i v Bukovini. Naži uspelii v Bukovini, pri Jakobeniju in pri Kirlibabi. — V Karpatih polagoina zopet napredujerno. - V dveh dneh ujeli v Karpatih 1050 Rusov. — V Przemjslu je že 5000 ruskih ujetnikov. — V zahodni Galiciji in na RuskoPoljskem vobče mir, le živahni artilerijski boji. — S srbskega bojišča nič novega. — Pomorska bitka med Nemci in Angleži pri Helgolandu. — Potopila se ena angleška in ena nemška ladja. —J;Na Ruskem narašča želja po miru. — V Italiji sta katoliška in socialistična stranka protKvojski, — Sv. Oče določi spravno pobožnost za dan 7. februarja.f Kako bo spoinladi? Mešdani iinajo svojo skrb za botločnost. a tudi kmetovaici jo imajo. Meščaid trpljo že sodaj vsled druj.'.i ije in jo bodo gotovo Se bnlj občutili. Kmetovalce pa oitliaja strah, kako (x>do spomladi opravdi potrebno knietijsko d-elo, ker jc tekom sedanje zime odšio mnogo mladenidev in mož na novo v vojsko. Prva skrb je sovoda, posvet ti se poljedelstvu, pulja morajo bi'ti letos na vsak načir. dobro obdelaim, kojti živeža nani je najbolj trebu. Obenfim s poljeiielstv-om je treba gojiti z vso skrbnost.jo tudi nažo živiiiorejo, ki je podlaga poljedelstva in poklicana prana. gati z mlekom in mesom k zadostni prehrani prebivalstva. Zraven poljedelstva so na Stajerskem še tudi velevažne gospodarske panoge viaogradništvo in liiraeljarstvo. Posebno v težavnem i>oložaju so oni, ki i imajo zraven vinograda in luneljišfta druge kmetije ali jje imajo premalo. Ti bodo morali vso skrb obrniti i:a to, da opravijo vse za svoio gospodarsko potrebno delo pravočasno,in dobro. Ravnatelj gnnske šole Rohnnan piše o spomladi-om kmetijslcem dolu: l^oljedelstvo v naših slovenskili deželah je majhno, a je za tako težke čase v ugodnem položaju, ker proizvaja najrazličnejše sadeže. Z,aradi toga ga tudi ne bo kazalo dosf izprcmiiijati. Po-tr ebnonajvažnejšežitojev zemlji. Upajmo, da bo letoSnjo zicio dobro prestald. Za spomladno pridelnvanje pa pridejo VvSi dosedanji sadeži v poštev, le s lo izpremembo, da kaže nekatere sadeže v nekol?- !, o v e d j i m e r i saditi. To velja v naših razmerah >:u k r o m p i r , turšico ;n za f i ž o . Pri knjmpirju je važno, da pridelamo uekaj vofi .: '! o d n j e g a k r o m p i r j a in da skrbimo za poirob;:o in dobro seme. Naj se sndi krompir v vrste (za l'razdo), da ga bo moč obdelovati z okoj)alnik-om in o- i.ialnikom. Polog krompirja je treba letns v e č turši o e. Turšica je važna za naše kraje, [>osebno v takih čash, ker daje važne in dobre pridolke, dobcr kruh in i/.vrst:io močnn krmo. Poleg navadne tu.ršife na,j se >tfje tndi jiekonko zgoi.lnje. tn^š:°-e, ki saa-.zadovoljnjo (iidi jia manj gnojeni njivi. Z ozirom. na to, da bo le- os veft okopavine, gnoja pa malo, naj se obrne sem in i.ia kako cLeteljišfte za turšico. Po dobrem deteljišču l';ršiea iudi brez g:ioja obrodi, kakor kažejo dolgolot:p;j izku.šnje na kmetijski šoli na Grmu. Tudi turšica M'ii se scje \- vrste in v taki razdalji kakor krompir, ;l ! jo bo mogoče obdelovati z okopalnikom in os'pal];ikom. - Tiidi f žol je v takiii časili bolj važna rastlina, 1 or daje prav tecen živež in se lahko proda. Važno ;(•, "ledati posebno na rane \Tste. Slike iz vojne. K.je počivajo naši dragi ? " M. V., pionir iz župnije Sv. Lovrenca na Dr. !)., piše g. kaplanu dne 8. januarja 1915.: Castiti g. k.-plaii! Ker imain ravno priložnost, Vara hofiem nai/sati par vrstic iz severne Poljske, Napisal bi lahko i!i lOgo, pa smo avstnjski vojaki tako hudomušni, da iiočemo vsega izdati. Vreme se nam vsak dan spreminja, ramo tako kakor Rusi, ki so tudi vsak dan 'Iraglh misli: enkrat bežijo vsi, drugič zopet na enem krilu, tretji^, kadar je največja gila, pa ,,orožje pro6", .ioke v zrak" in hajd sovražnikom v roke misleč: /ivljenje mi le ostnne, živeli hidi ne bomo preslabo ijih nikdar vcdeli, kje poCiva njihov oče, bral ali s'n. Pa iijih imena bodo zapisana v zgodovisii na veke. Bog j:m bodi milostljiv! Mnogo mož in fantov je šlo iz naši! drage Lovrenčke župnije, izined kterih se jih nino. -!.) ne vrne več, ki ostaiiejo daleč v tuji zenilji pri s<-o.iem počitku. Uog nam daj enkrat grozote te vojske i^restat'. Mislim, da bo ta izknšnja marsikaterega izmed nas spametovala in 'pripravila do spoznaiija, da je Bog nad nami. Kdor moliti ne zna, naj se na vojs!co poda! Tudi jaz nisem l>il eden izmed pobožnih, ali tukaj sprevidira da nam je lxižja pomoč najboli potrebna. Vojska je grozota za vse ljudi. Zalostno je LTledati lačne poljske otrofiiče, ki si |)ridejo prosit malo juhe k vojaškim kuhiniam. Uničeno je vse, polja, \asi, cosie, železnice. z eno besedo: vse, posebno tukajšna proga Krakov—Varšava je čisto razstreljena in postaje požgane. Kar pa niso mogli vnMti, so pa I okopali, da iščoino, kakor na Hajdini pri Ptuju starine, Včasih, pa redko, imamo veselje tukaj, ko nam. reč obhajamo jubilej, da se preoble&emt) in po&ljumu uaJi tren-kolone iz srajc proti Rusom. Izgledamo kaHdf gališki judje, obraze imamo bolj zamerske, kož> pa bi tudi sraeli dati za usnje. Kakor sliširao, pros;,u tamkaj v našib krajih pribežni judje milodarov. Kak , si to upa židov, ki tukaj iizžema vojaštvo, da je gioza. V Mezolabortzu na ogrsko-gališki meji sem bii sam priča, ko je zahteval jud od vojaka za bleb kruha 5 kron. In jih je tudi dobil, a za uho, ne na roko! Te ljudi radi damo Rusom, kl jiin vedo bolj bič kakmmi, posebno kozaki jim potipajo žepe* Naznanim Vam, da je ob praznikih par številk ,,SIov% Gospodarja" i.i .,Slovenoa" prirajžalo semkaj na Rusko-Poljsko. Korajžna dečka, da prideta za svojinn ljudmi pogledit! Zdaj pa moram nehati, svinčnika nimam posebno dolgega, ga moram shraniti. Zatoraj prisrčne pozdrave Vam in vsem domačinom! Zdaj pa z Bogom domovir.a — mili raoj slovenski kraj! Dne 17. januarja pi?e: Srčne pozdrave in prisrčna zahvala za ,,Slov, Gosp-sdarja", ki sem ga prejel dne 17. jan. in nas je mnoLic. slovenskih fantov razveseliL Srčna livala v imenu vseh za trud. Tukaj nam gre zmirom po navadi d'i ; za dnevom, samo žalostnim dogodkom ni konca. \ ečerno in jutranjo zarjo nam dela gorefta Varšava, juterno zvonijo topovi' iji vsako minuto deluje smrt svoio žetev nad mladimi življenji. Bog nam daj enkrat prestati! Z Bogom! Snežena postelj. Iz pisma, ki ga je pisal svojim starišem Franc Ccrnelč. d.jma \i !';<vluve vas pii Pišivaii, se :ai fetovodja 87. pešpolka. Dragi starši! Z veseljera sem danes prejel Vaše pismo, fcaterega sem že težko prifiakbval. Pišete mi, kako se nam godi