pre-čanski junaki. — Pucelj in «sramotne dvanajstine*. Zunanji minister dr. Ninčič o odnošajih z Grčija Beograd, 30. julija, p. Narodna skupščina je danes odobrila dvanajstine tudi v špecijalni debati ter je nova vlada sedaj v posesti zahtevanih . finančnih pooblastil. Razprava je bila za radičevski del viadine večine naravnost katastrofalna. Na vsakem koraku ie opozicija radičevcem dokazovala, da sedaj bra nijo, kar so preje obsojali kot največjo nesrečo zlasti za -kmeta. Krepko je z radičevci glasoval za vse določbe dva-najstin seveda tudi gosn. Pucelj. ako-ravno je pred mesecem na javnem zboru v Ljubljani proglasil ravno te dvanajstine za «sramotne». Poudariti je pa, da so dvanajstine v sedanji obliki še poslabšane in to zlasti z ozirom _ na kmečke interese. Predvsem so radičevci pristali, da se v zakon o dvanajstinah unese do-ločba, ki znači popolno izigravanje agrarne reforme in izročitev kmečkih interesov interesom veleposestnikov. Vlada je sprejela v dvanajstine tudi poseben privileg za akci-ionarska društva, torej za kapitalistične ustanove, ki bi naj bile v bodoče oproščene vsake občinske doklade. ki presega 100 % državnih davščin. Naravno je. da bi občine morale tem silnejše pritisniti malega človeka, kmeta in obrtnika. Vsled najostrejšega odpora opozicije je vlada v zadnjem trenutku pustila ta predlog pasti. Povsem so radičevci pustili v nemar tudi iakozvane prečan-s£e interese, za katerih posebne zastopnike se izdajajo. Vlada ie iz dvanajsto črtala celo vrsto postojank, ki so važ- ne za prečanske kraje in ki so se deloma nahaiale že v prejšnjih dvanajstinah. Izenačenje kronskih penzijonistov, ki so ga samostojni demokrati, že privedli tik do ugodne odločitve, je zopet propadlo, a iznlačilo uradniških razlik, na katero je finančni minister v vladi Narodnega bloka že vsaj deloma pristal, je znova odstavljeno z dnevnega reda. Niti v eni točki radičevci niso dosegli zboljšania. pač pa v premnogih znatno poslabšanje. Naravno je. da je bilo vsled tega raznoloženie v Narodni skupščini silno kritično. Izraza mu ie dal zemljoradnik Vujič. ki je v naj-ostrejših besedah napadel radikale in radičevce ter z očitno osebno ostjo proglasil vse one. ki glasujejo za te in talce dvanajstine. za nepoštene Hudi. Silni iznad zastopnika zemliorodniškega kluba. kateremu je še do včeraj pripadal tudi gosp. Pucelj, ie vzbudil mnogo pozornosti in interesantne komentarje. Radičevci so se klavrno branili. Njihovo izdaistvo kmečkih interesov je minister Radič progi?sil za «poskus», o katerem se bo že še videlo, ali se bo obnesel . . . Gosp. Radič je, da sebe skrije, napadel bivšega ministra agrarne reforme drja. Krizmana, za kar je moral vtakniti v žep opetovani očitek Svetozarja Pribičeviča, da laže. Pavle Radič ni reagiral . . . Vladina večina je danes napela vse svoje sile, da pokaže svojo številčno moč. Spravila je 172 glasov v zbornico. Mnogi radičevci so se absentirali. Dvanajstine za štiri mesece sprejete Velik govor scsL Deraetroviča. — Zemljcradniki o radičevcih. Konflikt med ministrom Radičem in Pribičevičem. — Seja Narodne skupščine jje trajala do polnoči. Beograd, 30. julija r. Dopoldanski sestanek Narodne skupščine je danes pričel ob po! 11. uri. Po prečitamju zapisnika in ostalih formalnostih je prvi dobi! besedo samostojni demokrat Juraj Demetrovič. ki je v enourn-em, fino argumentiranem govoru nadvse tehtno m stvarno kritiziral finančno politiko ministra dr. Stojadšr.ovica. Ob splošni pozornosti cele Narodne skupščine je poslanec Demetrovič (SDS) lapidarno izvajaj: Govor poslanca Demetrr.viča Finančni mw,«ster je napovedal stroso varčevanje v vseh panogah državne uprave. Načelo je umestno, toda najostreje ie treba obsoditi, da finančni minister pod pretvezo varčevanja zasega celo v invalidske podpore, v izplačevanje dolžnega avansa urad-ništvu in v pokojnino kronskim upokojencem. Govornik je kot član finančnega odbora in kot bivši član vladne večine zastavljal vse sile za pravično rešitev navedenih vprašanj. Rešitev je bila blizu, a ;e vlada Narodnega bloka pacla in ž njo tudi to velevažno vprašanje. Toda finančni minister ne more odgajati izplačila svojega dolga uradništvu, ki ga je sam ustanovil. Govornik protestira, ker minister varčuje tudi pri kronskih upokojencih, s čemer vzdržuje nezaslišano krivično neenakost, in sicer na škodo ugleda naše države. Varčuje se edfr.o prav, ako se zmanjšajo neproduktivni državni izdatki, nadalje, ako se vršijo investicije z izrednimi krediti rn končno, ako se pristopi k reorganizaciji cele administracije, to pa s principom kvalitete a ne kvantitete državnih uradnikov m nameščencev, katerih imamo okrog 270 tisoč v državi, kar znači birokratični kaos v polnem oonrenu besede, in to v eri seljaške demokracije, pod vlado, k! jo Stjepan I?3dič naziva »narodno seljaško«. Poljedelska situacija je taka, da utegne izzvati oteževanje v produkciji. Finančni minister mora izjaviti, ali stoji na stališču produkcijske ali konzumentske politike. Izvozna carina na poljedelske produkte zniža cene poljedelskim pridelkom, uvozna carina na poljedelsko orodje in potrebščine pa omejuje produkcijo. Nadalje govori poslanec Demetrovič o zaščiti domače industrije, ii je zašla v takšno stanje, da sedaj boli visi od inozemstva, kakor v bivši avstro-ogrski monarhiji. Posebej podčrtava oni del ekspozeja. kjer ie finančna minister Izjavil, da so banke sedaj polne in d-i se ie država finančno okrepila, toda narod ic navzlic temu začel finančno slabeti. Davčna bremena so tako velika, da tendenca po favoriziranju industrije radi upadala potrošnik si! našega naroda dovaja v daljnih konsekven-cah to industrijo v novo krizo. Tudi nova carinska tarifa jača Industrijo ramo v toliko da bi se ji mogla naprtiti nova bremena. Zahteva, da se čimprej izenačijo državni davki, in sicer v smislu znižanja davkov, kar bi edino odgovarjalo načelom deilacij-ske politike finančnega ministra. Govornik ostro napada agrarno politiko ministra Pavla Radiča ki postavlja na glavo zdravi princip. da je treba seljaku zeml-jo ne samo dati temveč dati poceni in dobre kvalitete. Zamena finančnemu ministra, ki je prej bil osvojil, sedaj po tz dvanajstin izključi pooblastilo, da bi se izenačili dohodki in pokojnine profesoiev na Hrvatskem ia v Slo- veniji z onimi v Srbiji. Poleg tega ntu zamena, da ie prej v dvanajstine vnesel milijon dinarjev v svrho oskrbe kraške zemlje s pitao vodo in sicer od Bakra do Dubrovnika ter v celi ličko-krbavski m modruško-reški župani ji, sedaj pa je vnese! samo 100 tisoč Din. Demetrovičev govor je bil sprejet z dolgotrajnim odobravanjem. Za niim je govoril zemljoradnik Vujič, ki ie kmalu zašel v kon-fHk"t z vojvodinskimi radikali. G. Vujtč je trdil, da dr. Grgin poseduje posestvo, katero je nečastno pridobil za mal denar. Dodal je končno, da je vsak. kdor bo glasoval za dvanajstine, nepošten človek. Predsednik ga ie radi tega ukori!. Narodna skupščina je nato prešla na glasovanje o prvem oddelku je z večino glasov bilo spre isto poglavje o katerem se jc razpravljalo v špecijalni debati. POPOLDANSKA IN VEČERNA SEJA. Na popoldanski seji, ki je pričela ob 17. uri sta najprej poslanca Ljuba Rankovič in Moskovljevlč ostro kritizirala revizijo določb agrarne reforme potom dvanajstin. Poslanec Skoberne je zahteval večje kredite za Slovenijo za ceste in proge. Poslanec dr. Šečerov (davidovičevec) je v dolgem govoru kritiziral vladno finančno politiko in napadal posebno radičevce. Naglašal je, da ie silno žalostno dejstvo, da seljačka stranka, kakor ie Hrvatska seliačka stranka, rešuje tako važne in nacijonalno težke probleme kot je agrarna reforma, popolnoma v interesu veleposestnikov in izroča siromašne sloje na milost in nemilost parcelacijskim Židom. Po govoril posl. Alekse Žuieviča (rad.) je sledil kratek odmor, nakar se je seja nadaljevala cb pol 22. uri. Besedo je dobil posl. Gligorije Božovič (SDS), ki je v daljšem govoru napadal finančnega ministra, da je v dvanajstinah izvedel finančna pooblastila, ki direktno nasprotujejo uradniškemu aakonu, zakonu o ustrojstvu vojske in prometnemu zakonu. Ostro je obsodi! govornik ministra za agrarno reiormo Pavla Radiča radi nove določbe o agrarni reformi, ki pomenja izdajstvo nad seljaškimi interesi. Med njegovim govorom jc prišlo do ostrih kon-troverzij med samostojnimi demokrati in radičevci. Za poslancem Božovičem je skuša! minister za agrarno reformo Pavle Radič braniti zakonsko odredbo o agrarni reformi in je naglašal, da se je to vprašanje moralo enkrat rešiti. Sicer pa gre sedaj za poskus, ki naj pokaže ali je odredba dobra ali ne, ko je minister Radič očital dr. Kriz-manu kot bivšemu ministru partizanstva, mu je Pribičevič opetovano zaklical: Vi nesramno lažete! Radič ni reagiral, predsednik pa je podelil Pribičeviču pismeni ukor. Nato je bil sprejet tudi drugi oddelek dvanajstin. Ob pol 12. url ponoči ie Narodna skupščina v poimenskem glasovanju sprejela dvanajstine tudi v celoti. Odd?nlh je bilo skupr.o 223 glasov in sicer 172 za ln SI proti Seja je bila zaključena točno ob 24. url Prihodnja se vrši jutri dopoldne z dnevnim redom: Interpelacija Dragutina Rankoviča na finančnega ministra in ministra za socijalno politiko glede izplačila za bencin Petru Rajkiču. Srbsko-grška pogodba izgubila veljavo. - Jugoslavija za »status quo» v Grčiji. — Tendenciiozno poročanje grškega časopisja zneje v imenu kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev izjavil, da Jugoslavija ne bo nikdar privolila v spremembo »statusa cuo» v Grčiji. To stališče je merodajno tudi sedaj. Nova zveza z Gr- Beograd, 30. julija, r. Zunanji minister dr. Momčilo N:nčič je sprejel ravnatelja atenskega lista «Elevteros Typos» in njegovega beograjskega dopisnika, katerima .ie izjavil, da je v Narodni skupščini vložena interpelacija o odnošajih med Jugoslavijo in Grčijo. Izjavil je. da je grško časopisje razna vnrašanja razlagalo napačno in d3 bo v Narodni skup ščini govoril tudi o tem. Glede srbsko - grške pogodbe iz leta 1913. je izjavil, da je ta pogodba že leta 1915. izgubila veljavo, česar pa Srbija nikdar ni sporočila, da ne bi s tem škodovala Grčiii v menih kritičnih trenutkih. Nadalje je dr. Ninčič omenil, da ie ponovno tako v imenu Srbije kakor po- Revizija davka na ročno delo Pod pritiskom javnosti je ministrski svet pristal na delno revizijo mezdnega davka. — Nevzdržnost privilegija za delniške družbe. — Radičevci zahtevajo takojšno razoravo tiskovnega zakona. — Počitnice Narodne skupščine. čijo ne sme biti zveza med atensko in beograjsko vlado, temveč zveza med jugoslovenskim in grš'rim narodom. V tem smislu naj bi g'ški tisk popravi! svoje komentarje k interpelaciji v Narodni skupščini. Končno je izjavil dr. N:nčič, da mora Grčija dovoliti naši državi potrebne koncesije glede železnice Gjevgjelija-Solun. ker teži ves naš promet proti Solunu. Grčiji ostanejo vse teritorijalne pravice. Beograd. 30. julija, p. Med popoldansko sejo Narodne skupščine se je vršila od 18. do 19. ure seja ministrskega sveta. Najprej je bilo sklenjeno, da se prenesejo zemski ostanki Vladike Petra Petroviča Neguša na Lovčen sredi meseca avgusta. Tozadevnim svečanostim bodo prisostvovali imenom vlade minister za vere Miša Trifunovič. minister za prosveto Vukičevič in oatriiarh Dimitrije. Vlada je dalje odločila, da se bo vršila od 21. do 22. avgusta svečana proslava stoletnice Jurija Daničica. Nato je podal zunanji minister doktor Ninčič obširno poročilo o zunanje političnem položaju, posebno o naših odnošajih napram Grčiji. Min. svet se je nato bavil s parlamentarnimi zadevami. Ker se je s strani opozicije postavila formalna zahteva, da naj se tiskovni zakon odgodi do jeseni. so radikalni ministri se izjavili, da so pripravljeni ustreči tej želji. Pridobilo bi se na času. da se zakon bolje pripravi. Toda ministra Pavle Radič in dr. Nikič sta vztrajala, da mora priti tiskovni zakon še na dnevni red sedanjega zasedanja. Njun predlog je obveljal. Razprava o zakonu se bo vršila v pondeljek. Min. svet se je dalje bavil tudi z za-ključenjem sedanjega zasedanja skupščine. Kakor se kaže, bo skupščina zaključena najbrže šele v torek in potem sklicana pismenim potom med 15. in 25. septembrom k izrednemu zasedanju, tako da se bo dne 20. oktobra s kraljevskim ukazom izredno zasedanje pretvorilo kar v redno. Na jutrišnji seji bo ministrski svet razpravljal o vprašanju imenovanja novih velikih županov na Hrvatskem. Tudi vprašanje imenovanja državnih pod-tajnikov postaja aktualno. Obširno je vlada razpravljala o splošnem odporu, ki ga je vzbudil amand-man glede občinskih davkov na del- niške družbe. Končno je bilo sklenjeno, da se iz dvanajstin črta določba, da plačajo društva, ki morajo polagati javne račune občinskih in mestnih doklad naiveč 100 odst. srezkih. okrožnih in oblastnih doklad pa največ 50 odst.» Pod pritiskom javnega mnenja je ministrski svet razpravljal tudi o dva-odstotnem delavskem davku in sklenil, da kmetijski delavci tega davka ne pla-čaio. Istotako se ta davek ne nanaša na delavce pod 18 leti in delavce preko 60 let. Vse ostalo delavstvo mora plačati ta davek po zakonu. Izzveti so od ostalega delavstva le oni delavci, katerih letni dohodki ne znašajo 5000 Din. Novo stališče vlade glede delavskega davka je izraženo v novem zakonskem členu, ki je dobil številko 34 a in se glasi: «Vsi telesni delavci in delavke, ne oziraje se na značaj posla, ki ga opravljajo. in ki ne dobivajo plače od države .temveč od privatnikov in ustanov^ plačajo od 1. aprila 1925 od svojega zaslužka 2 % na ime neposrednih davkov in vseh državnih in specijalnih doklad, nadalje pol odstotka na račun invalidskega davka, dve tisočinkj vojno - pomorske doklade in 6 tisočink na ime izredne doklade. Kot podlaga za razrede samoupravnih doklad. ako, kjer in v kolikor jih plačujejo .služi za telesne delavce in delavke pol dinarja od 100 Din zaslužka. Telesni delavci in delavke izpod IS preko 60 let starosti, dalje oni, ki imajo manj kakor 5000 Din letnih dohodkov in sezonski poljoprivredni delavci in delavke (nadničarii) so prosti plačevanja teh davkov. Gospodarji so odgovorni za plačevanje davkov svojih telesnih delavcev in delavk. Razveljavljajo se vse tozadevne odredbe, ki so obstojale dosedaj v poedinih prokrajtnah.» Madžarske demonstracije proti medzavezniški komisiji Demonstranti so vdrli v palačo in napadli komisijo. — Velesile zahtevajo od madžarske vlade zadoščenje. je posrečilo razgnati demonstrante. Poveljnik madžarske posadke in zastopnik mestne oblasti sta potem izrekla komisiji svoje ob- Butfmpešta, 30. julija, a. Ko je medzavez- niška kontrolna komisija prišla v Subotišče, da izvede preiskavo v dveh zasebnih stanovanjih tamoinje županiiske palače ej dobila obvestilo, da ie preiskava palače dovoljena samo z dovoljenjem sodne oblasti. Ker komisija ni mogla izvršiti svoje naloge je ostala čez noč v palači. Danes zjutraj se je zbrala pred županijsko palačo ogromna množica, ki je prirejala sovražne demonstracije proti komisiji. Kljub posredovanju oblasti so demonstranti vdrii v palačo in hoteli naskočili komisijo. Šele močnemu oddelku orožnikov in policije se žalovanje radi teh dogodkov. Budimpešta, 30. julija, s. V zunanjem mi« nistrstvu so poslatriki velesil protestirali radi dogodkov v Subotišču, kjer je množica demonstrirala proti medzavezniški vojaški komisiji. Poslaniki so zahtevali od madžarske vlade radi tega dogodka zadoščenje. Ker je medzavearsiškim zastopnikom izTekla madžarska vlada radi dogodkov v Subotišču svo;e obžalovanje, je smatrati, da je zadeva rešena. Premogovna kriza v Angliji London, 30. julija, s. Včeraj p-poldne so se nadaljevala pogajanja med ivldvvlnom resen jn da nima več upanja, da bi se mogla preprečiti ustavitev dela v rudnikih v noč! od petka ra soboto. Pariz, 30. julija s. »Matin« poroča, da so nemški delegati na seji izvršnega odbora Mednarodne rudarske zveze nastopffl proti Angleškemu predlogu glede splošne stivke v raznih državah London, 30. julija s. V južnem VValesu stavka 20 tisoč delavcev. Včeraj je došlo med stavku.iočirrt in policijo v več krajih do spopadov, pri katerih je bila pc-licija prisiljena rabiti orožje. Rusija priznava predvojne dolge v* ••• fove rranciji Pariz, 30. iulija. s. V vprašanju PtI-; znanja ruskih dolgov Franciji je danes nastopil preokret. Sovjetski poslank Krasin je namreč v razgovoru s predsednikom komisije za ruske dolgove Dalbiezom stavil nove predloge, po katerih priznava Rusija predvojne dolgove Franciji, ne da bi za obrestovanje zahtevala dovolitev novega posojila. Povečana večina — povečane dnevnice Beograd, 30. julija, p. Kakor ie Izvedel vaš dopisnik, bo te dni rešeno vprašanje povišanja poslaniških dnevnic. Iz vrst poslancev vladne večine te izšel predlog, naj se dnevnice povišajo Od 300 na 400 Din dnevno. Davčne novosti v dvanaj-stinah Sprememba agrarne reforme. V včerajšnji brzojavki o amandma-nih v dvanajstinah so bile nekatere ne točne navedbe. Zato dotične predloge finančnega ministra danes ponavljamo. V čl. 8. je vstaviti čl. 151., ki se glasi: Določba § 26. zak. čl. IX. iz 1. 1918. in določba točke 4. § 2. zak. čl. XXXIV. iz 1. 1914. prenehate veljati s 1, avgustom 1925. Na davek, ki ga plačujejo družbe, obvezane za javno polaganje računov, se morejo na ozemlju cele kraljevine razporediti in plačevati občinske ter mestne doklade počenši od 1. avgusta 1925. največ do 100 odst. državnega davka, a srezke, okrožne in oblastne doklade največ do 50 odst. V krajih, kjer se določa davek podjetjem, obvezanim za javno polaganje računov po rentabiliteti, se za proračunavanje ren-tabilitete ne vštejejo v osnovo plačane državne dajatve. Na ozemlju cele kraljevine se smatrajo za režijske stro ške vojne in povojne doklade (60 odst. v Hrvatski, Slavoniji in Vojvodini, 2 tretjini od doklade v Vojvodini, 60 odst. v Sloveniji in Dalmaciji. 30 odst. izredne doklade v celi kraljevini); davek na poslovni promet, invalidski davek in vo jaška komorska doklada; vse občinske, mestne, srezke, okrožne in oblastne doklade. Podjetja, obvezana za javno polaganje računov, so dolžna na zahtevo finančnih oblasti dovoliti vpogled v svoje knjige in račune. Državni organi so dolžni čuvati tajnost vpogleda in ne smejo vpogleda razširiti na ničesar drugega kot na ono, kar vpliva na pravilno določevanje davka, ki ga plačajo omenjena podjetja. Pooblašča se finančni minister, da o vsem tem predpiše nadaljne določbe s pravilnikom in z njim izvrši izenačenje davčnih bremen, v kolikor to dopuščajo zakonski predpisi pri davčnih obveznikih. V čl. 64. je vstavljen naslednji nov odstavek: Na davek na zgradbe, določen po brutto tabeli, se morejo od 1. avgusta 1925. dalje v Hrvatski in Slavoniji, Sremu, Bački in Banatu razporediti in plačevati občinske in mestne doklade največ do 100 odst., a srezke županijske in oblastne doklade pa največ do 50 odst. Dodan je nov čl. 14 A, ki se glasi: Pooblašča se minister pravde, da v roku dveh mesecev po uveljav-Ijenju tega zakona naredbenim potom določi ožji okoliš vseh javnih notarstev na ozemlju banskega stola v Zagrebu (Hrvatski in Slavoniji). S to naredbo izgube veljavo vse dosedanje odredbe in naredbe o ožjih okoliših vseh javnih notarstev, v kolikor bi to minister pravde odredil drugače. Čl. 22. je dodan nov člen 22. A., ki po oblašča ministra za agrarno reformo, da more do sprejetja zakona o eksoro-priaciji veleposestev in o kolonizaciji odobravati prodajo in zemljeknjižni prenos nepremičnin, ki so postavljene pod agrarno reformo do maksima, določenega z zakonom, in sicer agrarnim interesentom vseh vrst zemljišča, sposobnega za obdelovanje, a ostalo zemljišče, ki preostaja tudi po zadostitvi potreb agrarnih interesentov, kakor gozdovi, pašniki in nerodovitna tla, da more dajati v zakup tudi drugim osebam. Pod kaznijo 20 kratne globe imajo plačevati prodajalci 10 odst. v koloni-zicijski fond ministrstva agrarne reforme. Za zemljeknjižne prenose ne plačajo agrarni interesenti nobenih taks. Tako zemljišče se ne more odtujiti v roku 10 let. niti se v. istem roku ne more obremeniti brez dovolitve ministrstva. __ Razpad levičarskega kartela v Franciji Pariz, 28. julija. Te dni zboruje v Parizu glavna federacija francoske socijalistične stranke. Voditelj stranke Leon Blum, je podal na tem zborovanju izjavo, da stranka odslej odreka podporo današnji francoski vladi. Že 12. julija, ko so socijalisti skupno s komunisti in delom socijalističnih radikalov glasovali proti zaupnici Pain-levejevi vladi, se je splošno smatralo, da je napočil konec levičarskega kartela, ki je prevzel vlado v Franciji po zmagovitih volitvah 11. maja lanskega leta. Padec prvega ministrskega predsednika Herriota. v katerem se je in-karniral blok socijalistov II. intcrnacijo-nale z meščansko demokratično levico, padec, ki so ga zakrivili radikalni senatorji, člani kartela, je izzval prvo globoko krizo v vladnem bloku. Z nastopom Painlevejeve vlade, posebno pa z vstopom dveh takih avtoritet, kot sta Briand in Caillaux. v novi kabinet, se je v meščanskem delu kartela oja-čila struja. težeča