tukaj. Ne rnorem reči, da mi ]e le en dan dobro šlo. odkar smo dne 1G. avgusta sloI ili -V Galiciji iz vlaka. Dobili nismo večkrat po osem dni nif; to:.lega jesti i:i kruha tudi le toliko, da smo se smrti obranili. Tudi drugim se je tako godilo, ker sj.il> pi\Ł.i i!c.K;č iJiOv., j-auiur so ni ua'o ^pravlti nobene reči. In, hvala Bogu, preživeli se srao. Zato pa je že šlo pozneje boljše. Marširali smo noč in dan po deževnern vremenu. Pa vse to1 sem z največjim veseljem in zadovoljjiostjo prenašal. V budih bojili sem bil, v katerih sem mnogo tovarišev izgubil. Dne 26. avgusta je oela kompauija štela 200 mož. izinnd teli je bilo pred naskokoni f; častnikov in četovodjev nas je bilo 9. Pa to število se je od 10. ure dopoldnc do 0. ure zvečer \eliko spremenilo. Zvečer ni bilo veo nobenega častnika, vsi so bili ranjeni, >mdli ali ujeti in izrned 9 četovodij sem ostal sam. Moštva je ostalo .. Saj ni čuda, dn; je šlo tako. Borili smo se ea naš kor proti csinim ruskinv I.orom. Ta dan sero bil tudi jaz ranjen. a ne prelmdo. Pozneje smo zopet imeli hude boje od 7. do 12. septembva. Jzmed teh .ie bil najhuiši 8. in 9. septembra. Poteni tudi nd 1(5. oktobra do 3. novembra in tako naprej od 18. novembra clo 22. nov. Trpeli smo strašno zimo, ker je močno s SMiegom medlo in mi smo bili 4 dni in nofii brez streho. Smešno se mi jc zdelo, I.o doma ne en vojak ni |;ravil, da bi bil v vojski v snegu spal. Ia sedaj se je nieni taka godila. Ko sem že bil [>reveč truden, sem s6 viegel v sneg, pokril se z odejo in tako zaapal. Ko se probudim, sem bil jiopolnoma zameuen, da sem komaj sneg vrgel raz sfil)e. ()ziram se okrog, kje so moji tovariši, pa tudi ti ,so [ ospoli in le raalo večji hribček snega ,je bil tam, kjer je vojaK ležal. Naspal sem se dokaj dobro, samo kri mi je v urlib mofino nirrla postala. Srečno novo leto Selim vsem znancem i;i prijateljem. Vaš France, fietovodja. Kako je na bojišču. Miliael Svetelšek, pešec 26. domobranskega pešpolka, doma iz Sladkegore pri Smarju piše svojim do. mačira iz Maribora: Maribor, 7. ianuarja 1915. Dragi mi,! Vse Vas lepo pozdravim in se zahvaljujera za denar, ki ste mi ga poslali. Tukaj lahko porabim denar, ali v Galiciji ga nisem mogel. Tani ni ničesar dobiti. Eno krono sem dajal za mal koščok kruha, a ni ga bilo. Lačen sem bil mnogokrat, ker po dnevu, nismo mogli ni5 dobiti. Le ponoči smo dobili včasih o polnoči malo juhe in mesa. Po dnevu je pa vedno prežal Rus na nas.. Voda je bila skoro pov. sod vsa okužena in nihče je ni sniel piti. Tako sem bil vfias:h žejen, da Bog pomagaj. Mislil sem si, Bo,<r, mi dai le še enkrat priti do zdrave vode. Sneg sniti si greli in pili tisto vodo. Tam doli na bojišču, je vse v takšnem položaju, da Vam ne morem popisati. Vso je razdejano, mostov ni nikjer, morali smo mostove sproti napraviti, da smo prišli prek vode. Njive, travniki, vse je razkopano, sarne jame so. Ljiidje so straSno ubogi, nič nimajo, ne soli, ne petroleja, nič si no morejo kupiti, ker nihče nift ge proda. Clovek si poprej vse lx)ljše predstavlja, kakor ,i_e v resniei. Pri nas doma niti v duhu ne veste, da je vojska v Avstriji. Seveda tu in tam katerega raanjka, ste pa drugi brez skrbi, ni se treba bat;, od kod bodo prišli Rusi in pobrali, kar ste si 5ez leto pripravili. Od 3. decembra pa do 21. smo šli vedno naprej, Rus se je \imiknl. I)ne 21. dec. popoldne smo se morali pa mi umakniti. B:lo je preveč sovražnika in morali sttio po nekem 'hribu v breg in med tem časom sem dobil kroglo v nogo. Kot dež gosto so letele krogle za nruni. Imoia se edino Bogu. zahvaliti, da sem dobil kroglo v nopo T meso, ko bi bil pa dobil v kost, prišel bi bil Kusor; v roke. Tcžko sem bežal, pa hočeš, nočeš, inoraš it\ ker se je vse umikalo. Po noči j« hudo, ker ne v«?, kam greš, Od 3. ure popoldati pa do druzega dne ¦/.jutraj sera šel neprestano, potem so me pa'morali d?ui na voz.. Vozil sem se dva dni, predno so nas pripeljali do vlaka. Dne 24. deccmbra sem bil že v bolnisuici. Tara smo morali sleči vse, kar srao iineli na se. bi. Potem so nam dali sveže perilo. \z bohiišnice snio se zopet vozili 48 ur, da smo prišli v Maribor, Poteia so nas pa na avtomobilih peljali do bolnišnic-e, Sedaj že lahko hodim za sdo, polem greui zopet v vojašn,co in zopet nad Ruse. Veliko moraiuo pretrpetL, \.w upamo, da namBog pomaga, da konečno vendar sreono zmagaano. Avstrijo pa naj Bog živi! Vas vse pozdravlja Vaš MihaeL Po 500 mrlidev v enem grobu. Vojak Frauc Lilija, dojna :z Lave pri Ccliu. pi&e svojim starišem: Ljubi stariši! Naznanim Vam, da sem sedaj v Hatvani pri Budimpcšti za nekaj dni in se bomo, sar.i ne vem kedaj, odpeljali na srbsko bojišče. Kaj '.e /. Lojzom? Meni nič ne pi&G, Pros m, pošljite mi naslo\ od njega. Kaj je kaj novega v Celju? Ali je moral Fric iti k vojakom? Kaj počnejo teta? Kaj deiate doma? Aii ste zdravi? Jaz sem hvala Bogu sedaj zopet zdrav3 čeravno so me hoteli Rusi že dvakrat pobUi ia sem bil tudi dvakrat v bolnišnici. Prvič 27. avgusia iii dragič 24, septombra pa sem kljub temu sedaj zopet toLko zdrat, da še lahko grem nad Srbe. Z R;isom sem se že poskusil in sedaj se hočem še s Srbo.i No, pa za sedaj sem za nekaj časa v skladišču, kako dolgo, ne vem. Kaj je z mojo Gretico? Ali je zdrava? In sestre? Jernej in ate pa mama? Prosim, pišite m. večkrat. Imate ve6 časa kot jaz. Zelo me veseli, 6e mi kdo kaj piše. Jaz vedno mislim na dom m da bi se skoraj snidel s stariši, ženo, hčerko, sestrami in bratoma. Sedaj že dolgo časa traja ta re5 in veliko jih je že padio na sovražnikovi strani, kakor tudi na naši. Grobovi' so tukaj kar za cesto in je po 500 mož v enem grobu. Vreme je slabo; vedno dežuje. Bil seni 14 dni vedno moker. Bil sem ves 6as na prostem. Ko je prišel Kus, je vse poropal in požgal, Ce siiao mi v kako mesto ali trg pr.šli, nismo ničesar našli, niti kake slame, da bi si bili odpogili,; vse je bilo opustoše. no in požgano. Tu pa tam smo našli civiliste vse preplašene in izstradane. Prosili so nas za kruh, mi pa sami nismo uič imeli. To je Strašlno! Kdor ne vkL vsega tega, niti verjeti ne more, kalto hudo da je na vojski. Mrzlo je, pa ni pOtrebn^ga, da bi se ogreli. Ljudstvo tudi nima živeža, da bi si glad pregnalo. Oh, proslmo Boga, da ta šiba božja kmalu preneha. Vas vsc skupaj lepo pozdravlja Vaš sin Franoe. Slovenski vojaki — strah Rusov. Pogum slovenskih vojakiov je postol praivcati — strah Rusom. Slovenski vojak piše z bo.;nega polja avoiim staiišem: Naziianjam Vam, da sem bil 5. \. m. na patrujji v hudi nevarnosti, a lijubi Bog me . c uhvaroval. Bilo nas .ie osem jezdecev. Udrli smo no, zelo močoo rusko pelioto, katera se je vsa prestraSena razpršila, tako da smo nekaj Rusov ujeli. Kar nafinkrat so pa | rišli še drugi iz skrivališča — okrog 200 mo/j — ki so pričell' »a dalja\o 30 do 50 knrakov mnčno na nas streljati. Streljali so pa jako slabo. Krogle so sicor zelo žvižgalc, a previsoko. V divjem gaJop>u srao | rodrli skozi njihovo sredo in gozd njjhovih dolgih bajonetov,. Tudi ruskili ujetnikov nismo izpustili, noben r.'ajii ni ušel. Pustiji^smo tamkaj le dva naša mrtva in dva konja. Rusi Bo pa imeli velike izgube. Moni so Rusi ranili kionja na nogi, ena krogla me je le toliko ranila na roki, tia se je pokazala kri. Tisti dan smo bili pohvaljeni od >.s;>li iifftii) predstoTnikov. Sedaj z veliko navdn&enostjo sledimo isovražniku. Spremlja nas Bog in sveta njegova pravica! Za tobak in ogenj. Se le v idivjem koncertn, v katerem igrajo prvo vijolino puške, topovi pa boben, spoznaš, kako grozna uavada je kajenje! In res je dosti vojakov že dalo svoje življenje za svalSico, ali ker so jo hoteli sarao nažgati — je pripovedoval neki ranjeni vojak, ki je prišel s sevcrnega bojišfia in je z nekim posebnim iižitkom potegoval v se dim svoje svalčice. O, marsikaterikrat je bila zelo huda za tobak, je bridko vrdihnil, in kdor ga je imel še kaj v svojem žepu, ga jo varoval kakor zlato in ga n) dal, brate, inga ni dal, če bi ga bil tudi na kolenih prosil zanj, In če sva si bila dva tudi najboljša prijatelja, za tobak bi se bila stepla! Potegnil je potem parkrat globoko in melanholi6no pripoviečloval dalje: Nekaj groznega je, 6e moraš biti pnr dni in | ar noči v bitki, da nimaš niti mrvice tobaka, niti koščekn svalčice. Ce bi hil vsaj šfl komisni iobak, da bi narpdil iz njega svalCico. Kos 6aso;>isa in sploli vsak košček papirja je imel za nas velikansko vrednost. Kakor volkovi smo vselej vsi padli uo njem, če snw ga sluCajno našli na tleh. V ta.k papir smo zavijali komisni tobak in take cigaroto so nara dišnle bolje nego liavanke. Tn Ce te je tovariS prosil, zaklinjal in rotil, da< bi mu dal košček časnpisa. bi ga mu nfi dnl. ker je imel zanj nenadomestljivo vrednost. Prihndnjič bi sam ne imel nič in vsaik iina. vendar sam sebe najrniši. Za užigalice je Tinm predla praiv tako z"elo trda. K'dor je imel par užipalio v škatljioi, se je mogel smatrati za bogataša med ostalimi r«v«ži bojne Crtfi. Zaradi štedenja s« je ogenj pri vsalčem polku in uri vsakem veejem od^elku vzdrževaJ stalno noč in dan. Ali s svaltSco ali pipo. navad.no pa z obema. Naši zakp\ri ak» W^t daleč od ruskih. Videli smo popolnoina ciobro, da je tudi^ ž» Rusom šlo trdo za kajenje, kakor nam. K«k)r ni moral, ni rad molil glajve iz zakopa, Toda tupatam j» ;\:odi) kak ]Jus iz zakopa, se skJjueil in s.k-oftil v sojedni za.kop. Komaj je izginil tamkaj, so že letele naše krogle narij. Tako pa je bilo sajno iz pofcetka. Pozneje smo tudi mi od zakopa do zak^pa lelali po ,,ogenj", pa niso niti oni na nas več streljali,-kakor tudi mi ne nanje. Večkrat se je dogajalo, da je tak neutolažljivi kadilec moral teči od zakopa. do zakopa, ireden se mu ie posrečilo dobiti ogenj. — Ati bi pa ne šlo tudi, da bi se dala cigareta prižgati ob puškini cevi ob strelu, serrv vprašal. — Ne boj se, tudi t» so poizkušali nekateri, toda škoda je bilo cigarete. Ostalo je ni skoraj nič in tudi ge tisti košček ni gerel. Mogel si je eaino le osmoditi prste . . . ,,Prleki" v Galiciji. Dragotin Novak, uačelulk ljutoiuerskegii Orla* sedaj četovodja pri 28, inf. div. štabu (vojna poSta St. 73) piše našemu uredniku z Galicije dne 16, jajmarja 1915.: Dragi! Danes imara ravno nekol;ko časa, da se tudi jaz v svoiem vojaškem brlogu oglasim ter malo spišera ^doživliaje ia življenje" naSih slovenskili fantov, kateri že šesti mesec sto;imo trdno kakor skr,la in zid proti našemu sovražniku! Pred kralkim amo lali ru.skemu medvedu precej smodnika poduhati, nakar ga je prifeela glava boleti in se je potegnil nazaj v varno. Pa tudi to mu ne bo mnogo pomagalo. Naši lantje ga pridno zalezujejo in so uiu zmiraj za hrbtom, kac ga zelo jezi. Posebno se boji naše dobre pe_ hote in bajonetov, s katerimi mu naši korajžni fantje večkrat mehčajo rebra ter ga zapode v d'.Vji beg. ,Tudi naši dragonci. doma&i fantje petega dragonskega polka, delajo ruskim strioera veliko skrbi. Rusi jim pravijo ,,rudefti vragovi". Kadar zagledaio tako vatruljo, kar klofee pridejo dragoncem nasprofi in se vm udajo. Vldjub vsem groznim težavam, smo vendar slo venski fantje zmiraj veseli; radi prenašamo vse, kr.r pride, bodi si po noči ali po dne. In to stor jroo vse zato, ker hočemo rešiti našo ljubo domovino, ostati zvesti podaniki našemu sivolasomu vladarju. S posebno navdušenostjo čakajo m sledijo naši korajžni ..Prteki" kadar pride povelje ,,naprej". Z nataknjenim bajonetom se vržejo kot levi med sovražnikove vrste. Gotovo Te zaniraa, kako gre meni na bojišču. Jaz sem dodeljen divizijskemu štabu St. 28. kot vojni redar. Kaka je ta služba, si lahko predstavljaš sam. Pa saj veš, kako se že glasi: ..Slovenska kri nikdar ne sfali!" Pri tej diviziji smo veSinoma sami Prleki, same spodnještajerske korenine, Da, ljuM, veliko jih pa že tudi sladko spi, kateri so padli kot žrtev za svojoe, s kater^mi sem ^e skupaj pri odhodu na bojišče na postaji Spielleld z čašo domaoe kapljico v roki pil in na zdravje zapel pesem: ,,Saj ni še blo to zadnjokrat, da skupaj smo ga pili! ..." Ali božja usoda je hotela drugaše, Zares sva trčila s tovariSem in domačinora lepega Ljutomera to pot zadnjikrat. Zadniikrat sva si stisnila roke v slovo in se poljubila na čelo; zadnjikrat sva si klicala, ko so se zganili vlaki, njegov proti Celju, moj proti Gradcu: .,Z Bogom, ostar.i zdrav!" In zares! Bilo je za vselej ,,Z Bogom!" Dne 27. avgusta sem jezdil svojega ,,švarca". Bilo je pri Gli- nijani. Nesel sem važno porofiilo. Ko tako gledam po straneh oeste, kjer so ležali ranjenci in mrtvi, mi ši- ne v glavo misel: Tukaj poglej, mogo6e imaš kterega znanca. In zares! Nisem dolgo premišljeva.1, stopil sem raz konja ter šel po vrsti s svojo vojaško čutaro, v kateri sem imei še nekoliko ruma ter dajal ranje- nim tovarišem, da so lažje prenašali strašne boleči- ne, katore so dobili od ruskih krogel. Zadnjega, ki je bil položen na nosilnico ter pokrit, odkrijera r,a ralilo. Mislil sem, da spi, Videl sem, da zarps spi, a