za osvoboditvijo izpod socijalističnega jerobstva. Tako v vprašanju Maroka kot na polju finančne politike se je pokazala ta samostojnost. Posledica je bila, da so socijalisti jeli zapuščati vlado, ki je našla podporo pri Poincarčjevem «naci.ionalnem bloku«, poraženem pri lanskih poslanskih volitvah: z glasovanjem 12. julija pa je prišla ta nova večina še do ostrejšega izraza, ker so vsi socijalisti kompaktno nastopili proti vladi, zlasti proti finančnemu ministru Caillauxu. Vendar se razpad kartela ni razglasil javno, ker so se bližale volitve v »splošne svete*. Kartel je šel v te volitve še vedno več ali manj enoten in res izvo-jeval lepo zmago. Komunisti so bili popolnoma poraženi, nazadovala sta cen-trum in desnica. Od strank, včlanjenih v levičarskem kartelu, pa so najbolj napredovali socijalisti. Ko je kartel izkazal pri teh volitvah poslednjo veliko uslugo svojemu levemu krilu, so socijalisti smatrali, da je prišel čas za javno in odkrito razbitje koalicije levičarskega kartela. V nedeljo je zboroval v Parizu občni zbor socijalistične federacije seinskega departmana. Na njem se je voditelj francoske socijalistične stranke Leon Blum ob splošnem odobravanju izjavil ne-Ie proti vstopu socijalistov v vlado, ampak sploh proti podpiranju Painlev^-jevega kabineta. Blum je trdil, da je finančni minister s svojo nepopustliivost-jo v vprašanju obdavčenia kapitala in poslovnega davka nalašč izzval 11. julij, ker je želel, da zapuste socijalisti kartel in da najde v poslanski zbornici novo večino, ki se bo ujen/*!a z večino v senatu. Blum tudi ne veruje v možnost, da se stvori stara levičarska večina okoli Herriota. ki je človek socijalističnega zaupanja. Po njegovem mnenju ne morejo socijalisti nič več nadaljevati »politike 11. maja« skuoaj z radikali. On misli, da se bodo odslej vrstili v Franciji »kabineti dvomljivih koalicij«, napram katerim bodo ohranili socijalisti popolno svobodo in postopali samo v smislu interesov svoje stranke. Seinska federacija je odobrila to Blumovo stališče. Ni dvoma, da mu bo pritrdil tudi SDlošni kongres socijalistične stranke (ki se oficijelno imenuje: francoska sekcija delavske internacijo-nale), sklican na dan 15. avgusta. Leon Blum ie pač še vedno nesporni veliki mojster francoskega socijalizma in njegova odpoved zvestobe levemu kartelu pomenja dejanski umik socijalistov na polje kritične opozicije. Včasih bodo glasovali z vlado, včasih pa proti njej, kakor bo pač zahteval njihov strankarski interes. S takim stališčem socijalistov se Painleve ne bo mogel zadovoljiti. Francija danes rabi zanesljivo parlamentarno večino, če hoče zmagovito dobo-jevati maroško vojno in veliko kampanjo za ozdravljenje francoskih financ, če te večine nočejo dati socijalisti. jo bo triumvirat Painleve-Caillaux-Briand iskal bolj na desno, pri bivšem «naci-jonalnem bloku«, sedanji »republikansko demokratski uniji*. Socijalistična opozicija mora izzvati koncentracijo zmernega meščanstva. Vtis Baldwinovega in Chamberlainovega govora v Franciji Pariz, 28. julija. četrtkova govora angleškega premi-jerja in zunanjega ministra sta izzvala v Franciji precej mešane občutke, časopisi pozdravljalo izjavo, da sc Anglija odreka politiki izolacije in da hoče v interesu lastne varnosti jamčiti za za-padne meje Nemčije, zato pa jim je pogodu optimizem, s katerim oba angleška državnika promatrata nemški odgovor in možnost hitrega in popolnega sporazuma. «Temps» n. pr. piše: »Odkrito rečeno, nam se zdi, da je gosp. Stanley Baldwin pripravljen preveč slepo verjeti v mirovno voljo Nemčije . . Lahko se mu zavida niegov koren jaški optimizem, vendar ali se ni bati. da bo Nemčiia v Ženevi — kjer zahteva priviligirano stališče, česar ne smemo pozabiti — storila vse, da čim uspešneje zmanjša posledice svojega poraza? Ker ji ne bo manjkalo pomagačev pri njenih manevrih, moramo pričakovati, da se bodo nekateri problemi na njeno inicijativo čudovito zamešali in da bo skušala priti na dan z drugimi, ki jih ne bo lahko rešiti; celo razpravljati o niih. ne da bi se zanesla velika zmešnjava v mednarodno atmosfero. Zato se mora po našem mnenju vse prej jasno določiti, predno bo pakt sklenien in predno bo Nemčiia končno pripuščena v Ženevo.« Glede možnosti, ki jo Bald\vin dovo-Ijuie Nemčiji, da kot članica Zveze narodov SDroži razorožitveno vprašanje, pravi »Temps«: «Ta del Baldwinovega govora ie manj kot na mestu, zlasti v trenutku, ko je angleška admiraliteta ravno zmagala v svojem boju proti g. Churchillu in prodrla s svojo zahtevo po novem načrtu za oboroženje na morju. Franciia se seveda drži trojne formule varnosti, razsodišča in omejitve oboroženia. ki jo je ona uveljavila v izdelavi ženevskega protokola in ki jo je pokopala ravno angleška politika; vendar je bistveno važno, da se hodi po tej poti previdno. Če bi bil ženevski protokol ratificiran in uveljavljen, bi se dalo pristopiti k ome»itvi oboroženja, ker bi on prinesel realne garancije za varnost v enaki meri za vse narode, ki so dobre volje. Z zapadnitn paktom, kakršen se zamišlia sedaj in ki bo pustil vrata odprta za mnoga presenečenja v centralni Evropi in drugod, pa bo neskončno težje reševati problem splošne omejitve oboroženja, zakaj niti ena na-cija, ki se zaveda dolžnosti napram sa-'mi sebi. začenši z Anglijo, ne bo tvegala redukcije svojih obrambnih sredstev, če ne bo povsem gotova, da je res nastopil mir v popolnosti svojega dostojanstva.« List končno izraža nado, da bodo »dejanja prinesla popolno jasnost tja, kjer govori 1.1 časopisna polemika ustvarjajo prepogosto zmedo in negotovost.« Vladni «Oeuvre» piše pod naslovom ' «Previdnost mati varnosti«: »Ce je optimizem čednost, se mora priznati, da sta .ie gg Baldwin in Cham-berlain deležna. NemšVa nota je izzvala pri obeh skoro nernešano veselje. Tudi mi nismo skrivali, da nam ton te note dokaj ugaja, zlasti, če se upoštevajo okolnosti, pod katerimi je bila redigira-na .Mi smo ugotovili z gosp. Briandom, da ona predstavlja možnost otvoritve pogaiafti. Toda od tu pa do čiste zado- voljnosti je še precej razdalje. Predvsem zadnje glasovanje Reichs-taga ne daje želii po miru značaja evi-defltnosti in splošnosti. Če je nadalje sicer gotovo, da Nemčija noče in ne more prevzeti inicijative za prekinjenje pogajanj, vendar je glavno vnrašanjj. da se dozna. kai je zanjo resnični »cilj« teh ooga;anj. Tu se ne smemo pustiti varati in zato se moramo izogniti sleherni prenagljenosti, četudi se pogaja^ nja ne smejo brez potrebe odgajati.« «Oeuvre» smatra, da .ie iskati vzrok naglici, s katero hoče Anglija spraviti pod streho varnostni pakt. v prepriča niu. ki vlada pri angleških državnikih, da mora čim orei oriti do ustanovitve bloka oroti boliševiški nevarnosti. »Oeuvre« opozaria na nemško prizadevanje. da se Nemčiii izpregleda člen 16. pakta Zvez-' narodov, ki nasprotuje rusko - nemški pogodbi v Paoallu. in se vprašuje: «S kom poide Nemčiia v slučaju rusko - poljskega konfl;kta? Ali z Evropo v smisu varnostnega pakta ali 7. Moskvo v smislu rapallske pogodbe? Če se to naiprej ne razjasni in če se dopusti, da ne bodo za Nemči'0 vsa! moralno velfale iste dolžnosti kot za druge člane Zveze narodov, bo zažebe ni oakt morda prei podpisan, pa ne bo več odgovarjal onemu, kar od njega ravno Angliia pričakuje.« Bitka križark" n v angleškem parlamentu Zanimiva govora Macdona!da in L!oyd Georgea. London, 29. julija. Na današnji seji poslanske zbornice ie ob priliki debate o naknadnem proračunu vojne mornarice govoril kot prvi bivši ministrski predsednik Macdonald, ki je izvajal med drugim: Anglija ni z morske strani ogrožena ne od Amerike in ne od Japonske. Položaj Anglije v Pacifiku je najmanj za deset do dvanajst let normalen. Nevarnost s strani Francije ni toliko na morju, kakor v francoskem zračnem oboroževanju. Pretnje admiralitete. ki hoče odstopiti, ako se ne odobrijo njeni načrti. so protipostavne in nasprotujejo duhu angleške ustave. Na pet let predvidena gradnja bojnih ladij pomeni pri pravljanje na novo vojno Pri sedanjem mednarodnem položaju se ne bi smela n bena država oboroževati, tem manj, ker so potihnili vsi glasovi o razorožit-venih konferencah. Končno ie predlagal Macdonald v imenu delavske stranke vladi nezaupnico. Nato je govoril Lloyd Georgc, ki ie izjavil: »Nezaslišano je, da skuša admiraliteta z nabasanim revolverjem ustrahovati vlado, ko je vendar večina pod Bald-winovim vodstvom iz gospodarskih razlogov proti njenemu načrtu. Angliji oreti le francosko zračno oboroževanj. V slučaju kritičnega položaja v Pacifiku bo Amerika na vsak način bolj inte-resirana nego Anglija, ki bo skupno z Ameriko imela premoč. Zahteva admiralitete v trenutku, ko ie Anglija v stiski, je žalitev parlamenta. Program admiralitete izvira iz 1. 1914., ko je za Anglijo še obstojala nemška nevarnost. Anglija pa ie danes v obupnem industrijskem položaju. Angliia ne potrebuje toliko križark. armade in letal, kakor discinline svojih admiralov.« V imenu vlade je govoril Churchill, ki ie zagovarial načrt admiralitete. Iz;avil ie. da tudi druge države gradijo vedno večje križarke. Ako bi druge velesile omejile na razorožitveni konferenci število in velikost križark. ki se imajo zgraditi, bo opustila tudi Angliia de! svoiega načrta. Končno je Churchill na-glašal da ie sedanii zunanjepolitični položaj zelo ugoden in da angleški načrti niso naoeripni prof nobeni gotovi državi. Oborožen konflikt med velesilami je skorai nemogoč, kljub temu na ne sme imeti nobena država močnejše vojno mornarice, kakor A"g'i;a. Politične beležke -f- Značilno. Beograjska «Reč» je objavila iziavo katoliškega župnika v du-brovniški Riieki dona Stiiena Kusiiano-viča, ki ie bil tamik tamošniega kraiev-nega odbora radikalne stranke in ki se-dai izjavlja, da izstonn iz radikalne stranke ter vstopa v SDS. ker je radikalna stranka sklenila sporazum z radičevci. -f Vesti o koncentracijski vladi. — »Politika« piše. da ni niti krogom izven par'arrenta neznano, da obstoji skupina radikalov, ki ni zadovoljna z delom g. Pašiča. Ta skupina ie pričakovala, da Pašič ne bo odobril snorazuma z radičevci, ko ga pa ie Pašič sprcel in se je ustanovila vlada RR. zahteva sedaj koncentraciisko vlado. »Politika« pristavlja, da ostali radikali ne pripisujejo večie.ea pomena tei skunini in sma-traio. da bo z njimi razčisti! razmere Pašič jeseni povodom kongresa radikalne stranke. Vest je zanimiva v toliko, ker dokazuie. da obstoja v radikalnih vrstah nezadovoljstvo radi politike vodilnih krogov radikalne stranke in radi dvomliivega sporazuma z radičevci in da skušajo nooraviti storjeno napako, ki more v danem slučaju imeti slabe posledice tudi za radikalno stranko samo. Zdi se. da je na radikalne kroge vplivala zlasti slaba vest. da misli Radič sčasoma s pomočjo srbskih zemljoradnikov razširiti svojo stranko tudi na Srbijo, radi česar se tudi v srbskih listih pojavljajo vedno glasnejši svarilni glasovi. -f- Radič demantira dalje. Kakor zna no se je Stipa Radič v Beogradu (na Avali) izrazil glede svojega bivšega ka ženskega in obenem političnega zagovornika, zajedničarja Ivice Kovačevi ča: «Pa pustite vi njega, to Vam je jed' na mizerija!« To interesantno karakte-rizacijo so zabeležile vse beograjske novine. kar dovoljno svedoči, da je v resnici bila izrečena. Navzlic temu jo zdaj Radič demantira potom »Jutamje ga lista«, navajajoč, da ni Kovačevič, marveč cela Hrvatska zajednica velika gosposka mizerija in da zato najbrž ne bo šla za Kovačevičem. ki odobrava sporazum. V ostalem pa Stjepan Radič previdno smatra takšne pogreške v beograjskih poročilih še «precej razumljive, pač pa ne more razumeti, da takšne «nesmisle» ponatiskujejo zagrebški listi, predvsem zajedničarski «Hrvat». Objektivnemu poznavalcu Radiča je seveda sodba v tem vprašanju svobodna: glavno pa je vendarle, da se je Stipa Radič v Baški tako vztrajno lotil demantiranja. + 30. julij 1914. — 1917. — 1925. — Včerajšnji datum označuje par intere-santnih obletnic. Dne 30. julija 1914. je Stjepan Radič takole pozdravil vojno napoved kraljevini Srbiii: «Njegovemu cesarskemu in kraljevemu Apostolskemu Veličanstvu Francu Jožefu I.. Dunaj. Z največjim navdušenjem pozdravljam v imenu vedno zvestega hrvatskega naroda vojno napoved zavratnemu sovražniku monarhije in dinastije. Hrvatski vojaki hite z veseljem v to sveto vojno, ki nam je vsiljena od zakletega sovraga. Bog živi Vaše Veličanstvo! V imenu hrvatske seljaške stranke: Stjepan Radič.« — Dne 30. julija (po starem koledarju 17. julija!) 1917. pa ie kralj Peter I., katerega je bolezen zadrževala, da bi bil osebno sprejel delegacijo Jugoslovenskega odbora, poslal odborovemu predsedniku dr. Ante Trumbiču nastopno pismo: «Dragi gospod Trumbič! Obžalujem, da mi zdravstveno stanje ni dopuščalo, da bi sprejel Vas in Vaše tovariše. Četudi ne vodim več državnih poslov, vendar pozorno spremljam delo Jugoslovenskega odbora, čigar zaslužni predsednik ste Vi, in lahko rečem samo: hvala za vse, kar je odbor doslej storil. Jaz že spadam v prošlost, a svojemu sinu ostav-Ijam za dedščino, da tako leno započeto delo ujedinjenja Srbov. Hrvatov in Slovencev izvede do kraja in se nadejam. da boste Vi in Vaši tovariši v tem velikem poslu vedno ob njem. Pošiljam Vam, Vašiin tovarišem in Jugosloven-skemu odboru svoje kraljevske pozdrave. Solun. 17. julija 1917. Petar s. r.» — Časi se izpreminjajo. Da kakor se vidi, Radič in Trumbič z njimi. + Radičeva seljaška prometna politika. Medtem, ko se pod novo RR vlado ukinjajo vozne olajšave celo vpo-kojenim železničarjem, šolam in društvom, pa se St. Radič vozi po Jugoslaviji v salonskem vozu na račun države, dasi je popolnoma privatna oseba, ki bi brez pomiloščenja še danes sedel v ječi in morda prišel tudi pod vislice. Zato ni čudno, da je sam. demokrat posl. dr. Gjorgje Brankovič vložil na promet nega ministra interpelacijo, kako je mogoče, da se je St. Radič vozil dne 23. julija z brzovlakom iz Beograda v Zagreb v salonskem vozu, dasi je minister agrarne reforme Pavle Radič izstopil že v St. Pazovi. Naslednji dan se je St. Radič peljal v salonskem vozu s sinom in zetom iz Zagreba na Sušak. Dr. Brankovič naglaša v svoji interpelaciji, da St. Radič razpolaga kot privatna oseba s salonskim vozom, medtem ko mnogi dobrovoljci, invalidi in kolonisti v slučaju selitve zelo težko do be prosti vagon, do katerega imajo po zakonu pravico, in ko siromašni delavci le s težko muko dobe polovično karto III. razreda v osebnem vlaku. Interpe-lant vprašuje prometnega ministra, ali namerava kaznovati onega organa, ki je dal St. Radiču na razpolago salonski voz in kako namerava povrniti državi nastalo škodo. Kakor se vidi, se Radičeva seljaška politika ne razvija v duhu seljaške demokracije. Pripomniti mo ramo, da ima St. Radič dosedaj pravico do salonskega voza samo na znani kočevski železnici svojega najnovejšega prijatelja g. Puclja. + Plitka returkuča radičevskih ko-rupcljonistov. Razkritje beograjske »Reči« o ukinitvi sekvestra nad Ester-hazvevim veleposestvom so radičev-ce zadela v živo. Da zmanišajo porazni učinek, so v naglici enostavno obrnili ost ter zda! v »Jutamjem listu« razlagajo. da so samostojni demokrati »hoteli« dvigniti sekvester ter zlorabiti eks-nloafaciio ličkih šum. nad katerimi ima doradenje radičevski mecen Prpič. Returkuča »Jutarniega lista« ie konfuzna in naivna, in nikakor ne more paralizi-rati razkritia v »Reči«, marveč samo še ootnuje razburieme in slabo vest ra-dičevskih korupcijonistov. Nekaj drugega Pa 'e. o čemer se bo velialo posebej pomeniti: »Jutarnii list« drzno izpada Droti bivšima ministroma dr. Lukiniču in dr. Žerjavu. Imel bo Priliko, da svoje nesramnosti tudi dokaže. Sicer pa je nopold-insVa izda'a »Jutarnjega lista«, to ie »Večer« trditve o korupciji pri oddaji šum v eksploa^aciio že demantira-la s fem. da ie priobčila izjavo, da je bilo postopanie povsem korektno. Pri -Jufarniem listu« na nas ne bo nič čudilo. ako bo hitri z-o t ponovil svoje klevete, ki iili bo poooldne vnovič Preklical. Iz vsega hrnna s? vidi. da ima-io in'eres'rani '-rog' oVoli tega IT«=fa že na^ravlien ve':k na^rt o eeVspkvfaciji« države Zato kriče na vse grlo: »korupcija«! Take slučaje smo že doživeli. i Še tfve h »Doma«. Med cvetkami najnovejšega Radičevega «Doma» sta posebno duhteči še nastopni dve. V poročilu o Radičevem govoru na grobu neznanega junaka navaja »Dom«, da se je Radičev govor slišal kakor redka molitev. ki je ganila vse prisutne in so se mnogi zasolzili, radikal Djorgje Jelenič pa je glasno zajokal. V6 se, da je med »prisotnimi« bilo tudi nekaj tistih, ki jih je Radič prej zmerjal za korupcijoniste in pljačkaše. Zdaj jih ie tepreobrnH do solz. Nastaja verzija, da je goso. Pašič ravno radi tega pobegnil pred Radičem iz Beograda, da ne bi tudi on na stara leta glasno zaplakal . . . Manj sentimentalna je druga cvetka, s katero »Dom« naiavlja. da je Obznana nad hrvatskim narodom ukinjena, čemur je najboljši dokaz, da je odslej v podzemlju Hrvatskega seljaškoga doma otvorjena novo urejena klet. ki ima vedno sveže vino in pivo za pristaše HSS. Izpolnjujejo se torej Stipine proroške besede: «Bit* če cura. bit' če gusala, bit' če cilika!» . . . I piča, bogme._ Iz demokratske stranke Vsem organizacijam in poverjenikom SDS v mariborski oblasti javljamo, da smo na željo večine kraj. organizacij za mesec avgust projektirani politični šoti v Maribor ru in Celju odložili r.a kasnejšo dobo ter bomo pravočasno sporočili, kdaj se bosta vršili. Vsekakor pa prosimo vse one kra> jevne organizacije in poverjenike, ki tega še niso storili, da čimpreje Juvijo udeležen: ce političnih šol. — Oblastni odbor SDS. Po svetu — Mednarodno vseučilišče za politične vede. Iz Ženeve poročajo, da jo komisija Zveze narodov za duševno sodelovanje razpravljala o ustanovitvi mednarodnega vseučilišča za politične vede. Na tem vse« učilišču naj bi se izobraževali politični ured niki, državniki, diplomati in učtelji poli ti 6« nih ved. Komisija je sklenila, da naprosi novoustanovljeni pariški institut, naj bi skušal izvesti ta načrt. — Žitna carina v Italiji. Minister za na« rodno gospodarstvo je poslal vsem trgovin« skim zbornicam okrožnico, v kateri poja. snjuje razloge za zopetno vpeljavo carine na žito. Minister utemeljuje svojo odredbo predvsem z mnenjem, da bo na ta način za« gotovljena kmetom večja produkcijska ce« na, ne da bi pri tem trpeli konsumenti. Tr« govinske zbornice imajo nalog, da strogo nadzirajo žitni trg. Znani gospodarski stro« kovnjak Einaudi, stalen sotruanik »Corrie« re della Sera«, je pričel odločno kampanjo proti tej odredbi in pravi, da bo koristila samo veletrgovcem. — Izgon poljskih optantov iz Nemčije. Danes 31. julija pripelje v Varšavo zadnji vlak okrog 1000 poljskih optantov iz Nem* čije. Izmed vseh optantov, ki so morali zapustiti Nemčijo, je 40 odst. otrok, star« cev in invalidov. — Ameriško posojilo Nemčiji? Po ben linskih vesteh bodo posodile Zedinjene dr« žave Nemčiji 50 milijonov dolarjev. Rent« no«, bančnemu kreditnemu zavodu pa 100 milijonov dolarjev. — Briandovo potovanje v London. Iz Pa« riza poročajo, da namerava zunanji mini« ster Briand spremljati finančnega ministra Caillauxa na njegovi poti v London. Briand se hočo baje udeležiti konference za uredi« tev francoskih dolgov v Angliji. — Krtza v belgijskem parlamentu. Ket je belgijska poslanska zbornica odklonil« predlog za povišanje poslanskih dnevnic, je zbornični predsednik, socijalistični po slanec Brunet podal ostavko, ki jo uteme« ljuje z nedostojnimi incidenti tekom raz« prave. — Monarhistična zvestoba nemških časti niko\\ V Moritzburgu pri Draždanih je pri« šlo 27. t. m. do velike monarhističtie ma« nifestacije. Bivši saški kralj Friderik Av« gust je sprejel saška vojaška društva, ki so prišla s številnimi zastavami. Med prisotni« mi jc bilo mnogo bivših aktivnih in rezerv« nih oficirjcv v popolni uniformi.. Trije dvor ni generali so spremljali bivšega kralja pri pregledovanju njegovih »zvestih«. Draždan« ski mestni svetnik dr. Hopf je izročil »kra« lju» pozdrave desettisočev, ki se niso mo« gli udeležiti proslave! — Petletnica komunistične strokovne in* ferni:cijonale. V torek 28. t. m. so prazno« vali po vsej Rusiji petletnico rdeče strokov ne intcrnacijonale. V Moskvi je govoril To» govskij o enotni fronti ter jc ugotovil, da ima amsterdamska internacijonaia že levi« carsko krilo, ki je orijentirano v moskov« skem duhu. Govorili so tudi zastopniki bolgarskih, nemških, francoskih, angleških in japonskih strokovnih organizacij. — Ponesrečen beg Tsao Kuna. Bivfl predsednik kitajske republike Tsao Kun, ki jc ujetnik generala Fenga, je skušal pobeg« niti v obleki navadnega vojaka, pri begu pa so ga spoznali in ga odpeljali zopet v zapore. X Češkoslovaškotrumunska železniška konferenca. Meseca septembra se bo vršila v Tcmišvarju konferenca med zastopniki češkoslovaških in rumunskih državnih že« leznic. Na konferenci se bo razpravljalo predvsem o otvoritvi železniške zveze Ver« Veršec»Bela Cerkva=Bazias. X Prvi krematorij v Rumumji. Misel se* žiganja mrličcv napreduje zelo počasi, dasi je z zdrastvenega stališča vsega priporoča« nja vredna. V Rumuniji so te dni odprli prvi krematorij. Pri otvarjanju je prišlo do velikih navskrižij med gosposko in cerkve« no oblastjo. Patrijarhat te je namreč post« ▼il na stališče, da ne priznava krematorija, ker nasprotuje tradiciji rumnnske pravo« slavne cerkve. Kako se bo iztekla pravda med cerkvijo in državo radi sežiganj« tru« pel, to je sedaj vprašanje, ki zanima vso napredno javnost v rumunski državi. « JUTRO« št. 171 3 \:h'u\ i Jfii 1925 i m Maribor v stagnaciji Maribor, dne 29. julija. Skozi naš kolodvor drvijo sedaj dan na dan natrpano polni brzovlaki tujcev proti jugu. Tisoči krajev žive le od tujskega prometa, čeprav nudijo mnogo manje kot bi mogel dajati Maribor, juž-noštajerski Meran s svojim milim podnebjem sredi zelenja. Le za par minut obstoje vlaki, da izstopi po 10 do 20 ljudi, ki pa se že naslednji dan po opravljenih kupčijah odpeljejo zopet dalje. Samo kolodvorski restavrater in prodajalec časopisov čutita ta tujski | promet in železniška blagajna. Maribor 1 pa stoji ob strani in zdi se mi, da se bliža usodi, kakor jo je opisal zadnjič «Jutrov» člankar od «01irida do Bi-tolja*. Tudi Maribor se bliža vedno bolj stagnaciji, kot jo baje preživlja Bi-tolj. Imamo sicer prekrasno železniško križišče s štirimi pari brzovlakov na vse strani, toda preblizu meje tičimo. Trgovskega zaledja je premalo, industrija stoji kot povsod drugod, novega ni nič, niti pet novih hiš nismo postavili po prevratu. Tujska sezona nam pa daje misliti. Skoro težko je najti tako idilično mesto kot je Maribor, čigar večji del je sredi vrtov in senčnatega drevja, kakor idealno zasnovana moderna mesta v Ameriki. Bližnja okolica s konfortnimi kočami na Pohorju more zadostiti tudi za najmehkužnejše letoviščarje. Maribor bo moral iskati tukaj izhodišča, če bo hotel zasigurati življenje svojim 29.000 prebivalcem. Veliki župan doktor Pirkmajer je pravkar razposlal podrejenim oblastim okrožnice z navodili za povzdigo -tujskega prometa. Pri upravni oblasti je torei videti dobro voljo. Manjka pa še resnega stremljenja v vodstvu mariborske občine, ki je dobila že pred meseci celo 15.000 Din podpore v svrho tujskega prometa in vendar še doslej ni bilo videti niti ene geste pri občini, iz katere bi mogli sklepati, da občina sploh računa s potrebo gojitve tujskega prometa za Maribor. Stvar pa je mnogo bolj resna kot se zdi. Tujski promet v Mariboru se namreč ne samo ni dvignil v zadnjem času, ampak je celo padel. Čeprav sta bila v zadnjem času dva velika hotela zatvorjena in spremenjena v trgovske lokale, vendar še zadošča sedanjemu prometu število ostalih hotelov in gostiln s prenočišči toliko, da jih je večinoma več kot polovica vedno nraznih. Prav za prav bi zadoščal sedaj v Mariboru en sam hotel. Imamo namreč za prenočevanje skupno 149 sob z 243 posteljami, dočim v preteklem polletju od januarja naprej v nobenem mesecu ni bilo čez 60 tujcev na dan v mariborskih prenočiščih. V januarju je bilo v Mariboru po javnih prenočiščih skupno 1518 tulcev, torej povprečno na dan 50: poleg tega se je zglasilo še v 7 stanovanjih 128 tu-zemcev, odglasilo 520 in priglasilo 152 inozemcev, odjavilo pa 177. V februarju je število potnikov, ki so skoro izključno res le tako zvani potniki — trgovski. padlo na 1380 in tudi v zasebnih stanovanjih beleži statistika inozemcev samo 103 osebe. V mesecu marcu je bilo povprečno na dan 55 potnikov v javnih prenočiščih, v zasebnih celi mesec 116. Meseca aprila smo zopet padli na 61. katero število je ostalo do pičice enako v poletnem mesecu juniju. Tudi v zasebnih stanovanjih ni bilo znatne spremembe. Tujcev je prišlo le 127. Še slabšo sliko pa kaže julij: Včeraj je bilo po prenočiščih komaj 57 potnikov, predvčerajšnjim samo 45 in v zasebnih stanovanjih 10 tujcev, torej v času, ko smo na vrhuncu tujske sezone in imamo za 243 oseb postelj po hotelih in drugih javnih prenočiščih. Dnevno vrvenje potnikov po Mariboru pa je že bolj razveseljivo. Mogoče škoduje Mariboru ravno dejstvo, da imamo na vse strani tako ugodne železniške zveze ali pa morda nekoliko strašijo tujce pred daljšim bivanjem v Mariboru dragi hotelirji in gostilničarji. Dobili smo na vpogled statistiko potniške frekvence na mariborskem kolodvoru iz drugega polletja 1925.: V aprilu je dospelo z vlakom na glavni kolodvor 47.185 potnikov, na dan povprečno 1573. Odpravili so 43.249 potnikov, povprečno na dan 1443. Majnika je dospelo 48.355 in odšlo 50.079. v juniju je dospelo 49.126 potnikov, povprečno na dan 1637 in odpotovalo 52.377. Prtljage je pa dospelo 1129, odpravljeno pa je bilo 1665 enot. V tem pa ni vštet promet na koroškem kolodvoru, ki je tudi velik, tako da prihaja v mesto gotovo 60 do 70.000 potnikov mesečno. Kako bi se to lahko izrabilo bolj kot doslej v povzdigo blagostanja mesta, smo nekoliko naznačili gori. Intenzivni študij pa bodo morali no temu posvetiti občinski svetniki, zlasti župan, ki nosi vso moralno odgovornost za procvit ali propadanje mesta. Mi ga bomo pri tem vsikdar kljub Narodnemu bloku kritično motrili, ker Narodni blok ni bil ustvarjen za utrjevanje SLS v Mariboru, ampak za gospodarsko in kulturno povzdigo mesta in njegovih prebivalcev. _ Rogaška Slatina na višku sezone Rogaška Slatina, 29. julija 1925. Navzlic ne baš prijetnem vremenu tega poletja, navzlic porastku našega dinarja napram tujim valutam ter ugodnostim, ki jih je prometno ministrstvo — gotovo ne na korist letoviščem in zdraviliščem »v zaledju® — dovolilo počitničarjem ob morju, se je Rogaška Slatina tudi letos, z zakasnitvijo niti ne enega tedna, do vrha napolnila, pa še brez tistih nenadnih in vse prej nego prijetnih navalov, da je treba goste tlačiti po kabinah. Dne 26. julija je njih število znašalo 1271. Prireditve so se tudi v tem času vrstile v živahnem tempu: po sijajno posrečenem «francoskem», oziroma «deč-jem» dnevu pod vodstvom gospe doktor Paničeve in prof. dr. Lozaničeve, ko sta se s tolikim uspehom predstavila občinstvu tudi naša domača pevca gg. Betetto in Rijavec, smo dne 20. tega meseca imeli prvič priliko čuti ba-ritonista beograjske opere g. Rudolfa Ertla. Večer 23. t. m. nam je nudil zelo zanimivo predavanje vseuč. profesorja dr. Lozaniča iz Beograda o prehrani ter nato izborno igro mladega bu-dimpeštanskega violinskega virtuoza g. Andra Gertlerja. Ker se je dal za kratek dodatek pregovoriti še g. Marij Šimenc, so se mogli prepričati tudi letošnji tuji naši gostje, kake sijajne moči delujejo na operah naše države. Dne 24. smo poslušali starega znanca, virtuoza na goslih g. Petra Sto.ianoviča, prof. glasbe na Dunaju, dne 27. tenorista J. Basserja, sopranistinjo gospodično E. Viragovo ter pianistinjo gospodično Gizo Klinkovsteinovo iz Budimpešte. dne 28. slovečega pianista g. Cirila Ličarja in znamenitega čelista g. Jura Tkalčiča iz Zagreba, a vmes se je dne 26. vršil veliki tradici.ionalni Anski ples pod vodstvom plesnega učitelja g. Pečnika, kjer so se lahko na-pasle tudi oči. Življenja, vrvenja in vsa-kojakega užitka torej dovoli. Med raznimi odličnimi gosti imamo sedaj v svoji sredi poleg drugih generalov bivšega vojnega ministra in načelnega glavnega generalnega štaba g. Pešiča ter zagrebškega pomožnega škofa g. dr. Premuša. Po končanem zasedanju Narodne skupščine pričakujemo več znanih politikov. V zadnii številki »Zdraviliškega vest-nika» se prov. predsednik ljubljanske trgovske zbornice g. Jean Schrey za- E L ITN I KINO Matica Telefon 124. Predstave ob: >/35., '/28. in 9. Umetniški orkesteT svira pri vseh predstavah. Samo še danes! Samo še danes! Velika krasna igra ljubezni Kralttčln IfuMmsc Kolosaina in razkošna režija — Dragoceni kostimi, last berlinskega muzeia — Izvistna ■ežija glavnih igralcev kot: Hanna Ralph, Marija Mindszentv, A. Blutecher in E. Kaiser-Titz. vzema za dograditev spoja naše lokal-ke s Krapino. List si v sedanji prikupni obliki pridobiva med gosti čedalje več tal. a spričo skoraj edinega dohodka treh dinariev za 8 strani mu življenje ni baš lahko . . . Dogodek prihodnjih dni bo poset čeških gostov, združen z zletom celjske sokolske župe. Barometer nam daje upanja, da svečanega razpoloženja ne bo kvaril činitelj. ki bi ga edino mogel: slabo vreme. V nedeljo nas je naša mornariška glasba presenetila s koncertom izključno na pihala. Za spremembo gotovo srečna misel! Napredek naše socijalne medicine V vseh državah, ki so se udeležile svetovne vojne, se je v zadnjih desetih letih splošen zdravstven položaj poslabšal. Naša država je izgubila v vojni e.i mUijon ljudi. Statistike pa ne povedo, koliko žrtev je zahtevala vojna indi-rektno. Mnogo revežev hodi še danes naokoli, ki niso in ne bodo nikdar več zdravi. Želia za izboljšanjem zdravstvenih razmer je zato popolnoma um-Ijiva in povsem utemeljena. Znani pionir naše socijalno - medicinske propagande dr. Andrej Štampar } repertoar po možnosti zajemala iz slovamske zakladmce. Na sporedu pa bodo ostala vsa velika dela, ki pomenijo resnične glasbene dogodke v svetu. Drama ima namen uprizoriti naslednja domača dela: Kosor: Sprava; Petrovič: Zemlja: Begovič Postopač pred vrati; Strozzi: Ecce homo; Muradbe-govrč: Stekli pes; Kulundžič: Škorpijon na žerjavici; Krleža: Kraljevo; Konavelovič: Ljubezenski par; Farkaš-Vukotinovič: Golob; Senoa: Ljubica. Med mozemci so zastopana imena: Shakespeare. Moličre. Kra- vgta« do leta 1877, ko je Avstrija zahrbtno dopustila turški vojski, da Je preko zasedenega ozemlja napadla vstaše ter Jih uničila. — Vstaši so imeli svojo začasno narodno vlado, kateri Je predsedoval vojvoda Golub Babič. Ta vlada je leta 1878 poslala berlinskemu kongresu obširno spomenico, v kateri so bile posebno znamnite naslednje zahteve: »V imenu vsega našega naroda izjavljamo velikodušnemu carju velike Rusije, da je večna želja vsega našega naroda, da postanemo sestavni del srbske kneževine; ako pa se nam to iz kakršnikoli vzrokov za-brani, potem smo prisiljeni privoliti v to, da postanemo vsaj samostojna vazalna država. kakor so postali naši bratje Bolgari. Izjavljamo pa tudi, da ped nobenim pogojem ne maramo stopiti v državno zvezo z Avstro-Ogrsko in si tudi ne želimo njene okupacije. Ako ie sploh kaka okupacija potrebna zaradi uvedbe novega reda, potem naj to izvrši vojska kneževine Srbije ali pa se naj vsaj odredi mešana okupacija.« Iz tega je razvidno, da vstaši niso klonili duhom, kako so že takrat — pravoslavni in katoliki, t i. Srbi in Hrvati — hrepeneli po združitvi s Srbijo in črno goro, da je torej imela vstaja glavni cilj svobodo in narodno edir.stvo. Spomenica pa tudi pove, kako se je jtt-goslovenski narod bal Avstrije, kako odločno je odklanjal njeno reševanje, ker je v taki okupaciji slutil novo robstvo. Zato pa se je tudi Avstrija pozneje maščevala posebno nad Dalmacijo. Uradniška stavbna zadruga Celje, 29. julija. Občekoristna uradniška stavbna zadruga r. z. z o. z. v Celju je na svojem zadnjem rednem občnem zboru izvolila načelnikom za 31etno dobo dosedanjega načelnika g. nadzornika Mravljaka, članom načelstva pa gg. Joška Bizjaka, nadučitelja ter Antona Cvahte, davčnega upravitelja v Celju. V nadzorstvo pa sta bila ponovno izvoljena gg. Jakob Blažem, višji davčni upravitelj ter Anton Boječ, višji geometer v Celju. Namesto odstopivšega g. Založnika, komi« sarja v Celju je bil v načelstvo z vzklikom izvoljen g. Fran Marinček, ravnatelj trgov« »ke šole v Celju. Iz poročil posnemamo, da zadruga v pre« tečenom letu vsled pomanjkanja denarnih sredstev ter radi izredno visokih stavbnih stroškov ni mogla misliti na kako izvršitev novih stavb. Omejila se je torej le na vzdr« zevanje že obstoječih hiš. Kljub povišanju najemnin se je vsled visokih vzdrževalnih stroškov v letu 1924. dosegel le malenko« sten čisti donos. V treh rodbinskih hišah v Kersnikovi uli« ci št. 4, 6 in 8 stanuje danes 10 državnih uradnikov, 1 drž. upokojenec ter en bančni uradnik. Za v bodoče izpraznjena stanova« nja je priglašenih 16 državnih uradnikov. Ker so izselitve zelo redke, bi rabila zadru« ga za priglašene reflektante še nadaljne šti« ri rodbinske hiše. Zadruga je štela koncem leta 1924. 88 članov in je članica Zadružne zveze v Ce« lju. Zadružnikom, ki so po prejšnjih pravilih vplačali delež s 50 Din, se pripišejo 6 odst. obresti za leta 1922«24. ostali dolžni znesek za zvišanje deleža na 100 Din se pa naj iz« tirja. Da se stavbni sklad čim hitreje zviša do višine, ki je potrebna današnjim razme« ram, je bil odbor pooblaščen, da po lastni previdnosti in uvidevnosti nabavi 100 ko« madov srečk Vojne škode. Razmotrivalo se je tudi. kako bi se dal Pozor od 28. do 1. Radi zaključka sezone popolnoma znižane cene vseh še preostalih izvršenih toilet. Modni atelje M. Šare, Ljubljana Kongresni trg 4»I. da eden par nogavic z žigom in znamko (rdečo, modro aW zlato) 83-» VO! „klju&" traja kakor štirje pari drugih? Kupite eden par, pa boste verovali. Nogavice brez žiga .ključ* »o ponarejene. stavbni sklad dvigniti. Reflektanti na last« ne hišice naj vlagajo mesečno vsaj po 100 Din. Take vloge se naj obrestujejo za 2 od« stotka nižje, kakor naložbe pri Zadružni zvezi. Razlika na obrestih se prištevaj stavbnemu skladu. Končno se je poročalo, da je odbor skli« eal stavbno anketo, na kateri so oddali bančniki in gospodarski veščaki svoje mne> nje. Na tem posvetovanju je prišlo do za« ključka, da je z ozirom na sedanje denarne in valutne razmere nevarno najemati de* nar za zidanje hiš. Proslava Sletnice sokolskega društva v Rogaški Slatini Rogaška Slatina, 30. julija. Celjsko sokolsko okrožje priredi v pro« slavo petlctnice slatinskega sokolskega društva v nedeljo dne 2. avgusta zlet v Ro« gaško Slatino. Spored proslave je sledeči: sobota, 1. avgusta: ob 20. slavnostna aka« demija v veliki zdraviliški dvorani. Po kon» čani akademiji je iluminacija zdravilišča v čast delegatom J«C. Lige. Istočasno se bo vršil koncert kraljevske mornariške godbe v zdraviliškem parku. V nedeljo po prihodu jutranjega vlaka ob 9.8 povorka od kolodvora pred zdravi« liški dom, kjer sledi pozdrav. Popoldne ob 15.30 javna telovadba vseh oddelkov cel j« skega sokolskega okrožja in oddelka voj« ske iz Celja. Zvečer promenadni koncert v zdraviliškem parku. Dohod udeležencev v nedeljo zjutraj z vlakom. Zvečer vozi po« seben vlak iz Rogaške Slatine v Grobelno. Bratje in sestre kakor tudi vsi prijatelj! Sokostva, udeležite se polnoštevilno tega zleta! Rogaška Slatina vas vabi vse iskreno in bratsko! Zdravo! Odbor. Aretacija treh nemških oficirjev v Zemunu V zadniem času se je razpršilo pO vsej Evropi vse polno potnikov okoli sveta, ki pripovedujejo, da potujejo iz tega ali onega namena. Potujejo bodisi peš. na kolesih, z motociklji ali z avtomobili. Več takih potnikov ie prišlo tudi že v našo državo. . Pred dvema dnevoma so se pojavili v Zemunu trije »Angleži*, ki so se pogovarjali v zelo slabi angleščini. Eden izmed policijskih agentov je obenem opazil, da ti »Angleži® prav pridno po-sečaio hiše zemunskih Nemcev, pri katerih se zadržujejo dalje časa. Tako so šli tudi v hišo nekega nemškega poslanca, nakar so krenili v vas Srbijanac. kjer so pili in se veselih. Detektiv jim je neopaženo sledil, sedel v gostilni k sosedni mizi ter pazno poslušal njihov razgovor. Ko je slišal zabavljanje čez našo državo, jc poklical več stražnikov, ki so nato obkolili hišo. Ko so jih pozvali, naj se legitimirajo, so »Angleži® zbežalf na dvorišče. Kasneje so jih našli tam skrite v neki skrinji Čim so jih redarji izsledili, so se sumljivi tujci vrgli z vso silo na policiste in enega tako udarili, da se je takoj zgrudil nezavesten na tla. Med obema strankama se je nato razvil liut boi. tekom katerega se ie enemu izmed Angležev posrečilo ubežati, ostala dva Pa sta bila odvedena na policijo. Pri zasliševanju na policiji sta izjavila, da sta odšla na potovanie okoli sveta iz Hamburga za stavo 30.000 zlatih mark. Prepotovati morata vse dele sveta v dveh letih. Ko pa je policija preiskala niihovo prtljago, se je pokazalo, da tujci niso Angleži, temveč nemški o frči ril Eden izmed njih, Hans Lewieg, je kapetan nemške armade. Ernest Har-tung je major, Viljem Putensen pa letalski poročnik. Pri njih so našli pismo na nemške koloniste v Kairu v Egiptu, katere pozivliaio, naj vztrajajo na svojih mestih. Dalje so našli pri njih še več drugih kompromitujočih pisem. Pri ponovnem zaslišanju so »Angleži* izjavili, da so prišli v našo državo skrivoma na ladji »Turul» preko Budimpešte, in sicer z namenom, da razvijajo v naših krajih pa.igermansko propagand*. Iz Jugoslavije so nameravali kreniti na Bolgarsko, v Grčijo, Egipt in potem na Kitaisko. S seboi so imeli tudi kitajska legitimacijo, da bi jim tamkaj oblasti ne delale neprilik. Seveda sta bila oba nemška oficirja takoj izročena sodnim oblastim v Zemunu. V zvezi s tem zanimivim plenom je aretirala policija še dva nemška civilista v Zemunu. simski, Mickiewicz, Ibsen, Kaiser. Haupt-maann, Geraldy, Andrejev. Strindberg, Lan-ger, Erenburg, Roma:;:s, Musset, Racjne, O' Neil, Ga!sworty, Piramdello, Simonetti, Frascaroli, Gignoux, VVedekind, Moser in Gheon. Opera ima na programu 4 domača dela: Bersa: Ogenj: Komjovič: Vrlin pajčo-lan; Lhotka: Morje; Lisfnski: Porin. Na sporedu so dalje tuji skladatelji: Musorgski, Stravinski, Rožickv. Smetasia, Puccrrri, Per-golese, VVagner, Saint-Saens, Beethoven, Schrecker. D' Albert. Strauss, Verdi. Upravitelj zagrebškega Nar. gledališča ostane Julij Bonešič, dramski ravnatelj in glavni režiser pa dT. Gavella. Opero bo vodil skladatelj Petar Konjovič. Pesnik Milan Ralcič v tržaškem italijanskem tisku. Prof. Urbar. az-Urbanj ie napisal in priobčil v tržaškem »Piccolu« drugi del svoje študije o srbskem pesniku Milani Rakiču, sedaj poslaniku države SHS v Sofiji. Urbanaz posveča Rakičo mnogo pozornosti teT ga nazivlje najglobokejšega ju-goslovenskega poeta v zadnjem četrtstolet-ju našega književnega življenja. Dramska baletna šola v Beogradu začne vpisovat? nove gojence di>e 15. avgusta Rok za vpisovanje bo trajal dva tedna. Učna doba traja tri leta. V dramski oddelek se lahko priglase gojenci, bi niso starejši kakor dvajset le« ter so dovršili šest-radsto leto m štiri razrede srednjih šol. Sta- rejši kandidati, ki nimajo predpisanih pogojev. se sprejemajo samo izjemoma. V baletno šolo se sprejemajo gojenci v starosti od 8. do 12. leta O sprejemu v oba oddelka odloča Umetniško odelenje prosvetnega nrini-strstva. »Jugos!ovenska Knjižnica« v Košicah. V Košicah je začela izhajati nova biblioteka pod naslovom »Jugoslovenska Knjižnica«. Prvi zvezek zbirke ie prinesel izbor pesmi Ivana Cankarja in Alojzija Gradnika ter je rzše! pod imenom »Bratska poezija*. V drugem zvezku »Smrt a život« so natisnjeni prevodi hrvatskega publicista in pisatelja Boža Lovriča. Dve razpravi o pesniku Marullea. O priliki odkritja Maruhdevega spomenika v Splitu sta izšli dve razpravici v oblik! brošure: Loznvinov spis: »Je li Marulič začetnik hrvatske književnosti c in dr. I. Bu-ličeva razprava »Pabirc! po MaruHdev^j oporuci«. Prva brošura ugotavlja Maruh-čevo prvenstvo na polju hrvatske književnosti, druga pa dokazuje na podlagi Maru-Kčevih avtentičnih -virov narodnostni značaj Spfita. Razstava slikarja Josa Bužana v Ameriki. Zagrebški slikar Joso Bužajt namerava letos v jeseni otvoritl razstavo svojih sKk v Newyorku v prostorih Mac Dowe!k>vega kluba, kjer je brla nedavno razstava Me-Jtrovičervih plastik. Aleksander Moissi v Luzernu. Aleksander Moissi m Erika Wagnerjeva gostujeta trenotno v Švici in sicer v Luzettm kjer nastopita v drami »Vsakdo«. Salzburške svečanosti se i>ri6no letos &»e 13. avgusta. Skušnje zanje vodi v glas-, benem oziru dr. B. PaumgaruiCT, dočim ;e poverjeno umetniško vodstvo v režiji Maksu Reinhardtu. Dunajska Burgtheater č■ Državna opera sta zaprta do konca avgusta. Priprave za novo sezono v iesenti vr so v potaem teku. Reir.Irardtovo gledališče igra dalje In ima na sporedu drame: K jen Tnali prijatelj, Boubotrroche, Igralci ter Predlog za že-nitev. Straussov »Intermezzo« v Barceloni Prva predstava Stranssovega »kitermezza* izven nemških mej bo letos na jesen v Barceloni. Opera pride na repertoar gledališč* del Liceo tersebo pela v italijanskem jeziku. Sodeloval; pa bodo večinoma nemški operni soHstit Dirigiral bo dunajski kapetafc A1wfci. Špirit denat. firnež, oljnate in suhe barve, pleskarske in sUr karske potrebščine Ravhekar & Derganc Pred škofijo 20. «JUTRO» št. 17! ; 4 V.iMiU V. '-"i. 1925 Domače vesti NAROČNIKOMI Cenjenim naročnikom, katerim je potekla naročnina s koncem julija, smo poslali položni ce, da jo obnove. Prosimo jih, da plačajo naročnino takoj prve dni avgusta. Kdor ima še zaostanek, naj plača s tekočo naročnino tudi tega. Upravništvo «Jutra» * Z zagrebške univerze. Dosedanji sekun-ifarij v zagrebški zakladni bolnici dr. Ferdo Palmovih je imenovan za asistenta na nevrološko-psihiatrični kliniki medicinske fakultete zagrebške univerze. * Iz državne službe. Dosedanji namestnik državnega pravdnika dr. RobeTt Ogoreutz je imenovan za starešino pri državnem pravdnfštvu v Ljubljani. * Promocija. Na graški univerzi je bil Ru-idoli B a d