tospan- je je bilo — večno. In kdo je bil? Bil je moj tovariS, s katerim sva na Spielfeldu skupaj zapela: .,Saj ni blo še zadnjo krat, da skupaj sva ga pila!" S solaa- mi v ofieh sem se sklonil na koLena k njemu, kateri ni mogel več govoriti ter sem opravil svojo krščansko dolžnost za mrtve. Za spomin na večno pot sem mu obesil okrog krvavega vratu svetinjico Matere božje in njegov rožni venec, katerega je imel pri sebi, ter se tako s potrtim srcem poslovil od njega s prošnjo do Boga, da bi se enkrat videla tam, kjer ni nobenib bo- lečin, nobenega vpitja ni težav, ampak večno veselje. Imam sro5o, da se me krogle izogvbajo. Lahko rečem, da je že sto in tisoč ruskih granat in šrapne- lov žvižgalo čez mojo glavo ali vsakikrat.sem jo sre6- no odkuril. Za krogle od pušk se pa niti veliko ne zmenimo. Samo en slučaj: Bilo je dne 11. decembra po no6i okrog 1. ure. Sovražnik je bil po rražje utm- jen v hribovih Krempno, od koder so padale krogle od njihovih pušk, kakor dež. Fantje od 78. peSpolka, kateri so b!li za prodftražo, niso dolgo premisljevali, ampak z nataknjenimi bajoneti na puški, so S\\ v pre- :.>ej strme visoftine z glasnim krikom: ,,Hura! Hura!" V trdi tcmni no5i je bilo strašno klanje, kateroga zgo- dovina ne more popisati. Rusko središče so zapodili iz utrdb vrli fant.e 87. pešnolka, levo rusko krilo 7. bataljon lovcev in desno krilo 20. bata.ljon lovcev. To- rej veftinoma Prleki in zravcn nekaj pogumnih Kranj- oev. Patrulja 87. pešpolka. mogna kakib 30 mož, jo nb H3. uri znitrai z nataknjenimi ba.ioneti privedla dolgo vrsto zaietili Rusov. Bilo iih je okrogk) 500 mož. Na«nkrat pride drugi prizor: Zdravstr«Dt oddelek z o v vo'ski iiu z;mo pi^lnšal?" Pristop m kdru >li jo. od 87. pcšpoika, z:ul«t eez o\«* iuv;i u j-aojenci. Noč je bila gimna; \e1 jp pristou M*ver \ /asneženih hrilrih. Oh, kako potrpežljivi so iui.-i ht f jje? Stopil setn h Pnenui Ipžko ranjenemn lovou, vproAal ga, aU ga moč o zobe. - ln kai jo oigovoril? ..K do pa 1)0  gamu, bl krogle. Junak nii pravi: ,,Eno že'jo še im:Mn, um> dr f.i Oragotin. [ii ta jp, da Sp I/i mi mili lk)g da! t.»1ko zdravia n moo.i, da H vsai «nkrf't v,anio<r'.!l st?t nataknjenini bajonetom prot sovražniku i i ,'ih vefi puslati na drugu svet, Noc o; sem kakih 15 Ri:s;>v cfctrrl1.Ko so ranjonce odp«V,a1 , je osta.1 lo ¦oden s:u pri nasv Bil je moj prijalelj Markež z T>ravsko;r-i- [ o! ja. Izdihnil jp. junaško svoo duSo. Krogla mii ie !>.! prodrla skoz ledvic-e in raztrgala jetra, tako, da : i bilo vpč pomoei za ij. Pristop.lt mdo k padtenm jii:i; ku, tudi g. vojui kurat je bil navzoč. Blagoslovil je nstank« junaka. Vsi smo glasno niolili zanj! V slovo sem mu izgovoril na ro'm hostc, k.er jp. i.o'o.':<•', pat !>esod vpr ('•!> navzoMh :n ta.kt> snio se r; /,š!\ Ti pa, dragi Markež, spaviii sladko i:i (o1i uvor >¦„ d;i s1 vid nto nad zvpzdami! Tako gro i apre;. Srpfp i bo vsak, kateri bo prestal in estal ž v v \v\ tivfru \>ski. Nam, zakoiiskm možem, je sevcda iuuvp/1 ria te-r.i ležeoe, ako bi skoraj slSa'«, <ia 'o mir. i~'v.w :w pcf zares dolgo v ognju! rievela žel'o iniamo vsi iro ita je: Ruse pošteno naklftslKi. | Dtoni jsa so vrisiti /.- .dravi k svoj'in ljublin »' dragim! .!(' pa^. tako: (<ohu ^o iiRiii naznanjali jutro in vcftor iioina'.v'i pt-t^lini a! Kokot , fukaJ fiii k,a:Oiii! Najvo(v':e vosclje vojaka jc. ako do'ii pogr«st»na poro^ lo (vil Ijnhili <!onm<v'ih. Tt pa,-dragi mo:, .sporoXi v ,,,Slov. Go.spodar ju", da .še Dragoti i živi "u Se bo inMrsikatcrenvu Uusm r»ovxroft;l sive laso. Tudi |>ovei iiKMm dcanarin ti.m • Maljni StroiVi vas . da šo Dragoti' i živ: /drav ni no |.K>Sko<lovan. V sr^skpm uj^tništvu. GosiKKi Blaž Liliia. jH)sest?iik na Lavi pri t1t»! ¦ in» nain je poslal v ui>oral.-o prepis dv«h (!o;)isaic, V ih jo pisal si \ Vi>kos!av s srbskoua uictu^tva: Niš tt:,w 21. novcinbra 1914. Prairagi starifti! S[ire'm i" mania ivajskrenejše ftasftke k Vašemu godu, <>b imioi-i žel m Vam vsein sročepolno. novo leto, Nahajam se zdrav v ujetništvu v Srbiji. B 1 simu od šrapnela rarjen v desno nogo a sedaj j(? dobro. Tni ravnalo z na rni leno in se lahko s^roba^nno. po niestu, ya voiidar doma nisem noleg žene in otroka. Ali ste žo:io obiska li? Piš;te kaj ali pa mi pošljite |<) l>ank- rekaj denarja, kakih 20 K, če ne bo poprej mir. Pismo liodi ser.t iu tja skoro 40 dni. Kaj pa brat Franio? Srčno poz drave v.seni in Vam inama poljub Vaš siu Vc,kosla\ Druga do[)isnica se glasi: N'.i», dne 30, decenrtira 1.9-14 Oragi stariši! Vaše pismo dobil. Hvala! P.ftito ka ve6, kako se imate doma. Jaz seni do sedaj livala P>o mi Se zdrav. M-nogo s-fim doživ-ol, nuiogo i)rctrpcl, v\ komur ne želim kaj takega. Dal Bog. da se kmalu vidimo! Kako s^ imajo sfari očo? Alivsto \IY\ pri nuv žeui? Moj I^og, kaj i>oftne-? Prosiin pošlj te nii 40 K >hujšal som za L'0 kg. Dobil s«m sivc lasp."Pozdj-av v.sem VaS sin \rcknslav, Odprta noč in dan so groba vrata . . . Cetovodja 87. pešpolka Jakoh Mep;la, pi-iilelje zdravtiiškainu oddelkif na južiuun bojiSfiu, vnet član VIlade;iiško Zveze pri Sv. Lenartii pri Veliki Ncrtel- ]i, pi,fte (]w 1"). jauuarja svojeinu prijatoljii: Zeuioa v Bosni. dne 15. jauiiarja. Dragi Jakob! Naznanjain Ti, da sem včora prejel Tvoje p:smo, za katero so Ti lepo. /aiivaljuieni. Kakor vidim iz pisma. ste Oslušovčaiii iuocto prlzaileti po vojski, ker so skoro vs', ki le tnorojo puškn nosifi, poklioani pod orožje. Dal Bog, da bi se vsi z_ dravi zopet oovriiili. saj za vsakoga ni krogla kovaua. V tem času se usoda nagio spreiniiijn. nekateri ji> srefien \n tudi v najhujšeii) ognju s;,1 niu nc prlppt ničesar, dnigi So sovražnika prav no vidi in r/o moiv uasti zadet od jeklenk-e. Kakor bftroš po ftasnikih. i. manio ninogo lirabrih juiiakov, katoi-'im pripenjajo zlata in srebnia odlikovauja in zoppt noStot;) jo onili. k dobe liiUiiftsto zlatoga- križca na [)rsi. l(\s<:ni križ n;1 hladni grob. ...Odpita i!i>r- in dan so grol>ti vrata. a)" dnova no pove p.obena prafka." Vsak dan žoljno pri ("•akiijem kakega porofiila od brata, Jaiieza. pa veduo zastonj. Od 12. doceinbni ^o nisein i¦¦o!)