M o u, sin graščaka iz Begunj, promoviran za doktorja vsega zdravilstva. * Naša narodna noša za kraljeviča Petra. Naš mali ln živahni kraljevič Peter pričenja oblačiti prve hlačke in tudi naši čitateljl so se po posnetku v nedeljskem »Jutru« lahko prepričali, kako ljubko mu pristajajo obla-čllca, krojena v narodni noši. Mali kraljevič ima že precejšnjo garnituro narodnih krojev (šumadinskega, črnogorskega itd.). Na domiselno inicijativo prve slovenske častne 'dvorne dame, gospe Pranje dr. Tavčarjeve, se zdaj garderoba malega kraljeviča pomnoži še z gorenjskim krojem naše narodne nošnje. Ljubki kroj je izvršila renomi-rana ljubljanska tvrdka Schwab, kjer je mali kroj te dni na ogled v okusnem aranžma-nu izložbenega okna v Židovski ulici. Mali kroj je kompleten, pa poleg pisanega lajb-ča, širokokrajnika in rdečega dežnika ne manjka niti težka srebrna verižica s tolarji niti dolga vlržinka, možato zataknjena za gumbnico. Oboje je posrečeno: zamislek in izvedba, zato gre priznanje i dvorni dami ge. dr. Tavčarjevi i Schwabovi tvrdki, a obenem seveda tudi tvrdkama Mikuš in Kozina, katerih prva je izgotovila (in podarila) dežnik, druga pa škornjičke «biksa-ne»... da jih bo nosil kraljevič naš... * Zagreb na slavnostnih dneh v Rogaški Slatini. Za češkojugoslovenske dni v Rogaški Slatini dne 1. in 2. avgusta so prijavila zagrebška češka društva štiri oficijelne zastopnike, poleg katerih pa pride še več drugih Čehoslovakov iz Zagreba, tako da se bo istočasno vršil tudi res lep kongres češkoslovaških' rojakov iz Jugoslavije. Zastopan bo tudi Češkoslovaški savez iz Beograda. * Švicarski narodni praznik. Dne 1. avgusta je švicarski narodni praznik in zbog tega švicarski konzulat v Zagrebu tega dne ne uraduje. * Obmejne kolodvorske restavracije. Prejeli smo: Sedaj se oddajajo nanovo nekatere kolodvorske restavracije, med njinii tudi restavracije na obmejnih kolodvorih. Brez dvoma je, da je v interesu države in prebivalstva dotičnih krajev, da dobe te restavracije v resnici zanesljivi možje, ki ne bodo nastavljali za svoje uslužbence ljudi, neveščih našega jezika, še manj pa seveda kakih nezanesljivih inozemcev. Obmejni kraji so v vsakem pogledu tako važne postojanke, da je absolutno potrebno podpirati v njih domači živelj, ki je zanesljiv tako v narodnih kakor v državnih ozirih. Radi tega je potrebno, da poklicani krogi zlasti pri oddajanju kolodvorskih restavracij pazijo na to, da pridejo te restavracije v zanesljive narodne roke ne pa pod upravo ljudi, za katerimi se očividno skrivajo nemške aspiracije in preko katerih bi mogla nemška nacijonalna špijonaža kar najslgur-nejše opravljati svoj posel. * Smrtna kosa. Na Bizeljskem je umrl dne 2S. t. m. širom Slovenije dobro znani posestnik in gostilničar, g. Danijel Honigsfcld. — Včeraj dopoldne je umrla v Ljubljani v visoki starosti 84 let, bivša gostilničarka in posestrnica gospa Jerica Ravnikar, Rožna ulica št. 29. Blag jima spomin, žalujočim naše Iskreno sožalje! * Odlični gostje iz Češke. Centrala čc-Škoslov. jugoslov. lige iz Prage je včeraj javila mariborski ligi, da se udeležita kongresa v Rog. Slatini tudi zastopnika lige i/. Pribrama, gg. Josip Sip in Vaclav Petrik, ki se pripeljeta v Maribor v soboto opoldne s praškim brzovlakom in prispeta torej že v soboto popoldne v Rog. Slatino. * Počitniški kolonij) ljubljanske šolske poliklinike in pomladka Rdečega križa. Z Dovjega nam pišejo: Počitniški koloniji šolske poliklinike in pomladka Rdečega križa v Ljubljani, ki se nahajata od začetka julija pod vodstvom dr. Pirca in nadzorstvom g. Vendelirra Sada rja na Dovjem, so obiskali dosedaj različni visoki gostje, med njimi inšpektor ministrstva za narodno zdravstvo dr. Katičič, inšpektor srednjih šol g. VVesrer, generalni tajnik Pomladka Rdečega Križa iz Beograda prof. Žečevič in oblastni tajnik višji šolski nadzornik g. Ga-beršek v spremstvu dr. Misa. Vsi so se davili veseli mladini, ki je v tem kratkem času v divjem gorskem zraku kljub dnevnim naporom, sprehodom in kopanjem v mrzli Savi pridobila nad 3 kg na teži. Lica teh mladih so kakor mah na temnem baržunu; vsi so porujavele polti. Plalia »n obupa/ia deca je sedaj vesela in se drzno meri s hladnimi valovi v veliko veselje tukajšnjih letoviščarjev. Na prostornem desnem bregu Save so dnevno nogometne tekme in rajal-me vaje deklic. Mladina je obiskala Perfčmk bila v Vratih, v planinski koči v Zasipu, na Babi itd. Danes se je povspel del kolonije na Triglav. Ni ga skoro kota, Id bi ga i>e steknile hitre norice smelih kolonistov. Posebno jim prijajo jagod bogati gozdovi. V deževnih dneh so pa v prostranih šolskih sobah na dnevnem; redu razne šaljiv« in resne igre. Le žal, da bo koncem meseca tudi konec tepih dni. Radi premalega števila podpornikov je namreč mladini omogočeno le enomesečno bivanje na dežeH. * Jugosloveni v francoski tujsk) legiji. Izseljeniški komdsarijat nam sporoča: Na-še oblasti so že ponovno opozarjale vse nad 18 let stare moške, naj ne nasedejo agen tom, ki nabirajo vojake za francosko tujsko legijo. Kdor sprejme 500 frankov nagrade, mora obenem podpisati obveznico, da bo služil pet let v legiji. Kdor se je na ta način zavezaJ, tega ne .-nore nihče več rešiti, tudi naš pariški poslanik ne. * Zakaj se ljudje upirajo dohodnini. Strokovna študija. V Ljubljani 1925. Samozaložba. V prodaji Zvezne knjigarne. 26 strani. Cena brošuri 8 Din. — Pod tem naslovom objavlja g. finančni delegat dr. Karel Šavnik daljšo, tudi za širše kroge razumljivo pisano študijo o našem perečem do« hodninskem vprašanju. Oprt na teorijo in praktične skušnje razpravlja podrobno o razlogih, radi katerih se proti temu brez dvoma najmodernejšemu davku pojavlja vedno močnejše nasprotstvo. Na koncu pri« haja do zaključka, da je dohodnina nujno potrebna reforme, zlasti v ti smeri, da se naj davčne postavke znižajo. Prav posebno pa utegne zanimati predgovor k študiji, v katerem se je pisatelj dotaknil mnogo ven« tiliranega, toda celo od politikov slabo raz« umevanega vprašanja, ali so prekoračenja proračunskega donosa davkov res protiza« konita. Vprašanje izenačenja davčnih za« konov in davčne reforme sploh, je v naši državi visoko aktualno in pereče. Posebno vprašanje dohodnine, ki ni uvedena v vsej naši državi, nego je v veljavi le v nekate« rih pokrajinah, globoko sega posebno v Sloveniji v naše življenjske razmere. Zato bo naziranje enega naših najbolj uglednih strokovnjakov o tem vprašanju, finančnega delegata dr. Karla Šavnika gotovo v visoki meri zanimalo vse naše javne kroge, me« ščana in kmeta. Brošura je Izšla v majhni nakladi. Opozarjamo interesente, da se po« žurijo z nabavo tega aktualnega in veleza« nimivega spisa. Knjižico, ki stane samo 8 Din, prodaja Zvezna knjigama, Ljublja« na, Marijin trg 8. * Planinska koča na Slemenu. Obsežen prizidek planinske koče na Slemenu v zagrebški okolici je pod streho m centrala Hrvatskega planinskega društva bo ta za planince važni dogodek proslavila prihodnjo nedeljo s primerno prireditvijo. S prizidkom pridobi lepo modernizirana koča 18 novih sob, med temi 15 z dvema okno-ma, v mansardj pa tri manjše sobe. Koča dobi tudi lasten vodovod, tri kabine za kopanje ter centralno kurjavo. Troški za moderniziranje koče in nabavo sicer ne luksu-rioznega, a vendar udobnega m čednega pohištva so preračunani to 300.000 Dm. Ta najmodernejša planinska koča v Jugoslaviji se na svečan način otvori sredi sept. letošnjega leta. * Dr. Rleblova brošura »Eln Notschrel der Deutschen in Slovenien (SHS). o kateri je »Jutro« svoječasno že poročalo, je od ministrstva notranjih del v naši državi prepovedana, ker piše zoper njene interese. Iz enakega razloga se ne sme v naši državi razpečavati »Kam-tner Verkerhrszeitung«, katero izdaja »Landesverband fiir Fremden-verkehr« v Celovcu. * Zatvorltev pomožne pošte v Podovl. S 1 avgustom se zatvori pomožna pošta v Podovd (srez Maribor desni breg). Z ozirom na to bo dostavljal vsak dan razen ob nedeljah, selski pismemoša pošto v Podovo, Brezulo in Braunšveg iz Račja. * Velika radiobrzojavna postaja v Zagrebu. Minister pošte in brzojava je podelil neki privatni družbi dovoljenje, da ustanovi v Zagrebu veliko radio-brzojavno postaj za sprejemanje in oddajanje gospodarskih vesti, borznih poročil in časopisnih vesti. Z gradnjo postaje prično v najkrajšem času. * Nova žrtev Save. Sava je zahtevala predvčerajšnjim pri Zagrebu novo žrtev. Delavec Andrej Družinec je pri kopanju zašel v vrtinec ter izginil v valovih. Trupla kljub iskanju še niso našH. * Ameriški tJjaki v Beogradu. V Beograd je prispela večja skupina dijakov Kolumbove univerze v Newyorku pod vodstvom profesorjev. Mladi Amerikanci ostanejo nekoliko dni v naši prestolici, da si ogledajo njene znamenitosti. Na čast gostom je rektor beograjske univerze dr. Popovič priredil v hotelu »Excelsior« slavnosten banket, katerega sta se udeležila tudi ameriški poslanik Dodge ter minister prosvete Vukičevič, * 2ena ubila moža? V Gornji Voličinj v Slovenskih goricah so našli v mlaki krvi mrtvega na cesti, oženjenega kočarja Fr. Ribfča. Po poizvedbah žandarmerije ga je ubila njegova žena z metiko, ko sta se zve-čar vračala od soseda, pri katerem sta delala. Živela sta v vednem prepiru. Osumljeno ženo so orožniki izročili sodišču. * Direktna telefonska zveza med Prago in Zagrebom, lz Prage poročajo, da bodo te dni zaključena pogajamja med češkoslovaškim in našim poštnim ministrstvom glede direktne telefonske zveze med Prago in Zagrebom. Nova proga se otvori v najkrajšem času. Pristojbina za triminutni govor bo znašala 3.5 zlatega franka. Časopisni razgovori bodo polovico cenejši. * Umobolnice prenapolnjene. Vsled silne prenapolnjenosti zavodov za oskrbo umo-bolnih prosimo g. zdravnike, da za sprejem v opazovalnico pošiljajo le nujne slučaje. !z Istega vzroka bo ravnateljstvo prisiljeno odpustiti Iz zavodov vse one bolnike, ki stalne zavodne oskrbe niso absolutno potrebni. * Konjerejske prireditve v Ljutomeru. Na razstavi konj, ki se vrši dne 15. avgusta v Ljutomeru, se bo videl prvovrsten kasački (traberski) in toplokrvni materija!. Nadvse zanimiva bo tudi uporabnostna preizkušnja kasačev, ki bo pokazala, da je kasač prvovrsten dirkač, pa tudi v kmetskem gospo- darstvu popolnoma uporaben konj. Drugi dan, 16. avgusta bodo dirke za katere je priglašenih lepo število tekmovalcev. Po dirki ljudska veselica v gostilni Rajh na Moti. Godba vojaška. Kdor se hoče udeležiti te petdesetletnice kola jahača i vozača v Ljutomeru, ima ugodne železniške zveze na vse strani. Dne 16. avgusta zvečer bo vozil najbrž tudi posebni vlak iz Ljutome ra do Pragerskega, Iz Maribora odhajajo drve 15. avgusta ob 8. uri zjutraj avtomobili z Grajskega trga voznina do Ljutomera za osebo 40—70 Din. Iste dni se vrši v Ljutomeru tudi obrtna razstava; priprave za njo so v polnem teku. Podrobnosti na plaka tih. 1565 * Čechoslovacl! Sučastnete se všichni kaž-doročniho kongresu Cechoslovšku v Rogaške Slatine, dne 2. srpnja u priležitosti Jugoslovansko,češkoslovenskych dni. — Polovični jizda ze všeh mist Jugoslavie! — Po^ drobny program v časopisech. Necht nikdo z rvSs nechybi!!! 1570 + Pravilnik za Izvrševanje zakona o stanovanjih, opremljen z vsemi pojasnili o stanovanjih, kakor tudi s pojasnili k temu pravilniku, z obrazci hi vzgledi za tožbe, prijave in prošnie na stanovanjska sodišča, »e izšel te dni. Dobiva se ga po vseh knjigarnah in v založbi »Jug« v Ljubljani Šelen-burgova ul. 7-11 (pisarna Jugoslovenske Matice). Pojasnila In obrazce ter vzglede ,;e napisal dež. sod. svetnik dr. A. Gradnik. Knjižica obsega 104 tiskanih strani. Vsem ki imajo opravka s stanovanjskimi zadevami, priporočamo to knjižico, ker jim vsekakor olajša trud in kaže pravilno postopanje v vseh stanovanjskih zadevah. Knjižica stane Din 20. * Slovenec smrtno ponesrečil v Zagrebu. Strojarski delavec Franc Jančar, rodom iz Vač v litijskem okraju, se je v sredo v Zagrebu pri delu smrtno ponesrečil. Bil je zaposlen pri lesnem trgovcu Mullerju na llicl. Ko je ob treh popoldne delal na motornem stroju, se je poslužil dvakratne brzin« stroja, čeprav so ga njegovi tovariši ponovno svarili, naj tega ne dela, ker je zelo nevarno. Jančar pa se za vse opomine ni zmenil. Nenadoma je počilo na motorju neko kolo. Kosi so se razleteli in je en komad priletel Jančarju s tako silo v trebuh, da se je zgrudil nezavesten na tla. Prepeljali so ga sicer takoj v bolnico usmiljenih sester, kjer pa je kljub takojšnji zdravniški pomoči kmalu izdihnil. * Na črešnjl se Je zadušil. Sedemnajstletni poljski delavec Gjuro Blagojevič iz Pa-le pri Sarajevu, ki je v gozdu nabiral lesne odpadke, je po opravljenem delu legel v senco črešnje, da se nekoliko odpočije. Lepe zrele črešnje pa so ga zvabile, da se je popel na drevo in si jih nekoliko nabral. Vrv, ki jo je rabil za nabrana drva, si je navezal okoli vratu. Ko se je spuščal z drevesa, se je vrv za ntko vejo zapela in mladenič je obvisel v zraku. NašH so mrtvega na zapeljivi črešnji. * Požar na Igu. Na Igu je predvčerajšnjim ob pol treh zjutraj izbruhnil požar v gospodarskem poslopju posestnika Pavla Erjavca Živino so rešili, poslopje pa je pogorelo do tal. Uničeno je tudi mnogo sena. Kako je požar nastal, še ni pojasnjeno, domneva se da je požar zanetila zlobna roka. Poslopje je bilo zavarovano. * Težka avijatična nesreča. V Novem Sadu se je predvčerajšnjim zopet pripetila težka avijatična nesreča. Aviiatik-poročnik Vladimir Sebalin se je v Instrukcijsko svr-ho dvignil v precejšnjo višino. V višini približno 800 metrov je motor začel goreti. Avijatik se je spustil v strmih spiralah, a ko se je približal zemlji na 70 metrov, ga je zadel močan plamen. Ves opečen e končno skočil iz aeroplana, da si reši življenje. Aeroplan se je razbil, avijatika pa so nezavestnega prepeljali v bolnico. * Velika deiravdacija na zagrebški pošti. Anka Štefančeva, uradnica glavne pošte v Zagrebu, je preverila 80.000 Din uradnega denarja ter je pobegnila najbrže v Beograd k svojim sorodnikom. Beograjska policija je defravdantko predvčerajšnjim zasačila v hotelu »Palače« v veseli družbi ier jo aretirala. Jokajoč je uradnica priznala defravdacijo. Pod varno eskorto jo pošljejo v Zagreb. * Radi konkubinaia s sinaho obsojen na smrt. Pred okrožnim sodiščem v Mostarju se je vršila te dni glavna razprava proti Iliji Covilu in njegovi sinahi Anki, s katero je živel v konkubinatu. Ko je Anka v tem nedovoljenem zakonu rodita dete, je IKja otroka zadavil in zakopal. Zandarmerija pa jc prišla kmalu zločinu na sled. nakar sta trla cba aretirana. Ilija je bil oosojen v smrt na vešalih, njegova sinaha pa je oila oproščena. Iz Ljubljar** u— 70-letnlca g. Ign. Verbajsa. Upokojeni ravnatelj Narodne tiskarne, g. Ignacij Verbajs, ]e praznoval včeraj 70-letnico svojega rojstva. Od leta 1894. do 1922., ko jc stopil v pokoj je posvetil vse svoje m^či razvoju Narodne tiskarne, ki se ima za sv jj uspešen procvit v mnogi meri zahvaliti njegovi izredn' marljivosti ;n strokovni sp >-sobnosti. Jubilant je sedaj član nadzorstvenega sveta Narodne tiskarne, številnim njegovim gratulantom se pridružujemo tudi ml z željo, da bi v krogu svojih dragih ie dolgo vžival sadove svojega dela. u— Revizija teže kruha ter znižanje krušne cene. Za Ljubljano je določeno, da pečejo peki kruh le po teži I, pel in četrt kilograma ter je bila cena posamezni teži kruha enotna. Doznalo pa se je. da nekateri peki pečejo kruh pod normirano težo in mu temu primerno znižavajo ceno. Ker jc na ta način točna revizija teže in cene kruhu nemogoča in neoportuna, bo mestno tržno nadzorstvo te dni izvršilo pri vseh ljubljanskih pekih revizijo ter Je k tej reviziji povabilo tudi načelnika pekovske zadruge, da se na lastne oči prepriča o nereelnl prodaji kruha. Z ozirom na padanje cen m^kc Je mestno tržno nadzorstvo pozvalo pekovsko zadrugo naj naroči svojim članom, da znižajo cene kruhu ter je načelstvo zadruge sporočilo tržnemu nadzorstvu, da se bo tozadevno vršila drugi tedeu sej a radi zniža- Varstvena znamka. PRAVI patentirani JJarJnerievf InmeB limonadni bonboni se dobijo povsod. Tovarniško skladišče: Josip Vitek Ljubljani, Krekov trg 8. nja cen kruhu. Obenem je pa predložilo kalkulacijski načrt stroškov raznih vrst mlečnih pridelkov, na čcgar podlagi naj bi mestno tržno nadzorstvo v gotovih odstotkih pripustilo predajo kruha. S tem načr tom se še mestno tržno nadzorstvo bavi ter bo, kakor kaže, v ta razmnh privolilo z ozirom na veliko povišanje najemnine lokalov. V slučaju, da se bo cena m^ki še izdatno znižala, ne bodo mogli peki vsporedno s ceno moke prodajati tudi kruh ter se jim bo vsaki vrsti kruha temu primerno dovolil odstotek zaslužka. — Mestno tržno nadzorstvo v Ljubljani. u— Orjimaši! Družabni izlet na Šmarno goro priredi v nedeljo dne 2. avgusta mestna četniška sekcija Ljubljana za svoje člane, na katerega vabi članstvo vseh ljubljanskih organizacij ter prijatelje našega pokre-ta. Clanl v kroju ali civilu. Odhod ob 6. uri zjutraj izpred Narodnega doma. Vrnemo se ob 18. url čez Ježico. Rodbine z otroci imajo tudi železniško zvezo, in sicer odhod Iz LJubljane ob 6.43 in prihod v Ljubljano ob 18.55 uri. — M. C. O. 1569 u— Vrtna veselica Orjune Vič - Gllnce bo dne 15. avgusta na letnem telovadišču tamkajšnjega Sokola. Na dnevnem redu bo precej zanimivega In lepega, kar še objavimo. 1577 u— Najnovejše bluze, otroške in damske obleke priporoča Krištofič-Bučar. u— Uhan, sestavljen iz dveh večjih brl-llantov, se je izgubil v mestu. Prosi se, da ga najditelj odda proti dobri nagradi na policiji. u— Srečne dame malih nog! Damski čevlji 34—36: platneni SO Din rjavi špangarj!, pravi ševro 140, semiš vseh barv 150, la-kasti 195, otročji špangarčkl in sandalce 18 do 25 25 Din. Edino samo pri «VOIKA» v LJubljani, Krekov trg 10. 1562 u— Prlmarlj dr Ješe ne ordinira od 1. do 23. avgusta. 1571 u— Policijske prijave. Od srede na četrtek so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 3 tatvine, 3 sumi tatvine, 1 poškodba tuje lastnine, 1 prestopek nedostojnega vedenja in 13 prestopkov cestnega policijskega reda. Aretacija je bila izvršena samo 1 in sicer radi sum.'' tatvine. u— Dve tatvin! na trgu. V sredo dopoldne sta bili na Vodnikovem trgu zopet okra-deni dve ženski. Ani Jamnikovi, posestnici iz Sinče, je izmaknila neka okrog 40-letna ženska 175 Din, Mariji Škerjanc, posestnici iz Šmarja, pa je pobral v gneči iz žepa predpasnika nepoznan moški 290 Din. Kljub takojšnjemu zasledovanju se je obema tatovoma posrečilo ubežati. u— Velika tatvina dragocenosti. Ob priliki ognja v baraki ruskih beguncev med Resljevo cesto in Metelkovo ulico dne 25. Julija zvečer je bilo ruskemu emigrantu Vladimiru Samojlovu pokradenih dragocenosti v skupni vrednosti 20.000 Din. Policija se trudi, da izsledi podlega tatu, ki Je izrabil nesrečo bližnjega za tatvino. u— Revežu pokradel obleko. V odprto šupo na dvorišče hiše št 14 na Cesti dveh cesarjev, kjer je imel shranjeno obleko delavec Ivan Čamernlk se je splazil v noči na četrtek nepoznan uzmovič ter mu pokradel obleko in nekaj perila v skupni vrednosti 525 Din. Iz Celja e— Sokc!ska slavnost v Celju. Za sokol-ko slavnost, ki se dne 2. avgusta vrši v Celju, je prometno ministrstvo dovolilo polovično vožnjo na državnih železnicah. e— Osebna varnost In rekrutl. G. srezki poglavar v Celju nam sporoča,.da se po uradni ugotovitvi v letih 1923. do 1925. in tudi v zadnjem času ni zgodil v Celju noben slučaj, da bi vojaške straže ali rekruti ponoči ustavljali in šikanirali mirne pasan-te aH razorožili kakega policijskega stražnika. Iz Trbovelj t— Zaključek cbeh prikrojevclnih leča* jev, za krojače in šivilje, sc je vršil zelo animirano. Pri razdelitvi obiskovalnih spri« čeval je bil navzoč poleg strokovnega uči« telja g. Knaflja komisar od Državnega ura« da za pospeševanje obrti g. Brozovič. Le«ta jc v svojem govoru očrtal velik pomen stro kovne izobrazbe na področju obrtništva v času tovarniške konkurence in na drugi strani stanovske zavesti med rokodelci. V imenu vseh udeležencev sc mu je zahvalil krojaški mojster g. Suntajs, ki jc v dalj« šem govorj segel tri leta nazaj, ko sc je v Trbovljah vršil prikrojevalni tečaj, toda samo za krojače. Podčrtal je dejstvo, da so si udeleženci znatno izpopolnili svoje zna« nje v teku devetih tednov trajanja obeh tečajev, posebno šc, ker je obstajal med učiteljem in obiskovalci duševni kontakt, brez katerega ne more biti resničnega na« predka. Izrekel je nato prisrčno zahvalo ravnateljstvu vodenske šole za prepustitev šolskih prostorov, Državnemu uradu za po= speševanje obrti za njegovo pozornost, po« sebno ravnatelju inž. Guliču, komisarju g. Brozoviču, končno pa tudi strokovnemu učitelju Knaflju. Svoj govor je končal z vzklikom, da bo državni urad šc priredil strokovne tečaje v Trbovljah, ker je obrt v vednem razvoju. Nato sc je šc posebej zahvalila g. Knaflju gdč. Anica Lcvčeva, ki mu jc izročila lep šopek. Poslovilni večer pri Ternovicu pod okriljem podružnice Osrednjega društva oblačilne stroke za Slo« veni jo jc trajal do 11 zvečer. Vrstile so se napitnice, petje in ples, tako da so vsi odnesli najlepša vtise. t— Nov sejem v Trbovljah. V pondeljel 10. avgusta se bo vršil prvikrat v Trbov. Ijah kramarski in živinski sejem, na kar opozarjamo posebno naše okoličane. Ta se» jem se bo odslej vršil stalno vsako leto. t— Širši sestanek Kmetijske podružnice sc bo vršil v nedeljo 2. avgusta ob pol 8. zjutraj v trboveljski šoli v svrho določitve kandidatov za občni zbor, ki se bo vršil te« den dni pozneje. Ta širši sestanek je bil sklican že preteklo nedeljo, vendar se ni vršil zaradi prepičle udeležbe. Ker je insti« tucija Kmetijske podružnice važna, se naj udeleže širšega sestanka zlasti naši člani. Kakor je znano, je vseh članov okoli 300 in odbornikov 11. Iz Primerja * Telovidno društvo v Idriji je priredilo v nedeljo 26. julija javen nastop, ki se je obnesel nad vsako pričakovanje dobro. Pro strani Šolski trg je bil natrpan z gledalci, ki so pazljivo sledili posameznim oddel« kom. S tem nastopom je Telovadno dru« štvo dokazalo, da v polni meri in častno vrši svojo ne baš lahko nalogo, za kar gre predvsem zasluga marljivemu bratu Krč« niku. • Progr.m koncerta Učiteljskega zbora v Pn'Očtni dne 2. avgusta obsega skladbe Adamiča, Lajovica in Mokranjca. Koncert bo vodil pevovodja g. Srečko Kumar. * Učiteljski matun.nti, ki so polagali zre» lostni izpit 1. 1900 v Kopru, se snidejo letos 1. avgusta v Trstu na skupen sestanek, kjer bodo primerno obhajali četrtstoletnico svo« je mature. * Novo društvo se je osnovalo v Gabrot cu pri Proseku. Imenuje se «Venček» ter ima v svojem programu razšrjanje prosve« te med našim ljudstvom. • Kri med Ušistt v Hrenovid. Prošlo ne» deljo sta nedaleč Hrcnovicc patruljirala dva fašistovska miličnika. Iz neznanega vzroka sta se sprla ter si nekaj časa grozila z orož« jem, dokler se nista naposled opogumila in začela resno streljati drug na drugega. Ene« mu je krogla iz puške zdrobila koleno, drugemu pa snela črepinjo. Slednji je kma« lu nato umrl. Ranjenca z razbitim kolenom so prepeljali v bolnišnico, kjer se zdravi pod policijskim nadzorstvom. • Izlet na Čcven priredi dne 2. avgust* Narodno prosvetno društvo iz Lokavca pri Ajdovščini. Na izletu bo svirala društvena godba. Sokol Sokolska župa Ljubljana. Pri nedeljski veselici ob župnem zletu na Taboru sodelujeta tudi pevski zbor .Krakovo - Trnovo« in zbor železničarjev «Sloga», ki posedeta naravnost med občinstvo in zapoleta več lepih narodnih in umetnih zborov. Njihov prostovoljni nastop prav toplo pozdravljamo. Zvonov mlčni koncertek, ki se vrši ob 9. uri zvečer v dvorani nove zgradbe, smof pa že včeraj omenili. Lepi pevski nastopi vzbude prav gotovo radostno razpoloženje pri vseh, ki ljubijo glasbo. Zdravo! Zupno starešinstvo. Vstopnice ?a župni zlet so že v predprodaji pri bratu A. Turku, trgovcu, Šelenburgova 48. J576 Sokolska župa Ljubljana in direkcija železnic. Direkcija železnic dovoljuje polovično vožnjo članom društev, ki se udeleže dne 2. avgusta župnega zleta v Ljubljani na Taboru. Vsak član — članica ti kupi na domači postaji celo, enosmerno karto in prosi, da mu postajni blagajnik pritisne žig. Pri izhodu v Ljubljani karte ne oddaš, ker velja tudi za povratek V pisarni na Taboru dobiš žig župe v dokaz, da si se v resnici udeležil-a zleta. Zdravo! — Sta rešinstvo. 1574 Sokol I. Danes v petek zvečer ob 8. uri tretji in zadnji sestanek reditelj-skega zbora na Taboru. Se par pojasnil In ogled sedežev glede razvrstitve in nume-racije pa smo gotovi. Zdravo! — Predsednik. 1575 Sokolski oder na Viču vabi gospodične m gospode, ki imajo veselje do dramske umetnosti, da prijavijo svoj pristop za sodelovanje v bodoči sezoni. V torek, dne 4. avgusta, ob 8. zvečer se bo vršil v. Sokolskem domu na Viču sestamek vseh igralcev in igralk. Odbor prosi sigurne m točne udeležbe. Sokolsko društvo v Borovnici priredi dne 9. avgusta javno telovadbo s plesom v prostorih Sokolskega doma. 1573 Sokolsko društvo v Radovljici priredi v nedeljo dne 2. avgusta ob pol 16. uri svoj običajni letni telovadni nastop. Po končanem nastopu ljudska veselica. Prijatelji društva iskreno vablieni! Zdravo! 1572 Sokolsko društvo na Jesenicah priredi v nedeljo dne 2. avgusta poleg kolodvora običajni letni javni nastop, pri katerem svira popolna društvena godba pod vodstvom gospoda Ribola. Poživljamo vse Sokolstvu naklonjeno občinstvo gorenjskega kota, da poseti to prireditev v čim večjem številu, da presodi uspehe celoletnega dela jeseniških sokolsklh delavcev ter da med veselimi Jesenlčanimi prebije par lepih in veselih uric cb zvokih sokolske jeseniške godbe in neumornih sokolsklh pevcev. Preskrbljeno bo tudi za ples In srečolov s krasnimi dobitki, ki bo zadovoljil vsakogar v polni meri. Železniške zveze na vse strani zelo ugodne. Zdravo! XlCEDnnDDLULK V^TDODOUJLUI imaa •o I« najboljša Es-ka v Jogo ° Torpedo J Bianchi n na]cene!e pri J- Palača Ljubljanske .iinrec -b!mke m • W*mm Oosposvetska c. 14 Vsi na domutnl deli ia oprem«. Ljenja m George in zemljepis »Berliner Tageblatts prinaša iz peresa svojega bukareškega korespon-denta naslednjo zanimivo zgodbo: Lloyd George. bivši premijer Velike Britanije, ki je prej pridno pomagal kovati versajsko mirovno pogodbo, proti kateri se zdaj bori na vse kriplje. ni bil vselej baš izvrstno podkovan v zemljepisnem znanju. Rumunska država je zahtevala na mirovno konferenci Banat v nedeljeni obliki zase. Odločilno besedo je imel v tej zadevi L!oyd George. Rumunski politiki so se zategadelj neutrudno smu-kali okrog njega ter pričakovali, kdaj pade v njihovo naročje mastna »drobtinica« z državnikove mize. To obletavanje je končno presedalo samemu premijerju, ki je bil čestokrat ves nervozen od tega, kar se je govorilo na pariški konferenci, kjer se je krojila usoda nove Evrope na karti. Zato je ob neki priliki, ko so bili Ru-muni sitni kakor poletne muhe po obedu, vzel karto iz žepa, jo razgrnil po mizi in nejevoljno zamrmral: »Torej pokažite mi vendar to mestece Banat». Rumunski diplomat, sicer spreten mož, ki ni prišel zlahka v zadrego, pa je topot ostal brez odgovora. Tako se ie zgodilo, da je bil Banat radi Lloyd Georgeove šibkosti v zemljepisu raz-,-Hien med — Rumunijo in Jugoslavijo. Diamantni paviljon Pariz, koncem avgusta. G. predsedniku republike menda uga-■ ja razstava dekorativnih umetnosti, kajti dosedaj je že prisostvoval dvanajstim otvoritvam. In vedno je židane volje in se prav dobrodušno smehlja. Včeraj zjutraj pa je bil njegov smeh i prav posebno širok, saj ni čuda, kajti I nudilo se mu je nekaj čisto izrednega: skoraj za pol milijarde frankov biserov, [diamantov in drugih dragih kamnov, i ki so bili razstavljeni — seveda samo 'za nekaj ur — v paviljonu trgovcev s I tem blagom, imenovanem na kratko I diamantnem paviljonu. Naravno, da je kar mrgolelo policajev: stala jih je dvojna vrsta okoli paviljona in za njimi pa tri vrste narodne ^rambe, tako da je ta obisk predsednika izgledal skoraj kot parada. Načelnik sindikalne zbornice diamantnih trgovcev je sprejel predsednika republike na pragu in ga vedel pod stekleno kupolo paviljona, da občuduje dragulje, ki so bili razstavljeni po steklenih omarah. Med njimi krasen briljant oktogon-, ske oblike, ki tehta 64 karatov, blešče-je čist, kar se tiče kakovosti, barve in svetlobe, kakor tudi brušenja, ki se je izvršilo v Parizu. V sirovem stanju je tehtal 148 karatov. V isti stekleni omarici je zgodovinski dragulj, vreden štiri in pol milijona frankov, ki je sam zase že tvoril višek razstave. Obstoja iz dveh briljan-tov različne oblike, eden ima obliko hruške in telita 61 in četrt karata, dru-Ki pa je prikoničen kot ladja in tehta 23 karatov. Pritrjena sta na ovratnico in eden je lepši in čisteiši kot drugi. Ta dragulj, ki se zove Prince Echvard of York, so prinesli iz Amerike 1. 1901. Prej je bil v posesti angleškega in ruskega dvora in spremenili so mu edino obliko monture. Poleg tega izrednega dragulja je mal rožnat briljant, ki ima samo sedem karatov, a ima vrednost en in pol milijona frankov. V nasprotni omarici so poleg lepih diamantov vseh velikosti biseri. Omenim samo izredno zbirko črnih orientalskih biserov v toplih barvah, od sko-rai čisto črne do zlato blesteče. Poleg nfih dvojica velikih biserov: eden okrogel. drugi hruška, obadva pa izredno lepa. Neka druga tvrdka je razstavila krasno zbirko barvanih dragih kamnov, ki so niena specialiteta. Vse barve se tu mešaio in žarijo v solncu: zbirka predstavlja vrednost 20 miliionov, en sam moder safir, ki tehta sedem in pol karatov, je vreden štiri milijone. Predsednik si ie ogledal vse te dragocenosti, čestital umetnikom, ki so jih izdelali in uporabili tako svojo nadarjenost in spretnost na najdražjem mate-rijalu, ki ga imamo na svetu. Ko se je poslovil in vsedel v svoj avto, so se tr- govci kar najhitreje požurili, da pospravijo razstavljene zaklade in iih odnesejo na varno mesto. Umor policijskega agenta v Lvovu V torek 28. julija je na neki IvovskI ulici počil strel, ki je prinesel smrt policijskemu agentu Cehnowskemu, na katerega je streljal Iz revolverja neki Ukrajinec, po imenu Botvin. Cehnow-ski ie pravkar zapušča! sodišče, kjer je bil zaslišan kot priča v preiskavi proti nekemu ukrajinskemu komunistu. Umorjenec ie bi! znan detektiv ter je spada! med glavne vohune poljske policije. Imel je za seboj interesantno preteklost ter je bil v svoii stroki znan in spreten ter zategadelj slaven mož. Pred približno tremi leti se je vrnil iz sovjetske Rusije. Baš tedai se je izvršil atentat na varšavsko citadelo. Pridružil se ie dvema oficirjema, Paginskemu in Wieczorskiewiczu. ki sta bila člana neke tajne organizacije ter ie nekai časa dela! skupai z niima. Ko pa je doznal, da pripravlja njihovo društvo atentate, je izdal oba častnika. Nastal ie velik proces, v katerem sta bila oficirja prvotno obsojena na smrt. pozneje pa po-miloščena na dosmrtno ječo. Cehnowski je igral ori odkrivanju komunističnih zarot zelo vplivno vlogo ter je bil v torek od sodnih oblasti zopet pozvan v Lvov. da obremeni nekatere komunistične osumljence. Preiskava. v kateri je nastopal kot priča, se suče okolu atentata na poljskega državnega poglavarja, ko ie ta obiskal Lvov. Kot glavni obtoženec v tem procesu se bo moral zagovarjati trgovec Steiger. Baje pa je proti njemu primanjkovalo gradiva, radi česar je bil pozvan Cehnowski, da kot priča izpopolni nekatere vrzeli. Komunisti, ki so bili o njegovem prihodu v mesto obveščeni, so takoj poslali nanj morilca, kateremu se je res posrečilo ustreliti žrtev ter s tem razoravo še boli za-vleči in podališati. Botvina je policija takoj prijela. Izkazalo se je. da je bil umor naročen in plačan iz komunističnega fonda, kar bo imelo za posledico veliko število novih aretacij ter novo politično razpravo. Drzna hotelska tatvina V Marijanskih Lažnih se je te dni izvršila nezaslišano drzna tatvina, ki je oškodovala neko damo, lastnico dragocenih kamnov, za 21 tisoč nemških zlatih mark. t. j. približno tristotisoč dinarjev naše vrednosti. Tatvina se je pripetila v sobah dveh prijateljic, ki sta stanovali druga poleg druge. Dami sta se v kritičnih trenutkih nahajali pri čaju. Tatovi so bili zelo prebrisani in previdni. Najprej so telefonirali v hotei «Miramonte» in so vprašali. če sta dami doma. Vratar jim je odgovoril, da sta na čaju. Tatovi so se nato pripeljali z avtomobilom. V vra-tarjevi odsotnosti so s kljukice sneli ključe obeh sob ter nedolžno odprli vrata. Vse to se je izvršilo tako naglo, da ni nihče opazil kaj se godi. V sobah so tatovi pobrali dve zapestnici iz platine z briljanti in biseri. Nato so se tiho odstranili in položili ključe zopet na prejšnje mesto. Ko sta se dami vrnili s čaja, sta opazili nered in takoj ugotovili tatvino. Toda zmeda radi dogodka je bila tako velika, da je služinčad s svojim tekanjem sem in tja zabrisala še tiste sledove, ki bi lahko pomagali zasledovati zločince. Policija ima spričo tega dejstva zelo težko nalogo in dvomi, da se ji posreči priti na pravo pot in dobiti nazaj ukradene predmete. — Itelijmskotamerfškl incident. Njujor« ški italijanski list »Propresso« poroča, da se jc italijanska vlada oficijelno opravičila v \Vashingtonu radi napada na ameriškega konzula v Livornu. Kakor znano so fašisti na dan obletnice vstopa Italije v svetovno vojno napadli ameriškega podkonzvla Go» \vena v Livornu. radi česar je vložil ameri« ški rimski poslanik energičen protest. Itali« janska vlada je morala napadenemu kon« zulu plačati precejšno odškodnino. * Nov župan v Črničah pri Gorici. V nedeljo se je vršila v črničah pri Gorici volitev župana. Po trikratnem brezuspeš« nem skrutiniju je bil izvoljen za načelnika občine Jožef Lojk. Tržaško pismo Pasji dnevi. — Kopelji. — Kako se hladimo. — Večerno ln nočno življenje. — Mrčes. Sredi pasjih dni smo in ni prav nič fudno. da v tej vročini — do 30 stopinj celo še zvečer — postaja razni frleči mrčes posebno nevšečen. Ce okna zapiraš. te duši vročina, če pa jih odpiraš, te pa mrcvari.b muhe. mušice, komarji, da se tam izza Lovca že začne zaznavati novi dan. preden zatisneš oči. Ljudstvo beži iz mesta že s prvimi jutranjimi parniki: v Milje, San Nicolo, Punta Sottile, Koper na eni ter Grljan na drugi strani. Ker je letos kopelj na obali med Barkovljami in Miramarom Prepovedana, so kopališča v mestu, vojaško in ljudsko pri svetilniku in na «d:gi« (valolomu) od jutra do večera nabito polna in ravno tako tudi vsa kopališča v Barkovljah. Zvečer pa je barkovljansko nabrežje tako obljudeno, da se je komaj mogoče prerivati skozi vso ono množino, in vozovi barkovljan-skega tramvaja v obeh smereh so tako nakrcani, da čutiš duh po znoju, ko vozi tak voz mimo tebe. Kak dobiček ima potem človek, ko se Pripelje s tako stiskalnico v Trst, od tega, da je šel v Barkovlje «per ciapar aria«, pač ne vem, ali posebno mladim ljudem pa le ugaja taka vožnja, ker se pri njej parčki lahko stiskaio. ne da bi stvar vzbujala javno oohu;šanje, in je tako is prometno - tehničnih okoliščin izvirajoče stiskanje ob lahnih, to se pravi, zelo. zelo lahnih poletnih oblekah baje izredno dobrodejno. Kdor ima dovolj cvenka, se vozi v Barkovlje z lastntm avtomobilom ali pa vsaj taksametrom, in restavracije ob barkovlianski rivije-ri, posebno tiste, ki imajo na razpolago po kak chambre separ6, delajo prav dobre posle. Ljudje, ki nimajo toliko cvenka .da bi si mogli privoščiti avto, pa se izpreha.iajo peš tja proti Cedasu, kjer dobrohotna mati narava nudi za odpočitek mehko travico in gosto gr-mič.ie, ki sicer ne daje toliko zaščite, kakor protimrčesna mreža na oknu posebne sobice v kaki fhii barkovljanskl restavraciji, pa j« človeku, ki ima malo zahtev, tudi prav. Na povratku, preden se stopi v tramvaj, pa se potem popije čašica pive, ali pa, kar je sedaj mnogo modernejše, čašica »aranciate*. ki je Po šestih letih aretiran dvakratni ubijalec V februarja 1918 so v okolici Vigeva-na pri Milanu zasledili lovski čuvaji štiridesetletnega Petra Lovo z dvocev-ko in so ga ustavili. Lova pa je kratko-malo ustrelil in zadel enega čuvaja, ki je na mestu umrl. Nato je pričel bežati in je med begom streljal ter ustrelil še drugega čuvaja. Ker je bil še vojak, je prišel pred vojaško sodišče, ki ga je obsodilo na 25 let ječe. Svojo kazen bi bil moral presedeti v jetnišnici v Ales-sandriji, odkoder pa je bil leta 1919. pomotoma izpuščen. Lova je živel prve dni v svojem domačem kraju, ker pa se ni čutil dovolj na varnem, se je preselil v Pavijo in pozneje v Milan, kjer se je seznanil s tridesetletno Erminijo Bolzeni. s katero je živel v koruznem zakonu. Preskrbel si je tudi napačne dokumente na ime Peter Biscardi ter je dobil službo nočnega čuvaja v neki garaži. Te dni pa je milanska policija Izsledila pod napačnim imenom pomotoma izpuščenega ubijalca ter je obkolila hišo, kjer je stanoval. Njegova «žena» je opazila «sumljive» osebe okoli hiše ter mu je na tajen način sporočila, naj ne pride domov. Okoli poldne je Erminija odšla z doma, kar so opazili policijski agenti in so šli previdno za njo. V neki ulici so opazili, da je dajala znamenja nekemu moškemu, čegar postava je natančno odgovarjala popisu ubijalca. Agent je skoči! k njemu in ga je hotel aretirati, toda Lova se je silovito branil. šele s pomočjo pasantov so ga mogli vkleniti. Aretirali so tudi njegovo »ženo«, ki je hotela pobegniti_ X IVilsonova vdova se bo po poročilih iz Berlina udeležila kot zasebnica vseh sej prihodnjega zasedanja Zveze narodov. X Tri minute pred obeienjem rešen. Te dni bi sc imela izvršiti v Chicagu justifikaci ja nekega Scotta, ki je že stal pod vislica« mi, ko je prihitel sel in izročil uradniku, ki je vodil obešanje, brzojavko. Poročilo je vsebovalo, da je obtožencev brat izpove« dal, da je on umoril lekarniškega pomočni> ka Mauserja, bivšega milijonarja. Ta vest je dospela ravno tri minute pred obcšenjcm dozdevnega morilca. X Službeno žalovanje za Bryanom. Pred« sednik Coolidge je odredil, da mora biti dan Bryanovega pogreba dan splošne žalo« sti. V presbiterijanski cerkvi v \Y'ashingto» nu se ima vršiti zadušnica za pokojnika, čegar zemeljski ostanki sc pokopljejo na vojaškem pokopališču v Arlingtonu pri \Va shingtonu. S tem se izpolni Brvanova želja, ki je izjavil, da je Ariington najlepši kraj na svetu in da želi biti tam pokopan. V kratkem izidejo Brvanovi «Spomini». X Spor za posestva bivšega avstrijskega nadvojvode. Curiška »General Real Estate and Trust Companv«, kateri je prodal biv« ši nadvojvoda Friderik svoja posestva na Češkoslovaškem, jc vložila pri mednarod« nem sodišču v Amsterdamu tožbo proti če« škoslovaški vladi z motivacijo, da češko« slovaška vlada nima pravice razpolagati z zasebnim posestvom bivših članov habsbur ške dinastije. Češkoslovaška vlada je od« klonila pristojnost sodišča, ker ima v smi« slu trianonske mirovne pogodbe pravico do teh posestev. X Močan potres v Italiji. V torek 18. t. m. zjutraj je bil v Cerignoli v Apuliji mo« ean potresni sunek, ki je poškodoval več hiš. X Jubilej observatorija v Grecnwichu. Observatorij v Greenwichu praznuje te dni zanimiv jubilej, dvestopetdesetletnico svo« jega obstoja. Ta dogodek se proslavi s po« sebnimi svečanostmi, katerih sc udeleže učenjaki vseh delov sveta. Angleška kralje« va dvojica je že obiskala Greenvvich ter si je ogledala tamošnje naprave. X Rodbinska tragedija v Budimpešti. Lastnik starega bančnega podjetja, 641etni bankir Armin Suranvi se je ustrelil in je zapustil skoro 6 milijard dolgov. Njegov edini sin in dedič Fric pa sc je zastrupil. X Oporoka lorda Curzona. Te dni je bil v Londonu proglašen testament lorda Cur« zona za veljavno listino. Oporoka obsega nekatera velezanimiva določila za angleški narod. Curzon, ki je začel svojo politično karijero kot nepremožen mož, je nakopičil tekom let velikansko imetje. Troje gradov Tattcrshal, Lincolmshire in Bodiam v gro« fiji Susscx je zapustil v narodno dobrodcl« ne svrhe. V svoji zapuščini pa se je spom« nil minister tudi univerze v Oxfordu in Britanskega muzeja v Londonu. Od Sibenika do Splita Na oficijelnem programu za bivanje v Šibeniku sta stali še dve točki: ogled mesta in otvoritev vinske razstave. Mnogo nas je bilo, ki smo Šibenik že poznali, pa smo se odrekli prvi točki; velika večina drugih se nam je pridružila iz rešpekta pred mogočnim šibeni-škim solncem. le honoraciiorji so vzdržali in šli v gali in cilindrih po razbeljenih mestnih ulicah, ker se od aran-žerjev ni nihče domislil, da bi jim pripravil kak avto. Vinska razstava spada v okvir splitske »Jadranske izložbe«. Dali pa so jo v Šibenik deloma, ker je š'beniška okolica res centrum dalmatinskega vinogradništva. deloma da dobi Šibenik vsaj nekaj poleg Splita. Aranžirana je v prostorih za kino prav okusno; morda malo monotono, a zato praktično in pregledno. Slovenci smo jo ogledovali s precej mešanimi občutki: nevarna in usodna konkurenca za naše vinogradnike. ki že itak komaj dihajo. Otvoritev je bila. kakor so pač otvoritve. Oficijelni pozdravi, kratek nagovor admirala, dolg govor ministra dr. Kraiača, ki obeta dalmatinskim vinom uspešno konkurenco z vsem svetom, zagotavlja vsestransko nodporo. Nato zakuska in poskušnia vin; posebne škode razstava nima. premalo časa je še po banketu. Inšoektoria železniške direkcije priganjata na odhod. Celo uro je že zamude, ob progi ln v Splitu čakaio ljudje. Tako se razvrsti nova. brezkončna povorka. samo še manj urejena kakor ob prihodu. Skozi okna. vsa okrašena s pestrimi. Ho! srn se ie potiolilol, naloge izgotavlja brez napak, ker sem ugodila njegovi želj' in mu kupila lepo in elegantno obleki, '"n priznati moram prav poceni pri tvrdki Drago Schwab - Ljubljana Tako j« vzklikn. !a siična mati. živobojnimi preprogami, zopet pozdravljajo gospe in gospodične. Med neštetimi zastavami se vije pot nazaj na kolodvor; zastave so pretežno hrvatske — Šibenik je domena hrvatskega bloka. a zdaj na razpotju, ker ne ve, ali naj krene na desno za Radičem ali na levo za Trumbičem in za.iednico. Profitirali bodo v mestu samostojni demokrati, v okolici zemljoradniki. Vlaka sta že pripravljena, vsak z dvema lokomotivama; proga se namreč zopet stalno dviga. Vagoni so razbeljeni ko krušna