-oup l-arto dob:i, ^e ravno nni vedno pišPni. Kakor kpiii Ti že zadnji^ porofial, je Kondrif-ov- Tiuc tcžko bola:!. meni ,ii> ¦|>'sal. da sc \:v. bova voi1 vidola. Sev-oda tiidi jaz nc sincm i-('(vv, da Se pridum kdaj v OsluSovce, ker do tc yn jp So nredaleR. Danes ali jutri latiko dobiin povabilo svnjoga bataljmia, zopot odri'>i!i. v\ tedaj l>o zo pot (Inmačo kakor je sodaj. Sedaj mi gir liobro. posla ima,m sicor nniOjio. /.at<> pa. toplf) šol:o, diivolj liranr iu slamnjak, kar je za vojaka glnvna reč. Imamo s<'ilaj blzu 500 raiijenc-ftv in l>ol;;iko\ z razliČDimi b<> lcziumi. Zbrano so vst< narodnosti. Slovoncev je z«lc, malo. O(\ sanitct lili voiakov sva ftiinn dva Sloveni!.'i. Sedaj so n«v'im hrvatski. Mnj posel je, tisto. ki gredn i;aza.j na bojno poli-p. posteim oblefi, obuti in oborož;. ti. Na sv!donje! Mnogo pozdravov 'IVbi in vscm nstalim poSilja Jakoli 'Megla. Slovenski vrtnar na francoskem bojišču. Franc. Oovlrk, vTt1»n;r vifhiberju ()»i ('»'ljiii, /<la r>ri avsfrijskili motornih baterijaJi v Nemftiji, piSe dno 1. iamiarjf! 1015 ccljskpinu npatu mil. g. Og!-a.(lijii: Mil. g. opat! Hitro je preteklo sta.ro leto. Dane.s se že nahajamo v pričetku novegai leta in gledamo zopet toj strahoviti svetovni vojski nasproti. Dosti jili Se bode od nas in naših tovarišev kri prelilo za IjuM) našo domovino. Ne vem, k'a)j mo Šo eaka. V'ele6astiti gospod! Ciotovo jim jo znana naš.* težka motorna baterija., Ortl k^vani smo že, bili pr Naniiirju, Maul>euge in svetovni trdnjavi ;Antwerpen. Ros, posebna sreča nas je do sedaj spremljala. Mtfseo dni so že naiiajamo v južni Belgiji, no dal^C od OsteHde prt morju. Predno smo mi./v ta boj posegli, jt* gos; od vojni kurat v inestu Roulers impl v cerkvi 1p;h> (irirligo. Vsi smo opravili sv. spoved. Oa tistega e'ivsa do danes pein vedno pra-v vesel; iu vsako i ajtožje dulo z \esoljenx opravim, res sc mi to čudno duzdeva. Tukaj jo sedaj najstraliovitejša bitka, kar sem jili šc dož ,vel. Kakor je znano, jo bojna ir\ dolga čez 200 kni. SoVražnika je vefi kakor nas. Vef-krat napravijo Francozi \n Angleži izpad proti našiin postojankam. Pa kaj jim pomaga, 6e se prikažejo tu Nenice.in pred oči, pr.dfljo že \ stralrovit ogc.ij, p< do ben peklu. Kupe mrtvili obleži, kaikor pravi iiemšk;i infanterija, ki pride iz strelskili jarkov. Mrtvi ležijo ve<S dni, ne da bi jih mogli pokopati. Res nekaj grozovitejšega si človek niti misliti n.o inoro. I.e prn željo imamo vsi: Bog nam daj sreCo, aa zmaigamo, da bo tukaj enkrat konec te i<rrozne borbe. Angleži, ki so te svetovne vojske najvefi krivi, vodo dobro, če mi tukaj zmagamo, ; oteni gremo z Angleži delati stari ra^un. Ki>r so je sovražniks tnk?j na; prostem poljii fitrdil, stroljamo nanj s težkimi baterijanii in smo jili že np.kiij razstrolili. Nafto veliko lx>mbe so tPžke pa •m kg. Božični vočer smo ilobro odpravili. Dne 24. deuembra sino streljali do 4. uro popoldne, potem smn 'ui nelifili in smo 2 km od hatorije nazaj odšli. V oni liiši je bila okinfana smroka; šli smo noter iu vsaki izniod nas je dobil dva zajvoja spod-nje obloke, smod!: i. t. d. Ker nas 'e r.ckaj Sloveneev zraven, opravi! smo božifino molite^-. Neniška infanterija in poljska artilerija je neprenehoma streljala. Res Skoda, da \7. Celja \n celjske okoline ni nobenega tu pri nas. Posebna sreča, d'a pri naši drugi stotniji še nobedeji iiwž ni pačlel in težko ranjen tudi ni bil še nihče. In Bog nam daj res takšno srečo še zanaij)rpj. Veselo novo leto! Slovonski junak padel nafraDco^kem bojfšču. K'pz!m-vii; io.i ir-ai- Jožef Drole p se z Ira i nsko iiemSkpga lojišoa svo|ini staci.štMU jia Polzcli: 0'Stonde. S. janiiarja. Dragi! Mnogo sronih poadravov Vain pošiljani z daljiie Be'gije. Meri <rre tukaj po stavi navadi. Z ilrav soni Sp zniiraj, hvala Bogu. Boji se vršijo tuk;r i!O("! in dan. \ojtia sreea se menjava. dancs smo mi aa boljšem, jutri zopet sovražnik. No, pa mi /. uaS'in velikani (težk'mi možnarji.) smo uničili žp marsikat(M-n sovražjio baferijo. Nekaj sovražDifi pastojauk ii> bilo. kj sq takn sip-ale ogenj na nas, da je b'ilo strašiio. \'(ul, o io !i'| (vak boj. Xo in potem. smo jim pa 1p pris' li pnkrat na sled in -pregnali sino \\h. Mi obstreijnU1ino vedinoina Ie trdnjave jii niesta. Mesto N. se prav /.agr zoiio drži. Mislim. da jim l>onio žo prišP, do živega, Na ,«tarega leta ilan proti veeoni. ko je uaft oddolok šel v službo, priV«ti Arapnel-v nasn batpr?jo. Zadel je žalifx)g pnega ¦Rlovienskii\_a junaka, doiiin .ržje l-M-agerskoga na ^taj^rskeni. .lunak sp jc takif zgru.dil. P> 1 ji! pri priči mrtev. šrapnol ga jp bl za_ (,lel v glavo. Žalosten je bil pogled na. vrleiza junaka. Sf»ravili smo zvpstega vnjaka na dom v voiaSko staiiovaiije. drugl dan siiki ga v navzor-nosti veft vnjakt;.slovesno pokopali na min>dvoni, Bil jc prvi junak. k e pad-pl v pcfmcscriieiii liojevaaju pri naši motorn' '»aiP.iM.ii. Kaiijen S^ n.i bil noheden od sovražne krn«ie. <"'Pprav ji,h jp žp na, stotine \n stotinp Svinalo pc /rakii okrog našili batprij. Nas jo obvarovahi rok;; .\a;vi.š;pga. Mi inuMno šp zanaprpj zanpaajp v na,šii priprošnjici) Dovicd Marijn, da nas bo obvai-oval;'¦n-urf vsoni lindini 4ii do konoa vojske. 1'otpin se z vf spl;em in polni1 slave podamo v našo ]jul>1:i>uo naiv. slovonsko domovino. To jo nas vseh cilbia. /.plja. Boi-Mas usl ši. da bi strli do tnl sovražnVka. Srfco Va':iozdravljain ii< ostaiiPin Vaš livalcžni smi .!o>,pf Drolc flnstrijslio-rusSio bojišče. Marilior. 27. jamiarja. 1'oroeila z bojišč so postala proccj skopn. Sneu iu dož in blato onemogočujpjo \sako vpftje vojno podvzpt.jp. Na 1? u s k o - P o 1 j s k p m s« vršijo 1p bolj artilerijski boji. X (1 a 1 i c i j i jp naša avstrijska arlilprija posebini nni^iia \ae sp laliko ponasa z lepimi nspclii ua ccli bojni ri'li. posdinn pa okoli nipsta T,ar- IMIV. X K a r p a t i h jc monda vrcnie zadnje dni postalo za preniikanjo vojaStva ugodnejše. klajti dan za dnevom slišimo, da se vrše med naišiiiii in Rusi pogosti spopadi. Naše čoto sp borijo z nspphom, Rusi so iimikajo, f-ptudi polagoma. Boji v Kmrpatih obetajo jiostati vcdno siliipjSi iu važnpj.