peč: komaj dihamo in težko čakamo, da se vlak premakne in nam prinese vetra in prepiha. Brez postanka gre nazaj do Perkovi-ča; postaje so prazne, večina jih prespi. V Perkoviču nas obrnejo; v močnem vzponu sopihata lokomotivi in rineta vlak vedno višje in višje. Zemlja je pusta, žalostna, samo kamenje in skalovje; naselbin skoro ni videti, postaje so zato redke in majhne, vendar pa tudi okrašene. Bog vedi. odkod so pripeljali toliko zelenja. Tudi ljudi je precej, morali so ure daleč, a prišli so; deloma iz radovednosti, deloma iz veselja in v nadi. da se jim vendar odpirajo boljši časi. V Labinu smo, na vrhu. Povedo nam, da se nam bo vsak hip odprlo splitsko morje.. Solnce se nagiba k zatonu, malo učinkuje višina, vročine ni več in v vlaku postaia zopet živahno. Še par minut rine vlak počasi navzgor, nato dolg tunel, pa začnemo drdrati, da je veselje. Zdaj gre navzdol vse do Splita. Ze se zablišči globoko pod nami Kaštelanski zaliv, ves bujen v zlatu zahajajočega solnca. Vedno širši, vedno lepši je razgled. Pokaže se že tudi Split ob vznož-iu ljubkega Marjana; na levi visoke Dinarske planine, na desni morje, veličastno in skrivnostno v nastopajočem mraku. Vedno nižje drvimo po serpentinah, skozi preseke in tunele. Dvajset kilometrov daleč nj postaje, vozimo se pol baje tudi cenejša od pive. Italijan iz kraljevine je namreč v nasprotju s Tr-žačanom izredno štedljiv. da, naravnost skop in je že veliko, če po parurnem iz-prehodu ponudi svoii »prijateljici® ča-šico pomarančne vode ali pa «un pezzo duro« (v koteščkasto obliko stisnjen sladoled) za 50 stotink. Večerno življenie se v Trstu sedaj razviia skoraj izključno na ulici. Viale XX Settembre. bivši Acqu?dotto, je do pozne nočne ure poln občinstva. Vse kavarne, bari. slaščičarne in celo mlekarne imajo postavljene mize na šeta-lišču in ker se tu pa tam oglaša tudi šc kaka godba, so vse te mize tudi zasedene do zadnjega prostorčka. Isto velja tudi za vse ostale kavarne, restavracije in gostilne. Kavarna «Roma» (prej «Nuova York») v Carduccijevi ulici, ki je prej imela na večernem sporedu koncert neke dunajske damske kapele, si le sedaj naročila godbo na trobila iz Barija. Godci hodijo po mestu oblečeni kakor kaki pomorski kapitani, zvečsr pa trobijo in bobnajo. da je joj in pre-joj, a vendar stoji pred kavarno vsak večer toliko ljudi, da Je komaj na ulici prostora za tramvai In avtomobile. Ka- vama je seveda tudi polna, ali poznavalci razmer trdijo, da se stvar vendarle ne izplačuje. Je pač tako, da se ti vsede okoli mize družina sedmih, osmih oseb. naroče se pa tri kave, kak sladoled, »aranclata«. ali pa tudi ne, in ti sedi tamkaj od devetih do polnoči. Enako življenje je tudi na Velikem trgu. kjer • dela« zlasti kavarna »Specchi«, ki s svojimi mizami zavzema skoraj četrtino trga pred mestno palačo. Zelo do-b— je vedno zasedena tudi kavarna »Garibaldi« v mestni palači Za tujca, ki prihaia od zunaj in ne pozna tržaškega življenja, je to pestro večerno poulično življenje brez dvoma zelo zanimivo in še tem bolj, ker je mesto. odkar je že skoraj vsepovsod uvedena električna razsvetljava, res sijajno razsvetljeno. Seveda pa mora paziti predvsem, da ga ne opika razni mrčes, ki ga dandanes vse mrgoli po Trstu. Je pač tako, da v tistem vrvenju ure z verižicami, denarnice ln druge take stvari izginjajo kakor kafra in da človek, ko hoče plačati, opazi v svoje veliko presenečenje, da ima žep — prazen. Nič manj nevarni so tudi razni nočni metuljčki, ki pa začno frfotati v velikih ure. morda še več, bolj in bolj se temni. Na morju zasvetijo svetilniki, luči ss užigajo v Splitu in vsepovsod. Naposled obstanemo; skoro v ravnini smo že, na prvi postaji «splitske rivijere«. v Kaštelu Starem. Zunaj nepopisen vrišč in hrum; planemo k oknom in strmimo. Ves kolodvor in vsa okolica nabito polna ljudi .godbe vse križem, do sto zastav, same hrvatske pred nami. »Zivio Radič! «Zivio kralj!» »Živio naš predsednik!« »Zivio hrvatski mučeniki!» Pa petje »Lepa naša«. »Još Hrvatska*. Oo-voriti ne more nihče, ne poskuša nihče. Deset, petnajst minut stojimo, ves čas ista bučna slika. Informiramo se in izvemo: Kašteli — sedmero slovitih naselbin ob istoimenskem zalivu — so ra-dičevska trdnjava, oduševljena, fanatična. Šele v zadnjih letih si jo je osvojil od zemljoradniko in klerikalcev. Kako dolgo jo bo držal, je pri Dalma-tincih težko prerokovati. Zdaj je še njegova in njegovi emisarji so hoteli to pokazati pred gosti iz BeogTada, Zagreba in Ljubljane. Zbrali so zato vse prebivalstvo ob zalivu na tej prvi postaji. Manifestacije — ali demonstracije? — buče nezmanjšano, ko se vlak že pomika. In tu — novo presenečenje. Na drugi polovici postaje nova množicai ljudi, vidno ločena od one, malo manjša, a vedno še 500—600 glav. Tudi z godbo in zastavami, a te so državne, jugo-slovenske; v prvi vrsti močna četa Sokolov in Sokolic, manjša četa uniformirane Orjune. Tudi odločno jugoslovansko orijentirano prebivalstvo Kaštelov se je zbralo na tej postaji, da manifestira skupno. Oduševljeno pozdravljajo, kličejo kralju. Jugoslaviji Tudi »Ži« vio Pribičevič!« «2ivio Grisogono!« slišimo skozi drdranje koles. Odleglo nam je naslednji dan, ko smo zvedeli, da sta se razšla ta dva nasprotna tabora brea spopadov in incidentov. Zmračilo se je že. Split žari pred na« mi onstran zaliva v tisočerih lučkah, obalo flankirajo raznobarvne luči svetilnikov in signalov, vrh Marjana plapola velik kres, nad Trogirom drugi, tretji, na Braču v ozadju, sredi morja, zopet trojica in na grebenu nad Kašteli cela vrsta skupaj, kakor da se je vnel vrh gore. In vse to odseva v morju, podvojuje lesk in čarobnost. Divna, mamljiva slika. Vlak brzi tik ob morju; postaje so go» ste, vsaka dva, tri kilometre; zato se ustavljamo le za hip ali pa sploh ne. Mudi se nam v Split, celo uro zamuda imamo. Sicer pa je na postajah le malo ljudi, vse se je bilo zbralo na prvi. Le na zadnjj postaji pred Splitom, v sta« rodavnem Solinu, je zopet živahno, zopet cel tisoč ljudi, oduševljenih, vzklikajoč ih. Jugoslovenstvo je tu že v premoči nad radičevstvom. Zastave so pre-< težno državne, ovacij Radiču ni čuti* godba igra državno himno. Le minuto postanka, pa že hitimo da« lje; okrog nas vedno več luči, ob progi goste gruče ljudi Vozimo se mimo Vra-njice, dalmatinskih Benetk; vas je zgra^ iena na malem, skalovnatem otočku, kj je ta večer slavnostno obdan od žareče verige neštetih lučk. Zdi se, kakor da sfkaio plameni iz temnega morja. V Splitu smo. V gioboki preseki reže( proga sredino mesta. Mostovi nad nami' in obzidja so natrpani ljudi, ki so čakali celo uro in več in zdaj entuziastično pozdravljajo. Lokomotiva žvižga v od-zdrav, ponosno in samozavestno. V diru zapelje na kolodvor. Morje luči vseh vrst: obločnice, baklje, lampijoni. Sredi kolodvora ogromen slavolok, pe-i ron skrit za zelenjem in zastavicami, vse pa napolnjeno od tisočev ljudi, razžarjenlh veselja nad desetletja pričakovanim vlakom, veselja do manifestacij nad bajno jadransko nočjo. Za polovico manjši je Split od Ljubljane, a vendar v Ljubljani še nisem videl take množice raztin v sokolskih dneh in ob slavnostnem kraljevem obisku. Vse kor-poracije so bile vmes od Sokola in Orjune do ognjcgascev in športnih klubom, vse z zastavami, tremi, štirimi godbami. Igrale so vse križem, ljudje peli, vriskali. valovili. Zajeli so nas. čim smo izstopili, razločili: veletok nas je por tegnil seboj na obalo in v mesto. Na ladjah so tulile sirene, z Marjana oc£ mevali topiči, iz odprtih, razsvetljenih, z zelenjem in preprogami okrašenih oken so nežne ročice sipalc oljkovo listje, pa tudi že cvetje. Z okoliških brd in z otokov so še pozdravljali kresovi stolp katedrale žare! v razkošni iluminacijj. Pravljična jadranska noč. S. V. množinah po ulicah še preden se zmrači. Bili so časi, ko jim je bil »delokrog® omejen na Staro mesto in na nekatere ulice barrierskega okraja; danes pa je stvar vsa drugačna. Pod večer, ko nitt še niso užgane luči jih je že vse polno na pomolu Audace (sv. Karla), na Velikem trgu, na Korzu, na Acquedottu. Svoj sedež imajo sredi Novega mesta, v ulici Valdirivo, in v zadnjem času so. okupirale celo ulico Miiano (prejšnji »Mo lino piccolo« in »Squero nuovo«) in pa-, truljirajo vse okoii hotela«Europa«» po ulici Ghega, okoH kavaren «Stazione» i.i »Miramar«, v poznejših nočnih urah pa polnik) prostore restavracije »Rina-scente« (prej »Aurora«) na Carduccijevi ulici. Prodrle so cclo v samotno uIi-( co Carradori (sedaj »Trento«), kjer se bivšega Kosičevega »hotela« vrata ven** mer odpirajo »a signori con merce«. Tržaški tisk je že ponovno ostro grajal te škandalozne razmere in po vsakem takem opominu je policija obe-čavala napraviti pogon. Pa je malo pomagalo. V par dneh je bilo zopet vse pri starem. Ker pa je stvar postajala le. prehuda in se je ljudstvo začelo ogo. čeno pritoževati pri oblasta inofi rstvo 0 carinskih konferencah Pripombe k včerajšnjemu sestanku. Glede na svoječasne splošne želje trgovcev, industrijcev ter trgovskih in drugih gospodarskih korporacij je Generalna direkcija carin v Beogradu uvedla carinske konference v svrho izmenjave misli med carinarnicami in omenjenimi interesenti. Kakor se je opažalo, so bile prve konference zelo dobro obiskane, polagoma pa je zanimanje za poset ponehalo, tako da pri nekaterih konferencah ni bilo niti enega trgovca in so prav za prav imeli carinsko konferenco carinski organi sami med seboj. Tako se je včeraj po dolgem času zopet enkrat vršila carinska konferenca. ki pa je kljub želji po njej glede na obisk uspela jako klaverno. Na njej so bili častno zastopani le carinski organi; od tistih pa. ki potrebujejo to institucijo, pa ni bilo razen ljubljanskih špediterjev in enega edinega zastopnika gospodarskih krogov, ravnatelja škofjeloške tovarne klobukov «Sešir», nikogar blizu. To dejstvo je z žalostjo ugotoviti posebno zaradi tega, ker se baš med prizadetimi krogi dnevno čujejo neštevil-ne pritožbe bodisi zaradi novih carinskih tarif bodisi zaradi carinskih formalnosti. Carinske konference so mesto, kjer bi se naj pojasnile razne nejasnosti in so carinski uradniki v teh zadevah rade volje na razpolago, da informirajo stranko, odnosno jo poučijo, ali pa pritožbe, če so upravičene, vzamejo na znanje. Po izjavi nekaterih interesentov tiči vzrok nezanimanja v tem. da se zadnje čase obravnavajo te konference nekoliko prepovršno, a glavni vzrok nezanimanja pa je zlasti v dejstvu, da te carinske konference niso doslej dovedle prav za prav do nobenega pozitivnega rezultata. Vsi različni protokoli, ki so bil sestavljeni na poedinih carinskih konferencah in ki so sicer romali na pristojno mesto v Beograd, so ostali tam doslej nerešeni. Zato se seveda ni čuditi, da naši gospodarski krogi sko-roda ignorirajo te konference. Vendar pa je tu doslednost potrebna in je le grajati to malodušnost. kajti toženje ob različnih prilikah, kjer ni kompetent-nih ušes. ki bi poslušala, ne pomaga nič. Včasih se je tudi Zbornica za trgovino, obrt in industrijo zanimala za te konference in pošiljala svoje zastopnike nanje. Kakor je pa iz včerajšnje konference razvidno, si menda tudi tam ne obetajo več mnogo od teh konferenc, dasi imajo nedvomno mnoco pritožb s strani posameznikov. Končno pa pritožbe na zbornico itak niso umestne. temveč imajo interesenti baš na carinskih konferencah priliko za izraže-nje svojih pritožb. S tem bi prihranili zbornici mnogo nepotrebnega dela, carinarnici olajšali delo, ker bi cula spe-cijelne želje in njim samim bi to bilo V največjo korist. Na včerajšnji konferenci je prišlo med drugim do razgovora zaradi uve-renj o izvoru, da se ta ne priznajo od carinskih organov, ako nimajo nikakih podatkov o težini. Nadalje se ie ugotovilo, da se periodični časopisi, ki so namenjeni samo za reklamne svrhe, smatrajo sploh za časopise v zabavne svrhe ter ne uživajo zaradi tega nikakih carinskih ugodnosti. Obravnavala se je tudi manipulacija pri poštnih pošiljkah glede na to, da ležijo poštne pošiljke, posebno one, ki se vračajo carinski pošti v svrho ponovnega carinjenja, predolgo na pošti. Upravnik carinarnice ie obljubil, da bo podvzel v tej zadevi potrebne korake za izboljšanje. Glede na važnost carinskih konferenc bi bilo želeti v občnem interesu prizadetih krogov večjega zanimanja in je pričakovati, da bo prihodnja konferenca častnejše obiskana ter da bo njen dnevni red malo obširnejši in zanimivejši, ker materijala je več kakor dovolj. Jesenski praški velesejem Ugodnosti na češkoslovaških žele.tnlcah ra obiskovalce jesenskega Praškega velesejma Češkoslovaško prometno ministrstvo je 'dovolilo obiskovalcem jesenskega Praškega velesejma 33-odst. popust na vseh pro- nadlogi. je prav te dni policija nastopila z vso ostrostjo. Videli smo takole okoli polnoči, kako je vse frlelo od vogla do vogla, ko so se začele pojavljati po ulicah patrulje policijskih agentov. In ni pomagalo nič. Dva. tri vogle je še srečno obkrožila, za tretjim, četrtim pa je padla v naročje policijskemu agentu. Po polnoči so bile ulice čiste, kakor da so jih pometli in v «Rinascente» ie pri vseh mizah, drugače polnih ljubeznivih deklic, zevala praznina. Kakor je zatrjeval neki policijski agent, so jih tisto noč shranili par sto, poklicnih in nepoklicnih. zdravih in zdravniške pomoči potrebnih. Se je pač zjutraj potem čudil marsikateri gospod soprog, ko ni bilo gospe soproge, da bi mu prinesla kavo, in je pozneje dobil obvestilo, da se nahaja v mestni bolnici, na VII. oddelku, ali pa v zaporu. Za par dni bo menda to izdalo. Sicer je neki moj prijatelj trdil, da ie nekdo že iznašel neke vrste papir na katerega se ta mrčes lovi kakor muhe. pa mu nisem prav verjel. In prav sem imel. Ko sem ga namreč vprašal, kakšen je tisti papir, mi je odgovoril: — Stolirski bankovec! gah" za brze in osebne vlake. Te ugodnosti veljajo pri vožnji v Prago do vključno 13. septembra in to za razstavljalce od 27. avgusta, za obiskovalce iz tujine in trgovce iz ČSR od 2. septembra. Pri vožnji iz Prage v dobi od 6. septembra, za obiskovalce iz tujine ter za češkoslovaške kupčevalce do 17. septembra in razstavljalce do 23. septembra. Inozemskim udeležencem iz Ru-munije in Avstrije je dovoljen 50-odst. popust pri obratni vožnji, medtem, ko plačajo pri vožnji v Prago celo vožnjo. Obiskovalcem iz Jugoslavije bo dovoljen 50-odst. popust pri vožnji v Prago in nazaj na izkaz posebne velesejmske legitimacije posebne barve, ki morajo biti opremljene z okroglim žigom češkoslovaškega zastopniškega urada v Jugoslaviji. Vse legitimacije morajo biti opremljene s kontrolno znamko, ki se obenem z legitimacijo dcbi v prodajalnah Praškega velesejma in samo inozemski obiskovalci se poslužujejo pri vožnji od obmejne postaje do Prage legitimacije brez kontrolne znamke, morajo si pa to znamko preskrbeti pred povratkom v pisarni Praškega velesejma. Jugoslovenska ekspozicija na Praškem velesejmu. Jugoslover.sko ministrstvo trgovine in industrije se je odločilo sodelovati na Praškem velesejmu s skupno jugosloven sko ekspoziciio, ki bo nameščena v desnem krilu industrijske palače poleg ekspozicije francoske vlade. Razstavljene bodo jugoslovenske sirovine, polfabrikati in fabrikati, ki se v ČSR ne izdelujejo in ki se tja uvažajo. Vsi češkoslovaški uvozniki teh izdelkov bodo imeli na Praškem velesejmu najlepšo priložnost za direktne stike z Jugoslo-venskimi izvozniki. Številna priglasitev rszstavljrlcev. Čeravno je še dva meseca do velesejma ie priglašena že tako velika razstavna ploščina (23.186 kvadratnih metrov), da ie uprava Praškega velesejma bila primorana radi pomanjkanja prostora namestiti nekatere skupine na novem razstavišču, kjer bodo zavzemale površino 3600 kvad. metrov. Tržna poročila Novosadska blagovna borza (30. julija.) Pšenica: baška, pariteta Novi Sad, 3 vagoni 2^5: baška, za avgust - september, 5 vagonov 285; sremska, 77 — 78 kg, 2 vagona 280. Oves: baški, 4 vagoni 220. T u r-ščica: baška, 3.5 vagona 180 — 182.5: sr-bijanska, Sava, 30 vagonov 197.5. Tendenca nespremenjena. Dunajska borza za kmetijske produkte (29. julija.) Prijaznejša ameriška tendenčna poročila so prišla do veljave le zaradi tega, ker je zbog močnega deževja nastopilo zmanjšanje dovoza. Tendenca dunajskega tržišča se more označiti pravzaprav za neredno. Kotirajo vključno blagovnoprometni davek brez carine: pšenica: domača 39 do 40, s Potisja 43 — 43.50: rž: domača 31.75 do 32.25; ječmen: domači 34 — 39, slovaški 175 — 215 Kč tranzitno Marchegg; turščica: 31.50 — 32.50; oves: severnoameriški 42 — 42.50; pšenična moka «0»: domača 81 — 83, madžarska 76 — 77.50 šilinga. — Čvrstoča dinarja Dinar je ta teden zlasti pa zadnja dva dneva zopet močno poskočil na zunanjih borzah in je včeraj zjutraj beležil v Curiliu žc 9.32 in pol. Zanimivo jc, da je skok dinarja usledil baš po pon-deljkovem ekspozeiu o proračunskih dva-najsttaah, ki ga je podal finančni minister dr. Stojadinovič ter med drugim tudi izjavil da hoče dinaT za dalje časa stabilizirati To kaže, da je razvoj dinarjevega tečaja ušel iz rok finančnega ministra. Skok dinarja izvira sedaj z Dunaja, kjer se je v pondeljek. torek in sredo v velikih količinah nakupoval dinar za potrebe avstrijskih uvoznikov jugoslovenskih kmetijskih produktov. Zagrebški borzni krogi domnevajo, da bo dinar dosegel v najkrajšem času vrednost 10 sain-timcrv na curiški borzi. = Kot eksperta pri pogajanjih za sklenitev trgovinske pogodbe z Avstrijo je imenovalo naše ministrstvo zunanjih del tajnika Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani g. Ivana Mohoriča. ki Je odpotoval te dni na Dunai. Kakor smo že poročali, potekajo pogajanja povoljno in je pričakovati v kratkem zaključitve pogajanj. Po dunajskih vesteh se bo mogel izvršiti podpis ba'e že prihodnji teden. = Krediti Poštne hranilnice. Minister za pošte in brzojav dr. Šuperirta je dal nalog, da se izdela izkaz o kreditih, ki se izdajajo od strani Poštne hranilnice. Kakor javljajo iz Beograda, je minister odredil da se sedaj začne izdajanje kreditov vsem onim institucijam v državi, ki so bile zapostavljene, zlasti v Zagrebu in Sarajevu. Ljubljane minister ni omenil, kakor je razvidno iz dotič-nega poročila, ki pravi tudi da želi minister d postavit*: v popolne ravnopravnosti. = Izkaz o stanju hranilnih vlog v Sloveniji. Finančna delegacija objavlja, da izide izkaz o stanju hranilnih vlog (po knjižicah in v tekočih računih) pri regulatrvmh hranilnicah v Sloveniji za II. četrtletje 1925. v eni prihodnjih številk »Uradnega lista«. = Inozemski kapital v naši lesni Industri. ji Iz Zagreba poročajo: Eksploatacijj drva, d. d. v Zagrebu, se je pred kratkim posrečilo dohiti v Londonu posojilo 100 milijonov dinarjev. Zaradi tega so se delnice te družbe znatno okrepile, toda potem so zopet oslabele. = Jajca iz Jugoslavije so na zunanjih trgih predraga. Z Dunaja poročajo: Na dunajskem tržišču jaiec je razpoloženje za nakupovanje mlačno. Ponudba presega povpraševanje. Zadnje dni je prišlo na tržišče n.nogo sedmograšksga blaga po 13.75 do 14.50 groša za komad. Štajersko blago stane 15 grošev komad. Jugoslovenskih prvorazrednih iajec ni na tržišču, ker so predraga. = Dohodki državne trošarine in taks. Po poročilu Generalne direkcije posrednih davkov znašajo dohodki državne trošarine in taks v mesecu juniju t L 160,278.909 Din dočim je za eno proračunsko dvanajstino 1925.-26. predvideno le okrog 131 milijonov Din. V mesecu juniju prošlega leta so dohodki državne trošarine In taks znašali 147,022.743.08 Din V letošnjem juniju se je torej pobralo za 13^56.165.92 Din trošarine ta taks več kakor v lanskem juniju. = Davek na poslovni promet. V naši kraljevini se ie v času od 1. februarja do 30. aprila t. 1. pobralo 48,555.938 Din davka na poslovni promet; od tega: v Hrvatski in Slavoniji 14.143.191 Din, v Bosni in Hercegovina 3,994.215 Din. v Vojvodini 10,511.389 Din, v Sloveniji 9,741.587 Din, v Dalmaciji 1,436.231 Din in v Srbiji 8.729.315 Din. Slovenija je torej plačala sama eno petino, znak, da se ta davek odpreml.ia pri nas s precejšnjo natačnostjo. = Srbska zadružna banka v Novem Sadu se nahaja že dalje časa v težkočah, odnosno v nemobilnosti, ker ji je vsa glavnica vezana v nepremičninah. Iz vrst delničarjev je bila podvzeta akcija, da se ta najstarejši zavod v Vojvodini očuva. Sanacijska akcija je toliko napredovaJa, da se je 26. t. m. vršila v Novem Sadu izredna glavna skupščina, ki je izičrpno pretresla stanje zavoda, izvolila novo upravo in sklenila novo emisijo 10.000 delnic po 200 Din komad. = Prodaja sodov od mineralnih olj (1500 komadov) se bo vršila dne 22. avgusta pri direkciji državnih železnic v Zagrebu. Pred metni oglas je v pisarni Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. = Dobava usnjatlii gamaš za finančno kontrolo. Dne 11. avgusta ob 11. uri se bo vršila pri generalni direkciji posrednih davkov v Beogradu ponovna ofertalna licitacija za nabavo 8250 parov usnjatih gamaš za finančno kontrolo. Pismeni pogoji in vzorci se lahko vpogledajo vsak dan med uradnimi urami pri generalni direkciji posrednih poreza soba št. 46, pismeni pogoji pa razen tega med uradnimi urami pri oblastnih inšpektoratih v Ljubljani, Zagrebu. Splitu, Novem Sadu, Podgorici, Skoplju in Sarajevu. Interesenti lahko dobijo, odnosno naročijo pismene pogoje proti ceni 30 Din pri generalni direkciji posrednih poreza v Beogradu. = Vravnoteženje francoskega proračuna. Novi državni proračun Francije je prvi vravnovesen proračun po vojni. Vsaj na papirju, kar pa je že tudi korak naprej. Predvideno je 33.15 milijarde frankov dohodkov in 33.14 rralijarde frankov izdatkov. Proračun predvideva četo majhen suficit, dočim je deficit v I. 1924. znašal skoro 3.5 milijarde frankov. Proračun ie doveden v ravnotežje ne s štednjo, nego z novim povečanjem davkov. = Nazadovanje produkcije železa in Jekla v Angliji. V juniju t. 1. se je v Angliji produciralo le 510.300 ton surovega železa (v maju 574.700 ton). To je izza poletja 1922 najnižje stanje in okroglo 100.000 ton manj kakor v enakem času prošlega leta. Število zaposlenih plavžev je znašalo koncem junija t. 1. 148 napram 185 pred enim letom. Produkcija jekla je bila v juniju Istotako manjša kakor v maiu; padla je od 651.600 na 585.400 ton. = Finančne težkoče nemškega koncema. Iz Berlina poroČ2jo: Glede na finančne težkoče koncema Georg von Giesches Erben v Vratislavi sc zatrjuje, da ie koncem doslej v polni meri zadostil vsem obveznostim. Izgledi so, da bodo obstoječe denarne težkoče v najkrajšem času odstranjene. = Dobave. Vršile se bodo naslednje oter-talne licitacije: Dne 21. avgusta pri inten-danturi Vrbaske divizijske oblasti v Banja-luki glede dobave 465.000 kg moke (tipa 80 odst.); pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave peska za lokomotive in glede dobave procepkov (Vorsteck-splinten) in podložnic. — Dne 22. avgusta pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave 120 ton portiand - cementa: pri direkciji državnih' železnic v Subotici glede dobave štampiljk. — Predmetni oglasi so v pisarni Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled. = Prodaja odpadkov od blaga, usnja, ko, vin itd., se bo vršila dne 5. avgusta pri upravi 4. zavoda za izradu vojne odeče v Zagrebu. Predmetni oglas Je v pisarni Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. = Svetovna produkcija petroleja je znašala v letu 1924. okrog 1C06 milijonov ton napram 1019 milijonov ton v letu 1923. m 12.395 milijonov ton skupno v letih 1857. do 1923. Glavni producent! v letu 1924. so biH (v tisočih tonah): Zedinjene države 717.000, Mehiko 140.000, Rusija 44.000, Perzija 32.000 Nizozemska indija 15.000, Rumunija 13.900, Venezuela 8200, Indija 7500, Peru 6500 m ostale države. = Poštni paketni promet v naši kraljevini. Po statističnih podatkih se je odposlalo v letu 1924. fz naše države 54.783 poštnih paketov, to je za polovico več kakor v letu 1923. Tranzitnih paketov je bilo 152.993. Od odposlanih paketov je šlo: 10.S99 v Avstrijo 8229 v Nemčijo. 5320 v Češkoslovaško in 1359 v Zedtajene države. V našo državo je prišlo 699.692 paketov, m sicer: iz Avstrije 231.954, iz Češkoslovaške 223.S69, iz Nemčije 141.376. iz Francije 33.834. iz Italije 12.583 iz Amerike 16.770, iz Madžarske 7394 iz Bolgarske 219 ta iz Rusije 217. = Polovica držav na svetu ima trgovinsko bilanco za leto 1924. pasivno. Po neki ameriški statistiki izkazuje od 50 držav na svetu 24 več izvoza nego uvoza. Ostalih 26 držav ima pasivno, trgovinsko bilanco. Večina držav s pasivno trgovinsko bilanco Je v Evropi, dočim izkazujejo države Afrike, Azije. Amerike, in Avstralije pretežje izvoza. Na.'bo!i pasivno bilanco je imela 1. 1924. Anglija m sicer z več kot 1K milijarde dolarjev, Holandska z 260 milijoni dolarjev, Italija z 200 milijoni dolarjev, Belgija s 160 milikmi dolarjev. Samo Francija (70 milijonov dolarjev). Češkoslovaška (35 mttijonov dolarjev), Rusija milijonov dolarjev). Finska, Litva in Jugoslavija imajo aktivno trgovinsko bilanco. Inozemska trgovina vseh omenjenih 50 držav je znašala 25,39 milijarde dolarjev v izvozu in 26.55 milijarde dolarjev v dovozu. = Povišanje cen poljskemu premogu. Kljub nazadovanju produkcije premoga zaradi poslabšanega razpečavanja m kljub naraščanju zalog so lastniki premogovnikov vseh revirjev v Poljski po dolgih pogajanjih nedavno sklenili 50-odst. povišanje premogovnih cen. = Izdelki češkoslovaške industrije na Balkanu. V zadnjem času beleži češkoslovaška industrija železa povečani izvoz na Balkan, odkoder je povpraševanje zelo živahno. Na rumunskem tržišču že dalje časa prevladujejo izdelki češkoslovaške industrije železa, dočim je Jugoslav;ja začela šele v zadnjem času naročati večje količine v Češkoslovaški. Tudi uvoz železa v Bolgarsko iz Češkoslovaške preko Rušču-ka se je zelo povečal. = Ruska žetev. Po vesteh ruskega časopisja je žitni pridelek v .luž-i Rusiji prekope vprečen v kakovosti in količin;. Koliko bo znašal ves ruski pridelek se še ne da nrecen-ti, ker je deževje škodovalo žetvi v Ukrajini in na Spodnji Volgi. V gul^ernijah Tula. Tambor, Varonež. Perza in Brel se rrčdno potrjuje slaba žetev. Vendar bo celokupna žetev letos dopuščala precejšen izvoz. Cene žitu v Rusiji padak>. to pa največ radi tega. ker kmetic spričo pomanjkanja denerja ponujajo blago že vnaprej v nakup. IFlo-r*^^ LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe ta v oklepajih kup-čijski zaključki.) Vrednote: 7% posojilo 70—0. Celjska posojilnica (201), Ljubljanska kreditna 225—238, Merkantflna 100—105, Praštediona 810—815, Slavenska 65—0, Kreditni zavod 175—185. Strojne 105—129, Trbovlje 335—350. Nihag 0—45. Stavbna družba 165—180, 4'A% zastavni listi Kranjske dež. banke 20—0, 4^7° kom. zadolžnl-ce Kranjske deželne banke 20—0. — B1 a-go: les: trami monte, 8-8, 8-11. 11-11, 11-13 fco nakl. postaja 3 vagoni (290); hrastove vozovne deščice, do konca avgusta 4000 kosov, 43 mm, 2.65 m, fco meja 1350 —0; bikova drva. 1 m dolž., suha: fco nakl. postaja, 1 vagon (18.50); poljski pridelki: pšenica, bačka, fco Ljubljana 0—340, slovanska, par. Ljubljana 0—300; turščica slavonska, fco Postojna trans., 2 vagona (238); krompir, novi, fco šta.i. postaja 0—68 laneno seme, fco Ljubljana 450—500. ZAGREB. Bančni papirji so obdržali pri-lično včerajšnjo višino. Promet z njimi je bil slab. Vojna škoda je bila v začetku sestanka zaključena po 2S0, sredi sestanka ji oslabela na 275, a proti koncu se ie ponovno okrepila na 2S5. — Dinar jc zjutraj zabeležil v Curihu poTast na 9.32 in pol. V Zagrebu se je poslovalo v glavnem na pariteti. Vendar tečaji deviz niso zabeležili zratnejšega padca, ker se je že včeraj poslovalo nad pariteto. Blaga je bilo mnogo, a je tudi povpraševanje spričo nizkih tečajev bilo močnejše. Promet je znaša! okrog 10.5 milijona Din. Notirale so devize: Dunai 78i)—790, Berlin 1307—1317. Bukarešta 2S.5—29.5, Italija izplačilo 201.3-203.7, London izplačilo 268—270, ček 267.875— 269.S75, Newyork ček 55.02—55.62, Praga 164.05—166.05, Švica 1072—1080: valute: Kč 161.5—163.5; efekti: bančni Utoralc 40—50, Trgo 10—10.75, Eskomptna 108—109 Hipo 60—60.5, Jugo 98—99, Ljubljanska kerditna 235—0, Obrtna 75—76, Praštediona 810—0, Slavenska 66—67, Srpska 130—131. industrijski: Eksploatacija 43—50. Drava 130—135, Dubrovačka 570—575, Šečerana 490—0, Nihag 0—42.5, Gutmanm 380—390, Siaveks 130—135, Slavonija 42.5— 45. Trbovlje 342—345, Vevče 0—105; državni: 7% posojilo 0—75. Vojna škoda 285—287. BEOGRAD. Devize so se malo okrepile. Narodna banka je nastopila kot kupec za devize na Švico m Newyork — pač zato, da bi zadržala hausse dinarja. Promet majhen. Notirale so devize: Dunaj 778—780 Bruselj 260—0, Bukarešta 27.75—28.75. Italija 203.5—204. London 269—269.25, New-york 55.5—55.6, Pariz 165—165.5, Švica 1077—1080. CURIH. Beograd 9.25, Berlin 1.2250, New vork 515, London 25.02, Pariz 24 45. Milan 80.95, Praga 15.25, Budimpešta 0.00725, Bukarešta 2.625, Varšava 94.50, Dunaj 72.50, Sofija 3.75. TRST. Efekti: Živnostenska 310, Assi-curazioni Generali 8555, Riunione Adriatica A 4000, Riunione Adriatica R 3980, Dalmazia 267, Libera 526. Liovd 1950. Ozeania 183 Dalmazia cement 631, Split cement 47«, Krka 410. Devize: Beograd 49 — 49 3, Dunaj 380 — 390, Praga 80.25 — 81, Newyork 27 — 27.20, Curih 526 — 531. Valute: dinarji 48.60 — 49, 20 zlatih frankov 106 do 110, zlata lira 528.05. DUNAJ. Beograd 12.79 — 12.83, Berlin 168.78 — 169.38, London 34.46 — 34.56, MIlan 26 — 26.12, Newyork 709.35 — 711.85, Pariz 33.73 — 33.89, Praga 21.015 — 21.095, Varšava 129.75 — 130.25, Curih 137.69 do 138.19; dinarji 12.75 — 12.81. BERLIN. Beograd 7.57, Newyork 4.95, i Milan 15.42, Praga 12.43, Curih 81.43. LONDON. (Ob 11.15) Beograd 269, Dunaj 34.5, Italija 132.12, Švica 25.01. NEWYORK. (Ob 18; po našem ob 24.) Beograd 1.81 Italija 3.69 in tri četrti-e London 4.85 in sedem osmink, Švica 19.42 Šport , Tekme za juniorski pokal S. K. Ilirije (Službene objave medklubskega odbora.) Scmifinalna tekma med Ilirijo in S. S. K Mariborom se vrši v nedeljo 2. t m. ob 15.50 na igrišču Ilirije. Rediteljsko službo opravlja S. K. Ilirija. — Medklubski odbor razpisuje s tem naknadno tekme za utešno darilo za klube, ki so izpadli iz pokalnega tekmovanja v I. in II. kolu. Ti klubi so: Panonija. Jadran. Krakovo, Mars, Hermcs in Olimp. Slovenije, ki je v I. kolu samo« lastno zapustila igrišče, medklubski odbor ne vpošteva. Tekme za utešno darilo se vr« še po istih propozicijah kot juniorske tek« mc za pokal S. K. Ilirije (glej »Jutro« 18. VI.), kot starostna meja velja istotako rojstno leto 1907. Tekmovalni red jc izžreban sledeče: v soboto 1. VIII. ob 18. uri Hermcs : /\.na nlja, v nedeljo 2. VIII. ob S. zjutraj Olimp : Krekovo, ob 9.30 Jadran : Mars. Semifi-. nale sc odigra v četrtek 6. VIII. ob IS. uri med zmagovalcem v tekmi Hcrmes : Pano> nija in zmagovalcem v tekmi Jadran : Marj — Finale se igra končno 9. VIII. kot prcd> tekma finalu za pokalno prvenstvo junior« jev. Službujoči odbornik v soboto in nedeljo dopoldne g. Boštjančič, blagajnik g. Perko. Rediteljsko službo opravlja v soboto S. K. Hermes, v nedeljo dop. postavita S. K. Jadran in S. K. Mars vsak po tri reditelje. Reditelji se morajo pol ure pred početkom tekem javiti službujočemu odborniku. Vsak klub ima postaviti nadalje za svojo tekmo po enega odraslega stranskega sodnika. — Igrači so obvezani legitimirati se sodniku glede starosti. Predsednik. Ljubljanskim nogometašem. Danes 31. t. m. se vrši točno ob 18. uri treningstekma reprezentance LNP. proti Jiermesu. V re» prezentančnem moštvu igrata g. Pečnik In Martinak, pri Hermesu g. Jamnik, Ermjii in Vidmar. Vsi igralci naj se brezpogojno udeleže treninga z lastnimi čevlji in noga« vicami. Dicse dasta na razpolago Ilirija in Hermes. Sodi g. Vodišek. — Pod s a vezni kapetan. Juniorske pokalne tekme se nadaljuje« jo v soboto in nedeljo 1. in 2. avgusta na igrišču S. K. Ilirije. Semifinele za juniorski pokd med Ilirijo in S. S. K. Mariborom sc igra v nedeljo ob 15.30. — Vsporedno se odigra I. kolo utešnih tekem med klubi, ki so izpadii v I. in II. kolu juniorskih tekem. In sicer se sestaneta v soboto ob 18. Hert mes in Panonija, v nedeljo ob 8. Krakovs in Olimp ter ob 9.30 Jadran in Mars. Teb mc, ki so že doslej prinesle lep mladinski šport, bodo gotovo tudi vnaprej ustrezale svojemu namenu ter zainteresirale vse ude« ležene športne kroge. Gradjanski v Sarajevu. V soboto in nedeljo igrajo zagrebški «purgeri» z neko« liko rezervami proti Sašku. Še o gostovanju Amateurjev v Zagret bu. Včerajšnji dunajski «Sport*Tagblatt» prinaša obširnejše poročiio o obeh tekmah Amateurjev proti zagrebški Concordiji in dosledno izvaja, da so Amateurji do druge polovice revanžne tekme popolnoma odpo« vedali. Šele v nedeljski tekmi, kjer so ka« kor znano, zmagali s 5 : 0, so pokazali ma« lo munske je v doglednem času angažovan za več tekem v Beogradu, Subotici, Somboru in Novem Sadu. Svetovna kolesarska dirka okr.ti Frani cije (»Tour ds France«), se je vršila v IS etaoah (5430 km). Zmagal je Italiian Bot« techia. ki je prevozil progo v 219 urah 10 min. in 18 sek. Drugi je sledil L. Buvsse v 220:4:38, tretji Avmo v 220:6:35. Najtežja etapa je bila BavonncsLuchon (326 knO na kateri je bilo treba prevoziti visoke Pire« neje. Za to svetovno dirko je vladalo med občinstvom zelo veliko zanimanje. Rotte« rhia je tudi lansko leto zmagal pri isti dirki. Kolesarski Podsavez Slovenije. 5. zvezd« na dirka v Celje sc vrši letoj dne 9. avgu« sta. Propozicije so žc razposlane vsem k! J« bom. Razvrstitev dirke priobčimo v no del jo. Vremensko poročilo I.iubl:*na, 30 iuliia 19?5. Liubliana, 306 m nad mori-ffl Kraj onazovanja ob Zračni tlak Zračna temneratura Veter Oblačno 0-10 Pada\ ne : mm I.iubVana . . . 7. 7656 16-8 vzhod jas. li LjuMjana . . . 14. 762-2 28 2 jug de', obl. jI Ljubljana . . . 21. 762-2 172 obl. Zagteb .... 7. 7639 21 0 jug. vzh. jas. i Beograd . , . 7. 764 3 24 0 brezv. m II Dunaj .... 7. ; Praga .... 7. 760-4 170 jug. zap. pol. obl. Inomost ... 7. 1 Solnce vzhaja ob 4 42. zahaja ob 19-30, luna vzhaja ob 1122, zahaja ob 24 0. Barometer nižil. temperatura višja. Dunajska vremenska naooved za petek: Lepo vreme s trenut nevihtami «JUTRO» št. 1? 7 ItkAv K mn 1925 = ISO |Odmevi neptunske pogodbe Zid nja številka tržaškega slovenskega ;ednika «Novice» je bila zaplenjena radi crour.ika, ki govori o neptunski pogodbi fl radi kratke dnevne vesti, ki se je istota« nalahko dotaknila omenjene pogodbe, dni organi so, kakor po navadi, zaple« Biii v tiskarni, po tobakarnah in razproda« •jinicah časopisov vse izvode «Novic». Tu« di na pošti so bile «Novice» zaplenjene, ta« io da jih vsaj tržaški naročniki niso pre« jeli. Da bodo tudi v Jugoslaviji vedeli, kako stroga je italijanska cenzura in kako težko •3 stališče slovanskega časopisja v Italiji, ki hoče govoriti resnico, priobčujemo zaple« njeni članek, ki se glasi: »Minulo nedeljo je bila podpisana v mc« stecu Nettuno pri Rimu četrta pogodba med Italijo in Jugoslavijo. S podpisom te po* oodbe — pravijo so bili odstranjeni zadnji vzroki nesporazumljcnja med tema sosed« nima državama in se je izdelala do zadnjih podrobnosti podlaga za tesno gospodarsko, kulturno in politično sožitje med obema sosednima narodoma. Predmet te zadnje pogodbe, ki se ime« 5uje po mestu, kjer je bila podpisana, «nep tunska pogodba®, tvorijo predvsem doslej nerešena vprašanja, ki se tičejo trgovskega Jprometa med Jugoslavijo in Reko ter Za« Ilirom. Uredilo se je vprašanje tarifov, pro« Imeta in javnih skladišč na Reki, ki bodo Inod jugoslovensko upravo, kakor tudi vpra Išanje državnega imetja na reškem ozemlju lin veljavnosti pogodb, sklenjenih pred 3. Inovembrom 1918. med strankami, prebiva« Ijočimi na sedaj italijanskem ozemlju, in lenimi, prebivajočimi v Jugoslaviji. Urejeno lis tudi vprašanje glede prevažanja trupel Izadrskih meščanov v rodbinske grobnice |cnkraj meje, ki bo — prosto carine. V drugi vrsti ta pogodba izpolnjuje rap= .palski in svetomargeritski dogovor glede lialijanskih manjšin v Dalmaciji. Poleg vseh Ipravic, ki jih ima ta manjšina zagotovlje« ■ ne že v rappalski pogodbi glede šol itd. ji I ie sedaj zagotovljena še ta, da bodo itali« Ijanski veleposestniki v Dalmaciji izključe« Ir.i cd agrarne reforme, po kateri bi moralo (njihovo posestvo pripasti kmetom. Tudi bo Ido sedanji italijanski odvetniki v Dalmaciji [čeravno so italijanski državljani, lahko še Inadalje izvrševali svoj poklic, seveda, v svo Ijem jeziku. Italijanska podjetja v Dalma« Iciji bodo na podlagi te pogodbe lahko še |nada!je zaposlovala italijanske delavce. Vplačilo za vse to bo dovoljeno odvetni« I kom v mestu Reki, ki so jugoslovenski ■državljani, da lahko vrše še nadalje svoj ■poklic in sestavljajo svoje spise v mate« Irinskem jeziku. Italijanske oblasti so dolž« [ne sprejemati tc spise, ravnotako tudi spi« Ise jugoslovenskih državljanov«optantov. Na Ijugoslovenskih šolah na Reki bodo postav« lljeni za učitelje jugoslovenski državljani s privoljenjem italijanske vlade in pod koo« trolo italijanskih prosvetnih oblasti. In to bo veljalo le za jugoslovenske dri žavljane na Reki, ostali Jugosloveni, ki ni« so državljani Jugoslavije, pa bodo imeli enake pravice, kakot jih ima vsa ostala pol« milijonska jugoslovenska manjšina v Italiji. Kajti kakor so molčale o nas tappalska, svetomargaritska in rimska pogodba, tako molči o nas tudi neptunska! Vlada v Rimu je pač znala izvrstno varovati nedotaklji« vost svojih pravic v okvirju državnih meja. Zato je pač umevno, da kakor se na eni strani veselimo, da se je s to pogodbo še bolj utrdilo dobro sosedstvo z bratsko ju« goslovensko državo, tako na drugi strani globoko obžalujemo, da zanika vlada v Ri« mu svoji slovanski manjšini to, kar zahte« va za italijansko manjšino v Jugoslaviji. Obžalujemo to tembolj, ker nam je težko verjeti, da bi se iskreno prijateljstvo na« sproti slovanskemu narodu onstran meje kazalo z zanikanjem vseh pravic njegove« mu delu tostran meje. Vlada v Rimu je doslej odklonila vse to« zadevne predloge jugoslovenske vlade, to« da spomnila naj bi se besed, ki jih je izre« kel ob slovesu predsednik jugoslovenske delegacije dr. Ryba? v pogovoru z italijan« skim časnikarjem. Mera spravljivosti je de« jal dr. Rybar — ki je predpogoj za dobre odnošaje med obema narodoma, bo odvisna ludi od postopanja s slovansko manjšino v ltaliji.y> In ta slovanska manjšina se z doseda« njim ravnanjem res ne more pohvaliti...« Tako se glasi uvodnik! In sedaj naj vi« dijo čitatelji, kako se glasi ona dnevna vest ki jo je morala tržaška prefektura zapleniti «da se ne bi razburili duhovi«: «Pišejo, da je nova pogodba nov dokaz zbližanja med obema državama in obema narodoma, ki govori besede upanja na sko« rajšnje prijateljstvo. Da bi le bilo tako. Naši Narodni domovi so še vedno ruše« vine in še diši še marsikje po pogorišču, naše prireditve so prepovedane in potaplja« jo se še zadnji ostanki naših šol. Da bi bile laž tc naše besede!!!« Glede zaplembe gori natisnjenih člankov je prejelo odgovorno uredništvo «Novic» v Trstu od tržaške prefekture sledeči od« lok: Kr. prefektura tržaške pokrajine. Št 082« 5534. Trst, 24. julija 1925. Videč, da vsebuje slovenski tednik «No» vice» od 23. julija 1925, v člankih «Nep» tunska pogodba« in «Nova pogodba« ten« dencijozne vesti, ki bi utegnile motiti med« nerodne odnošaje, in neresnične trditve, ki bi utegnile razdražiti duhove, kar bi rodilo nevarnost za javni red; videč člen 3. občin« skega in deželnega zakona od 4. februarja 1915., št. 148. odreja: slovenski tednik «No« vice» od 23. julija 1925, št. 30. sc zaplenja. Izvršitev tega odloka se poverja kraljevi kvesturi v Trstu. — Prefckt: Moroni. Dopisi ŠMARJE PRI LJUBLJANI. 