ši za iia-i5o bojno črto- V B u k o v i n i so naše četB ustavile prodiranje ruskih Cet in jih premagale pri Jakobenyju in Kirlibabi. Rusi so imeli znatne izgube ter se zadnje dni ne spuščajo v boj. Vobče laliko rečemof Rusko prodiranje je seda4 na celi črti ustavljeno: Se \'.eč, zač«li smo mi prodirati, četudi 1p mestoma i» korakoma. Poseben mir med Avstrijo in Rusijo ? Z i)u aja se porc^a: Poluradni list ,,>Vi«nor allgeinein-o Ze tung" prinaša i/, porooil danskih' in nizu* zemskiii časnikov vest, da se ruski listt inor-no pefiajo z mislišo, da bi¦ Rusija sklenila z Avstrijo poseben m i r. Ta iuir bi se dosegpl na ta najCin, da hi Avstri- a prepiistll-a Rusiji izhodno (lalicijo, a R-usija ne bi imel-a nikakega pomisleka, ako bi se Srbija priklopila Avstrijj. Za nas je pdino zaniniivo. da se torej tudi v K.iis ji slišijo ninogi glasovi, ki soglaSajo v tpm, da bi se Srbijo prepust:lo svoji Uvstni, usodi1. Iz tega sledi, da je nPka mofina ruska straaka pustila Srbijo na c-edihi. Vsa druga razmotrivanja ruskih 'listov o p(»sebnem in ru- nimajo samo obspbi »moviio nobenegit pomena. Avstrja nikakor iii pri voiji, da bisvojo dedno la.st prepustiia sovražniku in naj se gn; tukaj za celo kro loviao ali le kak del. Pod nobenini pogojeni Avstrija ne bo tega storila, ker so vozi, ki vežtejo naše dežeie z liabsburško vladarsko hišo, takn trdne wi mofine, da sp ne niorejo pretrgati. Zaslupi avstro-ogrskp aruiadp. Švicarski list »Berner Tagblatt" porofia xelo zaiiimivo u idugi avstro-ogrske armade v sedanji ivojski \n njenih iieprecenljivih uslugah, ki jili je slorila Nemčiji, da jo je obvarovala ruskega upada. Hindonbnrg ne bi nikclar mogel siaviti svojih uspehov, ajko bi avstro-ogrska arma(Va\ z na-dčloveškinii napori ne zaposlila neštPto \oliko množino ruskega \ojaštva. -— List končuje: .^Priznati se mora, da jp v celi vujski iinela avstro-ogrsK.a anna.da izpolnjp.vati mnogo iminj prijotno nalogo nego Hindoubiirgova armada, Vr\ tpm ra»n zares veliko mero udaiiega samozatajpvanja in brezpogojnpga zaupanja v nemškjega zaveznika. Todi", še prišel bo čas. ko se bo oiikral pokazaid, da je avstrijska armada ua i)ajea»stneiSi naftin izpolnila svojo nalngo in znaten del doprinesla k iispichii." Hojna firta v Karpat-ih dolga 120 km. Vr karpatskih gozdavili in sicer v prostoru med piMilazom Uszok in gorovjem Cnntliora (ob južno-izli(idni gališki nieji) so izbrulmili zadnjc ilni srditi boji. Našo čete napadajo Ruse in jih jiotis^ajo nazJaj. Borba so vrši vpcinoma na ogrskem dolu Karpatov v ozpmljn rpk :Uag, Latorca in Nagy. Nafti potiskajo tu Rusp knrak za, korakom nazaj. Mnttgo iMiskili postojank v kai'i)atskem. pobooju je padlo \ naše rokp. Pri Tatarskem prelazn (blizn niesta Korosniezo) se j»a je zadnje dui pretpklpga (edna yr§il vrofi boj med najšiini in mskinii četami. Priti.sk Avstrijoev je bil taka silpn, da so se Rusi inorali umalkniti na gališko stran in so pustili, na bojišču nad BOO mrtv.li. V dvodmivnih bojili na Karpatih so naši vojaki njeli črpz 1000 Rusov. Uni^tMia ruska kozaška fcela. \'eč sto mož broječa ruska kozaška Ceta jp dne 23. januarja udrla do gore Plmska. ki Ipži jjužno od Slezijsko-gali&ko-ogrskp mejp ualiodno od Eperjpsa). Naša ni'tilerij!ai in infantprija. sta kpzaško f:eto popolnoma uničili. Rusi, ki so prodrli fiez Beskide (zahodni del Karpatov) na severozahodno Ogrsko, so svojo bojno frfo mnaiknili za 12 kni nazaj. Srditi dvadnevni boji za mesto Kirlibaba. V južni Bukovini Rusi uiso prišli na svoj ra<;uii. Nameravali so udrpti na Ogrsko. a. so bili v boph dnp 18. do 22. januarja hudo tepeni. iNaŠa armad.i, kateri poveljnjo polkovnik FiSer. za katerega glP.vo ho Rusi že jeseni razpisali nagrado 80.000 rnbl.. je Kns« pri Jakobeiiyjii in Kirlibabi tako hudo natei ia. dii so sp morali po"d velikimi izgub<~mi umakniti (»rcfi spvpimi. MPsti J'akobpny in Kirlibaba. sia zopet v i'i,ši lasti. NaSi tojuivi in kroglo iavstrijski.i strojnih in navadnili i^u.^k so z v-isin grozno žpIp v niskih vrstali. Za nipsto Kirlibaba so trajali bnji neprestano dva dni in dvp no^i. Na ruski strani so bili uniffeni cnli baialjoni. AvstiMJski od[)or jo prišPl popolnoma iicprifalcovaiio. Unski nafrt iKJalovijon. Noinški majiir Moralh pišu o bojili ,,v južni Bukovini: Rusi so impli rosen načrt. ndreti iz Bnkovine i)l) rpki Gobo z jno^niini silami na Ogrsko in priti avstrijskomu dpsnp.mu krilu v Kar[)atih za hrbet. In kakor liifro bi sis Rusom ta načrt posrečil, bi jim bila. pot iii'i Sedmograško- odprla. Riisoni so je prcdrzui nafirt izjalovil. V Przemyslu ujetih 5000 Rusov. Dopisnik bpniliinskp.ga li.sta ..P.erliivp.r Zpitung am Mittag" porofia- i,z avstrijsk-pga: časnikarskpga star!a: Zraku|)l:i\ ci. ki mknro \ sak dan prinaSajo poro- čiia iz Przemysla porofajo, da so Rusi svoje napado na trdnjavo malo<laije popolnoma opustili. Rusifosvojo napadalno korajžo.zgubili posebno pri svojem arti¦feri.jsk.ein mrpadu na božični večer, ko je težka trdujavska artilerija krepko bdbila vse napacto, Odslej vlada pod trdnjavo mir. Trdnjavska posadka še vediio izpada. in dola Rusom velike skrbi. Okrog 5000 ruskih ujetnikov se nahaja v trdnjavi. Posadka je nplenila pri svojih izpadih tudi muogo \ii nega gradiva: -vozove s strel vom, vojaške kuhiiije, žarkomete i. t. d. Rusi so niorali zapustiti že več važnih j)ostoja;;k pod trdnjavo. Cone za živila v Praemyshi so ostala pri navadni višini. Ako ne bi grmeli topovi, sc rusko (ibJeganjp u"ti ne bi nuiogo čut lo. Sileaogenj avstrijske artilerije. Boji med avstrijsko in rusko artilerijo ob Dunajcu trajajo že nad 14 dni. Središče teb bojev je pri niestu Tarnov. Castniki, ki so se vrnili z bojne črte, pripovedujejo, da so naši prizadjali Rusom pri iTarnovu izredno velike izgube. Avstrijska artilerija nima na razpolago posebno ugodnega prostora, pač pa glede šteiiila topov prekaša rusko. Izhodni breg Dunajca, kjer stojijo Rusi, je kiakih 1400 m višji od zaJiodnega. Hribovje, na katerein je avstrijska artilerija, je še le dalee proč od reke. Rusi lahko natančno opazujejo kretanje naših čet. Naša {nrtilerija v prostoru pri Tarnovu pa jc tako rnočna, rda drži Ruse trdno v kleščah. Udarci, ki jih naša artilerija prizadeva Rusoni, bodo za nje nepozabni. Ujeti Rusi pripovedujejo, da je ogenj naše artilerije tako silen, da bo Rusora nemogoče vzdržati v dosedanjih postojankah. Mnogo ruske infanterije je že zbežalo iz strelskih jarkov, ker imajo Rusi grozeri istrah predi tulečimi kroglami iz naših topov-velildanov. Rusi zadnji eas zelo slabo streljajo. V osemurnem, obstreljtfvanju so neki dan ranile ruske krogle sajmo — enega Avstrijca! Novi jialiori v Itusiji, Petrograjska brzojavna pisarna uradno poroča. da so ruski Crnovojirjki letnikov 1875 do 1895, ki še i iso bli v])oklicani v voja&ko službo, pozvani na nahor. Pri teh naborih upa dobi'ti Rusija nad 4 milijone rovih voiakov. Dffsfpljsbo-spbsho bojisče. MaribOT, 27. januarja. S srbskega bojišfca se vedno ni nobenih porofcil. Inozemski listi so porofeali, da so na&e ftete že zavzele Valjevo, kar pa se uradr.o ziapika. Razširjala se je tudi bedasta vest, da so avstrijske slovanske polke poslali na Irancosko bojišče. Tocla naše poslaništvo Vi Svici je, pooblajš&eno od. avstrijske vojagke strani, označilo to vest kot prazno izmišljotino. Slovani v Avstriji jemljenio ta uraden popravek inozernskih laži z zadovoljstvom na znanje, zdi se nam pa, da bi bilo dobro, ne saimo v Svici, arapak sploh z Dunaja pred celim svetom zavrnitHako hudobno laž, ki Łkodi dobremu iraenu avstrijskili slovanskih narodov in njenih z"a Avstrijo umirajoftih sinov. Na iuziioni koricu Dalmacij«. V Boki Kotorski jp položaj po poročilu zagrebškega ,,Obzoral> tak, kakoršen jo bil ob izbruhu vojne. Semtertja grome topovi s črnogorske strani, toda njih ogenji je docela brezusi)ešeii. Z neke točk.e nad Kotorom streljajo Crnogorci s puškami in zavirajo prebivalstvo v mirnem vršenju njegovega posla. Na fopovski ogenj so se prebivalci že docela navadli, zato so popolnoma ravnodušni, kadar gamejo grmeti topovi. Skof Uccellini je bil o božiCnih praznikih v Kotoru, na to pa se jp zopet vrnil na svoj priljubljeni otok. Zbirke za Srbe v Rusiji. Po ruskih listih Srbom liainenjenc zbirke lo poČasi na^predujejo. Grozi neuspoh. JNIajbiraliio polo je prvi podpisal ruski ministrski prp.dspdnik Goremkin, ki je daroval Srbom 50 rubljev. Rusija zopet posreduje. Ruski poslanik mi srbskem dvoru knez Trubeckoj se je to dni zopet poali,l v Srbijo, kjpr se bode baje mudil ool teden. \' Sofijo je doftel z ualogo, dn venilar lo dosežp sporazum nipd Hrbijo in Bolgarijo. Baje ima soboj tudi popolnoma iasnc ponudbe Srbi.jp. Rpcimo. da ,se res doseže meil Srbijo in Bolgarijo spo!'a./.nr,i. poloni sn i» ttv-ov-v/.um vv. trv^š;! n:> vv./.merjc Bolgarijc do Avstrije. ainpak Bolgarija bi v slučaju, da ji Srbija rp.s kaj dolo^PiiPga ponudi, no upadla, v Srbijo. Srbski poslanik pri sv. Otetu. Ker je prišlo glede cerkvenih zadev katoliškili Srbov med sv. Dčetom in kraljem Petrom do sporazumljenia, jp srbski kralj imenoval za, svojpga zastopnika pri Vatikanu dosedanjega srbskega poslanika v Cetinju Mihaela Gavrilovifia. 'Mož je, kaflcor poročajo nemški listi, učenjak in se posebno veliko peČa z zgodovinskim raziskavanjem. Da dobi Srbija svojega zastopnika pri sv. Očetu, o tpm sp je dogovor dovirgil žp pre'd svetovno vojsko. lieiiiio-fFsnEosko bonsce. Maribor, 27. januarja. Se vedno sp pečaio vsi listi z boji pri Soissonsu. Francozi iščejo razlogc^-, zakaj so bili teper.i Nemci pa opisujejo, kako so zmagali. Angloški listi > ravijo, da so bile Irancoske izgube pri Soissoiif-v.i velikanske, izgubili so 12.000 mrtviih, ranjenili in njotih. Na Francoskem so se žo do dobrega na-veliGal. \ojske. Kar je bilo še navdušenja, je kar razpršelo. I.judstvo bi bilo gotovo ve6 nego vcselo, ee bi nastal ir.ir. Zelo ozlovoljeni so nad Angleži. Njihov,a. trgovina gre boljše, nego kedaj poprej. .Zaslužijo mnogo denarja. Nimajo še velikih izgub in njihove bogate pokrajine še niso opustošene. JOdkrito rečeno, na Franroskem niso bili brezpogojno ozlovoljeni, ker so nemške ladje obstreljevale anglešk.o obal in so upali, da jih bo to vzbudilo. Tudi o Rusih no6ejo Francozi nič \eč slišati, kajti namesto da bi prodirali proti Berolinu in Dunajju, se umikajo proti Petrogradu nazaj. Razočaranje je neizmerno. Vojaki imajo grozno živIjenjo v strelskjli jarkih. Pripiovedujejo, da mnogi že dvigajo rake, da jim Nemci odstrele par prstov ali pa kaj drugega, da iiostanejo nezmožni za boj in ife; pridejo domov. Siner pa je na celi francosko-uemški bojni 6rti, kakor že mesoe in mesce: sedaj tu majhni nemški in tam zo;*ft mailini Irancoski uspehi. T.o pri Rnisteonsu ,jp bil franfioski poraz obfeutljiv. Ženska župan \ Soissonsu. Pariški dopisnik lista ,.,Italia" poroea. ila je položaj \- Soissonsu obupen. Vse pa obfmduje pogumno madamo 'M^iccinerPt, ki namešCa že štiri mesce župana. Njej gre zasluga. ker jp osfailo Se nekaj mp.ščanov v mostn. Naba.vila je za mesto dovolj živino: iipki ])Pk je izjavil, dokler vztraja madama, ostanem i jaz v mestu. Tisti, ki so ostali v mestu, so za to iipkaj easa Se preskrbljeni z mesoni in s kniliom. rupcija-Husija-llnglija-Froncijs. Maribor. 27. januarja. Na K !i v k a z u' se bojna sreča močno menjava. Turki so bili žo scvonio od mesta Ardaglian in so se bližali mestu Tiflisu. Rnsi so dobili oja<v;enja iz Sibirije in 80 potisnili Turkc ob riisUo-turško mejo. Sedanji boji rp vršijo v bližini niesta Olty (jiižno-zahodno od Ardagliana). Turki so opustili obleganje Baluma. Iz ruskili poročil je posneti, da obstoji nevarnost, da bo ruska armaila: prodirala proti mestu Erzeruni ob Crnem morjii. .Enver-paša. poveljnik turške arinade, o Katcrpm ,<>" je razuesla vest, da je padel v boju z Rusi, se je vrnil z nadzorovalnega potovanja in porofa. lla je stanje turške armado na Kn\kazu j)ovoljno. Turška arniiada prodira iz Palestine proti E g i p t u. Angleži iinajo zbranib ob SueSkem prekopu žp do 70.000 mož. liuskt) vujnu brodovju je zadnjo dni obstrpljevalo nputrjoiia, turška mesta v turški S i r i j i. Od D a r d a n e 1 ni nobenih poroCil. Uiiorni mohamedanci so v/Marok u (Sevcrna Afrika) po 15dnevnprn kr^-avem boju s iraucoskimi oetanii zavzeli glavno maroPansko mesto Vez. Franoozi so izgubili 3500 mož. Ha moriu. Pomorska bitka pri Helgolandu. Dnp 24. t. m. je prišlo v Severnein lnorju pri otoicu Helgoland do ve6je jsomorske bitke med oddelkom angleSkega in ncrnSkega vojnega brodovja. (Oddelek neinšikeg^; vojncga brodoivja, ki jo bil sestavljen iz velikih oklopnili križark ,,Sey'dlitz", ,,Derfflinger'-, ,,JiVIo]tke'-. ,,Bluclier", iz štirih manjših križark in oddelka. tlorpediiili rušilce\-. jo plul v smevi zahodno od otoka Helgohind proti angleŠki morski obali. Oddelek angleSikega vojnega brodovja jo bil Sfevilnejši in, je štel pet na.