2e dolgo se je tu govorilo o veliki orlovski prireditvi. In res! Te dhl so nas presenetili lepaki, ki naznanjajo stvari, o katerih nismo niti sanjali. Čujte in strmite! Orlovsko društvo v Šmarju proslavi v nedeljo 15-letnico s celodnevno prireditvijo. To bi ne bilo nič izrednega nekaj dosedaj neobičajnega pa je, da društvo, ki obstoja v resnici šele dve leti, proslavlja svojo 15-letnico. Gospodje so jo pač imenitno pogruntali. Mislijo si: «Če se državnim nameščencem v nekaterih krajih štejejo službena leta dvojno, vojna leta pa celo še več, zakaj bi tudi mi pri našem društvu ne šteli leta na ta način, da čimprej obhajamo 15-letnico. Res je že pred vojno obstojalo orlovsko društvo v Šmar-|u, toda samo toliko časa, dokler je imel takratni kaplan zalogo vina. Ko pa je kaplanu zmanjkalo vina, je šlo vse na kant: trgovina z vinom in orlovsko društvo. Leta in leta potem ni bilo ne duha ne sluha pri nas o Orlih, zele sedanji kaplan Sušnik je pred dvema letoma zbral par tukajšnjih študentov, ki študirajo v škofovih zavodih ter 11 deklet, in ustanovil Orla. V nedeljo bodo torej praznovali 2-letnico, za slepilo javnosti pa obenem še 15-letnico. Toliko za danes, o poteku pozneje! BOHINJSKA BISTRICA. V nedeljo dne 2. avgusta ob 20. uri se vrši v tukajšnjem prosvetnem domu koncert na gosli. Z ozirom na popolnoma nestrankarsko in zgolj kulturno prireditev se vabi občinstvo, da se udeleži koncerta polnoštevilno. BABNO POLJE. V nedeljo se je po ini-cijativi našega gospoda šolskega upravitelja Milana Groma ustanovilo prostovoljno gasilno društvo. Prijavilo se je takoj 32 rednih članov in lepo število podpornih članic. ČRNOMELJ. Javni telovadni nastop našega Sokola dne 19 julija je uspel tako v moralnem, kakor tudi v gmotnem oziru. Zastave, okrašena okna, obsipanje povorke s cvetlicami, vse to je pričalo, da je Črnomelj napreden In sokolski. Še nikdar ni javni telovadbi prisostvovalo toliko, posebno kmetskega ljudstva, kakor letos, kar dokazuje, da si Sokolstvo osvaja tudi selo. Telovadilo se Je odlično. Sokol je pokazal zopet lep napredek. Veselilo nas je posebno, da niso članice zanemarile orodne telovadbe. Kot gosti so nastopili bratje iz Ljubljane. Njihove vaje na drogu so vzbujale ogromno zanimanje. Jako so ugajale tudi vaje metliškega ženskega naraščaja «Po jezeru* in vaje članov <*U bo]». Vaje na visoki bradlji so pokazale, da stoje metliški telovadci še vedno na isti višini. Telovadbe so se udeležila tudi bratska društva Iz Vinice, Semi-ča in Oradaca. Po telovadbi se je razvila neprisiljena zabava, ki Je končala v najlepšem redu. Posebno bogat je bil srečolov, za kar se imamo zahvaliti sestri Cilki Brišni-kovl Iz Ljubljane in bratu Julčetu Iz Črnomlja. Tudi peciva še ni bilo nikdar toliko, kakor letos ter je bilo zelo okusno. Čast zavednim Črnomaljkam! Našemu vaditeljske-mu zboru kakor tudi vsemu ostalemu članstvu, ki je doseglo s svojo vztrajnostjo tako lep uspeh, pa krepak: Zdravo! MARNO PRI DOLU. Preteklo nedeljo sta sklicala Bantan ln znani Napret sestanek volilcev SLS pri Ocepku. Prišlo jih je okoli 14 in ti naj bi določili kandidate za občinske volitve. Seveda sta predlagala kar stari odbor in drugi, razen enega, so pokimali. Sestanka se je udeležil tudi dol-ski kaiplan. Svetujemo mu, naj se ne vmešava v naše občinske zadeve, ker bomo lahko opravili tudi brez njega. Briga se na] raje za stvari, ki spadajo v njegov delokrog. kakor »konzum^, naše zadeve pa naj pusti v miru, kajti njegov blagoslov itak ne bo pomagal propadlim kandidatom SLS. ORAČNICA PRI RIMSKIH TOPLICAH. Odkar smo delavci pristopili k SDS, tukajšnjemu preddelavcu Brinerju žilica ne da miru. Izjavil je, da toliko časa ne bo odnehal, dokler delavci ne izstopijo iz demokratske stranke. Nekateri pravijo, da je dobro zapisan pri gospodih, ker zna nemčuriti. Javnost se čudi, kako ga je moglo vodstvn tovarne nastaviti za preddelavca ker je njegovo obnašanje znano daleč naokrog. Upamo, da bo vodstvo tovarne kakor v drugih tudi v tem oziru napravilo red. BLANCA. Laž in zavijanje je članek, ki ga je napisal o meni anonimni dopisnik v »Napreju. dne 4. julija. Še večje pa so bile laži, ki so jih razširjali preteklo nedeljo o meni na sestanku socijalnih demokratov. Železničar g. Šproger bo že dobil svoje lekcije ter naj si zapiše za uho da me z lažmi nikdar ne bo spravil z Blance. Toliko v njegovo tolažbo. — F. Bregant, šolski upravitelj. KOSTANJEVICA. Naš kaplan, ki ima mimogrede omenjeno domovinsko pravico v Kostanjevici, se peča cb prostem času z opazovanjem ženske mode. Ob nedeljah pa referira o svojih uspehih kar na prižnici. Vidi se mu, da ima velik talent. Priporočali bi mu, da postane sotrudnik kakega modnega lista, kjer bo lahko uveljavil svoje nazore o kratkih krilih, rokavih in rdečih rutah. G. župnik pa prav pridno pošilja svoje verne z nabiralnimi polarni od hiše do hiše. Diše mu tudi dinarčki naprednja-kov, pri katerih si nabiralci kar podajajo kljuke. Seveda, denar je denar. Dobri Ko-stanjevčani, Ie odprite mošnjičke na široko in darujte! Obetajo se celo novi nabiralci. Hudomušneži pravijo, da pride celo farovš-ka kuharica prosit k vam za nov moderc in lakaste čeveljčke. PTUJSKA GORA. Izletnike na Ptulskfl goro dne 1. in 2. avgusta ob priliki Seraj-nikove slavnosti opozarjamo, da čakajo na postaji Sv. Lovrenc na Dravskem polju vozovi 1. avgusta ob 17. uri, dne 2. avgusta pa ob pol 7. in pol 10. dopoldne. Za povra-tek bodo vozovi na razpolago ob 21. uri. Prireditve se udeleže pevci Glasbene Matice v Mariboru, člani ptujskega pevskega društva in nastopi tudi domač zbor. Za prvovrstno haloško vino je preskrbljeno, nudila pa se bodo tudi okusna jedila, med drugimi gibance in na ražnju pečen prašiček. Zgodovino cerkve razloži g. župnik, razgled g. nadučitelj. MALA NEDELJA. Da je dijaška prireditev v nedeljo dne 19. julija uspela v vsakem oziru povoljno, se je zahvaliti v prvi vrsti ptujskemu oktetu pod vodstvom g. Frasa, ki je požrtvovalno sodeloval ter nudil s krasnimi izvajanji pevskih točk občinstvu izreden užitek. Cenj. gostom iz Ptuja, Ljutomera, Sv. Jurija in drugod, ki so nas posetili v tako obilnem številu, se iskreno zahvaljujemo ter jih prosimo, da nas še nadalje podpiralo v našem prosvetnem delu, ki je združeno z velikimi težkočami. Pri drugi prireditvi zopet na svidenje! — Malo nedeljski dijaki ter Narodno kulturno društva__ Izdajatelj in lastnik: Konzorcij *Jutraa Odgovorni urednik: Andrej Ražem Tisk ^Narodne tiskarne» v Ljubljani • .<> •H** ■- „Jutrov" roman LUC1FER katerega skozinskoz napeta vsebina, prepleten« s fantastičnimi zapletljajl od začetka do koncaf ki prinašajo navdušenemu čltatelju z interesan-tnim razmotavanjem vsak hip presenečenja, ki mu že sledi razočaranje ln konsternacija in zopet presenečenje tako, da so čitatelji nestrpno pričakovali vsako nadaljevanje romana, je izšel in se dobiva pri upravi .Jutra* v Ljubljani. Vsi ki so ga čitali in oni, ki niso imeli te prilike, naj si ga takoj naroče za --svoje domače knjižnice. — — Bolj mor« zabavati Vas ne nobena knjiga! Vezana stane Din 55. Broširana pa Din 4S Mali oglasi, ki služijo v posredovalne In socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5'—. Ženitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din I-—. Najmanjši tnetek Din 10-—k Spalne oprave ■ rove. lepe, mabagoni poli-Itirane in solidno izgotov-lljfne (9 komadov), izvršuje I po naročilu za 250S Din ■ mizar J. Bajde, Sp. SSka. I Stiska ulica St. 1. 17758 |M;zarska delavnica ls,rnjn3. v bližini postaje, I* '>ktričnim pogonom. se I rod ugodnimi plačilnimi polšji odda v najem, oziro-lma proda. — Dopise pod j.Lppo* na upravo .Jutra. |» Maribora. 17351 fdobe) [Krojašk. pomočnika In boljše delo. išče Franc Il o t e r, krojač. Trbovlje-|Loke, gostilna Pravdič. 17763 Zastopnika |i!)io večje francosko ko-|pisij«ko podjetje za uvoz lin za izvoz. Samo gospodje z izvrstno trgovsko Ikvalifiharijo se naj lavijo |M .Zastopnik, it. 9» na ■ upravo »Jutra«. 17599 JKurjač in gaterist parno žago v Slavoniji I" iščeta. 'Ponudbe na: iParr.a pilana, Novska. — ■Slavonija. li3Sl Poš!ena kuharica 'i vse. stara do 50 let, -tQ i?če k dvema osebama v Bosni Odgovor z za-Ihtevo plače na opravo |«Jutra» pod »Bosna*. 1756S \raievne zastopnike Črno. Mežico. Prevalje. letanj, Dravograd in Vu-■"""ico, sprejme stara zavarovalnica. Zglasijo naj se tamošnji domačini — ■ Pojasnila daje g. Osvvald I Pre valje. 17168 J Siromašno deklico |1>—17 let staro, sprejmem llakoj kot pomoč v gospo-■c.injnvu. Dopise na upravo j«»otra> pod Šifro »Pridna poštena 8810». 17843 iMlInarski pomočnik I*- sprejme v valčnem mli-I'® K- Zupane v Sevnici. Ipiafa po dogovoru, nastop |'«koj. 17834 Služkinjo I*' ima veselje priučiti se Ifikanju in likanju, iz do-l;re kmetske hiše, pošteno, |iridno in lepega vedenja, I1! 5 e k 2 otrokoma Berta " • f » e, Gorje pri Bled«. 17859 Stenotipistinja nemško in slovensko korespondenco, se išče s 15. avgustom za importno in eksportno banko v Bač-ki. Ponudbe s sliko je oddati pri vratarju hotela Union, pod naslovom: »A. K.», soba It. 8. 17819 Čepičarja išče F r 8 1 i c h v Celju, Kralja Petra cesta 11. 17806 Zastopniki prvovrstni, za tovarno porcelana, bombaževino, dežnike, pluge, oljnate barve in lake. se iščejo. — Samo osebne prijave dne 1. julija med 11. in 12. uro sprejema ravnateljstvo ve-lesejma. Prvovrstne reference potrebne. 17858 Več zidarjev dobro izvežbanih sprejme stavbna tvrdka Viljem T r e o. Cesta na gorenjsko železnico 4. 17874 tm&o} Slaščičar samostojen, zanesljiv, išče mesta takoj ali kasneje. Naslov pove uprava »Jutra* 17340 Dekle staro 17 let, izučena ?! vilja. ki govori tudi nemško. želi primerne službe Sla bi najraje k otrokom. Cenjene dopise pod značko Sko »1'speh 1» na upravništvo »Jutra*. 17831 Inštruktor ki bi poučeval dijaka n. razreda realke v francoščini za ponavljalni izpit, se išče. Naslov pove uprava »Jutra*. 17830 Kompletna spalnica iz zlatega jesena. 2 lesten ca in srebrnina, se poceni proda. Naslov pove uprava »Jutra*. 17877 Izvežban sodar z lastnim orodjem ali brež orodja, se n n d i kakemu podjetju. — Ponudbe pod značko »Sodar* na upravo »Jutra*. 17869 Kuharica izvežbana v vseh hišnih poslih, išče mesta k mali družini. Ponudbe pod šifro »Dobra kuharica 8813* na upravo »Jutra*. 17850 Natakarica povsem tanesljiva In pridna. z večletno službo ter dobrim! spričevali, i 5 l e službe za takoj ali po dogovoru. Prevzame tudi na račun. Pismene ponudbe na upr. »Jutr»» pod Iifro »Poštena 8818». 17855 Elektromotor dobro ohranjen, ta Isto-smerni tok — 220 Voltov, 1530 obratov. 14.5 HP.. poceni proda Mihelič in drug, Ljubljana, Dunajska c. 41. 17789 Malinovec pristen ln naraven, z na)-boljšira sladkorjem vkuhan v steklenicah In sodčkih na drobno in veliko nudi lekarna dr. O. Plccoll Ljubljani 223 Parno sesalko, tračnice In vagončke kupimo. Ponudbe na tipt. »Jutra* pod »Indnstrija* Za trgovino z meš. blagom, se prod* kompletna oprav«. Našlo* upravi »Jutra*. 17138 2 telefonska anarata poceni prodam. Naslov v upravi »Jutra«. 17744 Stelaže ln pult za Špecerijsko trgovino — skoraj novo — se pod zelo ugodnimi pogoji prodajo. Ponudbe na upravo »Jetra* pod Šifro »Ugodno 8811». 17838 Damski filc klobuki beli in barvasti se prodajajo po tvorniSkih cenah na treu Sv. Jakoba vsak dan. Sprejemajo se tudi vsa popravila po najnižjih ccnah. — Julka Polajnko 17847 Železen štedilnik s kotlom, dobro ohranjen, se proda na žagi v J"ra-novi ulici 14. 17795 Munlcijo za lovsko pulko fkaliber 16) proda Sebenik. Ljubljana, Knezova ulica. 17836 Jedilna soba se proda. — Naslov pove uprava »Jutra. 17802 Fotografski aparat 18 X 24 in 12 X 16, proda Kučanda. Sv. Jur ob Jnž. železnici. 17808 Daljnogled skoro nov, se proda za 1000 Din. Osleda ee v trgovini M. Modic, Kopitarjeva ulica. 17724 Fotografi, amaterji! Mimosa. Baver, Brk, Ge-vaert, Kodak papirji t zalogi foto-materijal Janko Pogačnik IMUtat, Tar5»rJ«r» «1.4 341/1 Pletilnl stroj &t. 9/30, se proda ali zamenja «» št. 8 veliki — Kupec ?e lahko nan?i pletenja. Križanec, Maribor, RuSka 4. 1787* pni vd [hranjen, i pod « »Jnttav Ročni voziček dobro ohranjen, »e mpi Ponudbe pod »Bo8ni» bi upravo «Jiti«». 17598 Otročjo postelj leleroo. k « p i n. Pnnedbe pod Iifro »Dobro ohranjena 8786» m npr. »Jutra*. 17790 Dirkalno kolo m kapi. ■ Naelov peve ipi. »Jutra«. 17809 17719 T Fižol za kuho mešane vrste kg 1'75 Din čiste vrste kg po 2'25 Din prodaja Sever & Komp., Ljubljana. 17788 Spec. trgovino mestu na jako prometnem kraju ter traven dve mali skladišči, event. tudi 1 sobo. oddam radi bolezni najem. — Samci imajo prednost, drugo po dogovoru. Naslov pove uprava »Jutra* 17813 Trgovska hiša lepa, > novim inventarjem v sredi trga ob državni ce-oti i dobro vpeljano trgovino t mešanim blagom, se radi selitve takoj ugodno proda. Poleg hi5e je lep cvetlični, zelenjavni in sadni vrt, dve njivi in gozd. Proda se tudi brez zemljišča, z zalogo in inventarjem ali tudi brez tega. Plačilni pogoji zelo ugodni. Prednosi imajo mladi agllni trgovci. Ponudbe pod »Ugodna pri-tika» na upravo »Jutra.,. 17557 Prodam hišo 5 minut od kolodvora Medvode (Verje 85). Hiša je 2-1 m dolga. 6 m Široka in spada k njej: 2 njivi, pašnik, gozd — voda v hiši. Kupcu stanovanle takoj na razpolago. — Pojasnila se dobe na lien mesta ali pa pri Hinku Cigliču v Kranju 38. 17812 Opremljeno sobo oddam enemu, event. dve-ma gospodoma e 1. avgustom. Naslov pove uprava »Jutra«. 17700 Več stanovanj odda oziroma zamenja »Posredovalec* Sv. Petra cesta 23-1. 1/576 Zračna soba za 3 gospode, s hrano — s posebnim vhodom, ee takoj odda. — Naslov pove uprava T Kdor hoče spoznati mesta ia kraje v Hrvatski, Bosni, Vojv«-diol, Srbiji, Dalmaciji itd., naj oaroil H. Melik: Jugoslavija Zemljepisni pregled. IL del. Na 524 straneh podaja knjiga, ki ji Je priložen tudi zemljevid, podroben popis naše države. Knjiga velja s poštnino vred 52 Din, boljša Izdaja 67 Din 50 p. Naroča se pri Tiskovni zadrugi v LJnbliani, Prešernova ulica it. 54 Večje skladišče s centralno lepo, ee takoj odda ▼ najem. Naslov v upravi «Jutra». 17832 Več hiš vil in raznih posestev » LJubljani in izven, poceni proda »Posest«, Ljubljana, Sv. Petra 24. 17674 Enonadstropna hiša z vrtom, v Rožni dolini se ugodno proda. Stanovanje kupcu na razpolago. Poizve te * Bpfavi »Jetra*. 17852 Posestvo t ur« od Maribora, na Tr-lalki ceeti. ee da » najem proti posojilu. — Pojasnila A*Je Tt. Pfervnft, Maribor, Rnlka cesta 4. 17871 Mesečno sobo opremljeno, s separatnim vholom in električno razsvetljavo. oddam enemu ali dvema cospodom.v Naslov pove uprava »Jutra*. 17864 Stanovanje od 2—4 sob. i S č e m. Dam tudi posojilo Ponu-Ihe poo »V Ljubljani ali predmestju,. na upravo »Jntra* 17683 Dva brata (dijaka) iz višjih razredov srednjih lot. iščeta stanovanje t tajtrkom. Ponudbe na npr. »Jutra* pod šifro »Brata* 17794 Opremljena soba sredi mesta, lepa, i električno razsvetljavo, se takoj odda gospodični. — Naelov pove uprava »Jutra* 17817 Stanovanje na Bledu vila »Ura*, netalčiten«, 8 •obe. kahinja. elektr. rai- evetljava ter velik vrt. se fei poletje ali p« stalno ugodno odda. VpraSati je istotam ali p* pri Društva hKntti poneNARODNA KNJIGARNA* PRFifRW*AUt/f A irfVrtKA 7 r E L E F OH .iTEV-30* «JUTRO» št. 1 IT 8 = 7;Y/l» i 7.111 1925 Dr. Ivo Šorli: it ikrist v Trsteniku XV. Tako je naposled prispel dan velike preizkušnje, veseli, zeleni praznik svetega Duha, ki ga je vsa trsteniška srenja letos priča* kovala s tolikim nemirom, skoraj s skrbjo. Kajti rekli smo že, da si tiste, ki bi želeli, naj se puščavnik sam da v roke sovražnikom, lahko na prste ene roke naštel. Ali, ah, njega ni bilo, naj so se ljudje še tako ozirali po cerkvi, vsak hip vse pregledali dol do vrat! Da, gledaj, kar hočeš: puščav* nika ni, in tudi reci, kar hočeš: gospod imajo prav, ako pravijo, da se nesrečnež s petki za nedelje ne bo odkupil in opral! Tudi po maši se govori samo o tern in marsikdo je stopil še v gostilno, da tam počaka popoldanske službe božje, ki drugače ne bi bil. Tu, ko je že zvonilo in so se ljudje v gostih gručah pomikali proti cerkvi, se nanadoma med njimi pojavi puščavnik, s prašnimi čevlji, ves potan. «Bog daj dobro!« je pozdravil nekatere znance, med njimi župana. «Jaz sem bil danes pa v Škofijah pri sveti mašil« «V Škofijah?!« «Da. Rajši sem napravil teh par korakov. Ko pa vidim, da me gospod župnik nič prav ne marajo in bi lahko celo kaj rekli, da me osramote ...» Vse se je spogledalo; nekateri so zardeli, kakor da jih je neje= vere sram. Bogataj se je s pohlevnim obrazom pridružil hodcem proti cerkvi. «V Škofijah je bil pri maši! A župnik je baje včeraj ponujal županu stavo, da ga ne bo v cerkev niti tak dan!« so si šepetali ljudje. In hočeš nočeš so vsi opazovali gospoda, kaj napravi, ko zagleda, kdo je ta hip pokleknil pod zvonček tik za njim. Litanije so odpete in zdaj mora župnik k Najsvetejšemu. Počasi je snel monštranco iz tabernakeljna, počasi se ž njo obrnil proti ljudem. Nenadoma so se mu vidno vznemirile v svilo zavite roke in izza bleska zlata so se skoraj še jasneje zableščale njegove oči.. Vendar je bila pravica še vedno na njegovi strani: manj celo od delavniških maš boš varal s popoldansko službo božjo, slepar! Ali tudi ta tolažba je držala le do konca večernic: že v zakristiji je povedal cerkovnik, kje je bil tujec dopoldne. Tega pa vendar ne boš trdil, da je maša v Škofijah manj vredna od maše v Trsteniku! O, težak, težak je tudi na ti strani boj! Volku stoji ovčja koža, kakor da je njegova. In gospod Jakob čuti, da bo vsako svarilo ovčicam zaman, če se mu ne posreči, da onemu kožuh vsaj neko* liko premakne — vsaj toliko, da se izpod volne prikaže dlaka. Toda premakni, če moreš, ko vrag preži na vsako tvojo kretnjo, da, ko ti še nogo nastavlja, da se izpotakneš in potem vse še bolj ž njim drži!... XVI. Mojster Matejec je dokončal delo res do četrtka zvečer. Saj je bilo tudi zelo enostavno; štirje tramovi, globoko zasajeni v zemljo, nad njimi lesena streha, prevlečena z debelo, črno lepenko, pod njo krepko bruno počez; potem na treh straneh do vrha, na dolenji samo do druge tretjine močne prečne deske, da je ostala proti vasi približno meter visoka lina; a naposled čez vse skupaj malo temnosive barve. Drugo popoldne potem, — da, ne več ponoči, pri belem dnevu! — je pripeljalo šest mož s parom konj na ploskem vozu en večji in en manjši zabo.i. Pred prvo krčmo v vasi so se ustavili in kazoč na novi stolp za Končarjevim robom povprašali starega moža, ali stanuje res tam gori «gospod doktor Bogataj«. Drugače pa, bodisi da ji ni bilo znano, bodisi da niso hoteli povedati, zaman vsa radovednost, kaj vozijo s seboj. Za vasjo so pognali konji v hrib in dobre pol ure pozneje se ie videlo natančno, kako nesejo v treh in treh tista dva tovora po stezi pod senožetmi. Cc!o samega župnika je spraviio na cesto in od tam je gledal tja gor. Okrog njega skoraj vsa vas. Kajti tu je bilo le največ nade, da se razreši prečudna uganka, ki je ni in ni mogel pojasniti Matejec — edini, ki je te dni smel skozi vražjo ograjo — naj je vsak večer še tako vneto opisoval, kakšen je in bo tisti stolp. «Saj pravim!« je naposled zamrmral Jakob, ko je toliko časa zaman meril z dolgim kukalom tja gor. In potem glasneje: «Vreme bo opazoval ali pa zvezde! So ljudje, ki si vsak dan zapišejo toplino zraku, koliko pade dežja ta ali ta čas, kako stoje in gredo zvezde, da potem prerokujejo neurja, potrese in mrk, pa še to in še to. Za takšno raziskavanje potrebujejo različnih toplomerov, barometrov, daljnogledov in drugega umetnega orodja. Prav teh stvari sta gotovo polna tista dva zaboja, tako težka, da ju mora nositi toliko ljudi. Kaj naj bi tudi bilo sicer?« Ampak to je prav za prav vprašanje, ne odgovor! In sploh se ie poznalo župnikovemu glasu, da je zelo zelo negotov... O. ali je iz njega zvenel morda že tisti tajni strah, ki se ga siromak te dni kar ni mogel več otresti? Kajti preveč se je zavedal, da j«I oni tam gori srditi boj med njima že v vsi resnobnosti spoznal,! ga tudi sprejel in da pomenijo vse te priprave najbrže najbržel veliko več nego nedolžne cevi na mesec in zvezde — da pomenijo! znabiti že topove naravnost proti njemu, ki naj ga zadenejo čimj bolj v živo. morda do smrti... Toda kako, oj kako — v tem jt>| grozna negotovost! Tudi kmetje pomagajo ugibati. Nekateri se priključijo župniku,! večina celo, vendar jih je dovolj, ki bi si dovolili biti drugegal mnenja. Kanon proti toči, kakor jih imajo po vinorodnih krajih! v dolini? Res, tu lože ni in kosmatin sam niti polj nima; ali zdi I se, da drugače ni brez srca za kmeta in bogat je dovolj, da lahko I utrpi stotak bližnjemu v pomoč. Župnik namršči obrvi in zastopnik! te razlage umolkne. Ali stolp za brizgalke? Še gasilci v trgu ga| imajo, da v njem sušijo gumijske cevi. Pa kaj. ko tista koliba tam I gori vsa skupaj ni vredna ene same, a preden bi brizgalka dospelal na drugo pogorišče, bi bilo davno vsemu konec! V ti, oni glavi I bi se žc hotelo nanraviti: stolpi so pred vsem za zvonove! Tods| kaj vraga naj delajo zvonovi v stari bajti, v seniku! Naposled se usmili noč izmučenih glav. Ljudje se razidejo pol čumnatah, a le, da se že na vse zgodaj prikažejo na pragih in speti strme tja gor. Zaman — mirno stoji puščavnikov dom, nemo v[ zrak štrli poleg njega sivkati stolp; nič se ne gane. Naj stepi in pogleda črednik! Toda Luka pravi, da ne grel blizu, ker mu je bradač prepovedal, a kaj se vidi od daleč, jel pokazal župnikov daljnogled. Gospoda Jakoba ima tako, da bi žel Neži namignil, ako ne bi ga bil prehitel Matejec sam in dobili odgovor, kakor ga more dati le jezna ženska, če skriva ljubeekl kaj pred njo. Naposled se je ponudi! stari I.iščar, da si — najmanj] sumljiv — ogleda stvar vsaj s svoje senožeti; no, tudi on se jel vrnil brez uspeha: psi kakor risi s kota v kot po vrtu, nikjer | človeka, še tiste odprtine v stolpu vse prekrite s sivim platnom. Ali radovednost je sedaj že ponehavala in naposled ponehala. I Drugi, dan, v soboto, se je še malokateri ozrl tja gor. In je lepo | odzvonilo poldne in mirno odpelo delopust. Tu kakor strela z jasnega! Komaj so veličastno odbrneli zadnji! zvoki iz farnega zvonika — kai se ne razlije iz puščavnikovega stolpa čisto in bistro krepko in milo? Da zvonček, pravi zvonček, že skoraj zvon! In poje poje s svojim čudovitim, srebrnim glasom, I da presune vso doiino — jo presune tako, da obstane in dvigne glavo še govedo sredi poti, da pade oratarjem na polju motika iz rok, da se široko odprejo vsa usta dol do ustec nedolžnih otrok. | Minut je treba, da se omrtvelost razgane. Zanimive športne momente Samo Din 6 — morete pridržati na sliki. S tem ne povečate samo veselja do Vašega športa in stvorite krasne spomine, temveč prožite stvarni materijal vsakemu ljubitelju športa. Uporabljajte pa za slikanje prvovrstni materijal. Agfa Rollfilm-i in Filmpack-i so zelo občutljivi za svetlobo, enostavni za razvijanje, vložljivi pri dnevni svetlobi in vedno brzo pripravljeni za slikanje. Actien-Gesellschaft fiir Anilin-Fabrikation Foto-oddelek Berlin SO 36 Zahtevajte Agfa-ooužno knjigo A 6 v hrvatskem ali nemškem jeziku z mnogimi dobrimi navodili. Dobiti jo je v vsaki foto-trgovini ali proti vpošiljatvi znamk pri generalnem zastopstvu VILJEM BRAUNS v CELJU. — Katalog in prospekt brezplačen. — ii mmi iam za popravo pisalnih in računskih strojev IPAfSA^a LJUBLJANA, a Selenburgova ulica št. 61 Telefon It J80 Telefon It «0. s Suha bukova Drva * Ul •j odrezki od parket in žage se prodajajo w tudi maniše količine po znižani ceni 5E dokler traja zaloea. — Drva 1 m dolga