|vef;.iili a,ngleških oklopnili križark in vofi manjSili križark ter 2(i torpodnili rušilcev. O izidu p.omorske bitke nied obema; brodovjema jp ugotovljono, da sp je potopila velika.. npmška okjopna križarka ..Bliiclier." Od posadke, ki jc štela 885 mož, se je rešilo 12:> mož. Po poročilu angleSks aciniiralitetp sta bili mo6no poškodovani fio tudi 2 drugi innnški križa.rki. a Angleži niso po angleškem porofilu izgubili nobene vojne ladio, am|)ak so imeli le 11 niniencev. Bitka pri otoku Helgolaind, ki je zn,an po slavni zmagi avstrijskega admirala Viljema Tegctt- liofla nad danskim pomorsMim brodovjem leta 1866, ;e je prifiela ob pol 10. uri predpoldn*e in je trajala 'o 11. ure. Ko so nemšfce vojne ladje opiazile angleš- ko brodovje, so se takoj obrnile, da bi utekle, a bilo je že prepozno in spustde so sp v bitko. iRazen poto- Ijene križarke ,,Bliiclier" sc jo posrcčilo vsem nem-« skim vojnim ladjam, tudi obema močno poškodovani- iiia jkirižarkama, pripluti v varno luko, kamor jih an- :'i"leSko vojno broddvje vsled nasta,vljenih min ni mo- tdo dalje zasledovati. Pomorsk;a bitka pri, Helgolandu je v tej svetovni vojski edina vcčja pomorska bitka :ned Angleži in Nemci v evropskih vodali. Nemškio poslaništvo na Dunaju pa; je razglasilo dne 26. januarja nasproti angleškiemu uradnemu f;oro6ilu, da je angleško brodovje v bitki dne 23. t. m. izgubilo 1 oklopnico in dva torpe'dnai rušilca. Tudi noročilo od angleške strani, da so se nemške kirižarkre umaknile, je neresnično. Prestolouaslednik se vrnil na Dunaj Z Du.iaja se ponra dne 25. ja.marja.: Prestolit- asledn.k Karl Franc Jožef, ki je pretekli toden od- otoval v Berolin v glavni neraSki vojni stan na obisk emškoga cesarja, se je dno 24. ja.iHiar]a vrnil naDu- r aj. V pondeljek, dne 21 jamiarja je eesar sprejel prestolonaslednika v avdijenci. Nadvojvoda je b 1 pr. tesar.in nad eno uro in mu j.e por<xv'al o svojem poto- vanju na Nemško. Tudi naš zunanji minister borari liurian je dne 24. januarja odpotoval v nemški gla\- i stau. Ministri gredo? Mi smo že v zadnji številki pisali, da so se za(¦eli nekaterim ministrom majati stoli, na katerih se•!i.io, a državni pravdnik nam je dotične vrste pri pregledovanju črtal ia tako so dobili jiaši čitatelji name^to članka belo liso v listu. Sedaj pišejo vsi listi, dn se maje stališče Stiirgkliovo in Bilinskega. Si>letke proti obema minis-troma izvirajo od 6asa, ko je padel grol Berchtold. Ker je Bilinski Sel z Jcrohtoldom v zunaiiji politiki čez drn in strn,se jjo že takrat govdrilo, da bo moral iti tudi BilinskL Raz>,entega se je B;l nskemn v vojaških \n avstrijskih (nc ogrskih) krogih zelo zamerilo, da jo še v zadtijem fiasu imenoval same Srbe za uradnike in razdelil štipen<iije srbskim dijakom. V Hjeroegovini je baje uprava opohioma v srbskih rokah. Držalo je Bilinskega lc o, ker se vlsoki trogi pomišljajo,, da bi n© zad«li slc. anskega prebivalstva v državi, ako bi odpustili Bilinskega, ki je edini1 Slovan v skupneim miuistrstvu. Namesto, Bilinskega bi baje prišel tržaški namestnik f.Tinc Hokenlohe, kajti njegov odliod ia Tfsta bi bil!benem dobrodošel dogodek za ItalijanB.. Proti Stiirgfclm se navaja, da ni dovolj gledal za preskrbljenje Avs<irijc z živili. Posebno hud veter (¦rije radi tega proti njemu iz nemškonaconalnega lal;ora in iz dunajskega rotovža, To ni čudno, kajti kot njegov naslednik se imenuje od te plati razven Bilinskega tud; dunajski župan dr. \Veisskirchner. Kršč. socialna stranka pa vstraja ob Stiirgkhu. Sploh je po i.aših porofilih. ki so prvovrstna, stališče Stiirgkhovo >olo trdno. Knj bo storila Italija? N;k vsfli iustnica,li plava to vprafen.nje, posebno pri nas ua jugu. Toda kratko in jasno monda nihče na vsvetu ne moro n.a, to vprašanje odgovoriti. So časi, ko so strank«, ki lmjskajo na vojfAo, bolj kviš*<u, drugokrnt so zopet nekolikio v ozadju. Ta*k.o tudi te dni. Strankp, ki želijo vojsko, izgubljajo na tleli, odlifini njili pristagi se 'izja.vlja.jo proti voj^tki. Brezpogojno za vojsko so le oni ljudje tenmega, izvora, ki mislijo, da pridf po vojski gotovo v Italiji revolucija, in upajo, da <bi no vojski bilo 'mogofte od;,raviti kraljestvo in upelja^i ljudovlado, v katerib se takim brezvestnim vedno najboljše godi. V dnnajskih političnih krogib se tu"di zatrjuje, dji je italij;Miski kralj ob novem letu z ozirom na svoje stališče rekel: ,,Bavojec ne bn izdajal!" Toda Italija je 13a(kor Rumunija, njeno stališfip Sc jp neodločeno. in za to moramo biti pozorni. Toda vznemirjajočim vestem labkomiselnih ljudi tndi gledo Itaiije dp verjamimo lahkoverno. Rumunska polilika. Rumunija še je vedno neodločena. »a katero stran bi so konfino postavila. *%< to trebji imeti potrpljonjp, čoprav tuintam slišinio, da so kaj zgodi, kar nam ni posebno ljubo. Tako n. pr. .jp Rumunija zndnji fas sklenila s trojnim sporazumom' pogodbo, da mu prndaja bencin. Vesti pa, ki Krožijo od časa do časa po naših 'krajili, češ, da so Rumuni že prekoračili naše meje. pa so seveSa popolnoma, izmiSljene in vsega obsojanja vre'dne, ker nimajn drugega naniona, nego da po nepotrebnem yznemirjpjo Ijuili. .Rumunija še jo neodloftena, to je edino resninio poroCilo o njenem stališču v sedanjem tronotku. Revolucija na Portugalskem. Portugalska vlada, ki je zafotkom vojske raizglafiala, da se bo ob strani našili sovražnikov ndele•Mla svot^vne vo:ske, je postala sedaj čudovito tiha !in portugalskiH vojakov ni vidpti nik',er. V deželi jo namroč nastala prekuojia proti sndan.',i brezbožni vladi, l:i ,je skrbela za polne žepp. scbi ln svojim najožjim prijaleljcni, Jjudstvu, pa. nalagala neznosna bremena, koveda vsi3 v imonu svRtle svobodarrusel ost; in erne protifarške gonje. Celo častniki in vo'aštvo je po nekaterih polki,b vzdignilo punt proti sedaiijim mogotoem in iii liotelo ubp.gati njftiovih nkazov. »SiovenskiUospodar*' in vojska. Na Nemškeni je radi vojskp prenehaJo izhajati že nad .r)00 listov. kpr niso lnogli prena&ati velikanskih stroškov. Tudi po drugocl 90 časniki prenebali radi dragiaje. Kako grozno se je vsled vojske podražiJo izdajanje (":asnikov, naj tukaj le kratko navedpmo. Papir se je podražil za 10%; surovo olje. ki goni rnotorje, je pred .vojsko stalo 14 K 50 v 100 kg, danes ' stane 48 K in ga še niti dobiti 11 i več. Olje za mazanje s-trojev sp, je jKidražilo skoraj za 100%, druge poir-ebftč-in« so po$kočile za 50% do G0%. Vrli tega so vsled vojskp skoraj popolnoma izostali inserati, ki poniagajo plačevati liste. Doliodki ea&nikov so se torej Kkrčili, stroški pa so poskocili najm-anj za 50%, Pri takih raz-meraJi morejo 9 težavo izliajati s e v e kl a I e t a k i 1 i s t i, ,k j e r n a r. 0 .5 r. i k i t o č n 0 ft J a 5 u j p j 0 11 ;fl r 0 c 11 \ n 0. Naš listi jc dozdaj še preinapil vst> težavc in jili bode premagal tudi _a naprej. Treba pa je, da ga naroftinki pridno podpirajo s tein, d a 11 a t a n č n 0 p 0 š i 1j a j 0 n a r o. č n i l) o i 11 111 u p r i d 0 b i v a j 0 n 0 v i h 11 a r « 6 niko v. Cini večja 111 čim rednejša bo armada naro6uikov, tem moenejš: bomo! Kdor še torej ni plačal ceIp, iiarofininp. za pretečPno loto 1914, naj to stori najnozneje do 15. februarja t. 1., kajti drugače mu bomo list b r e z p 0 g 0 j n 0 u s t a v i 1 i. Prosimo pa ee-n;<;ne narofinike tudi, da list plačajo naprej za 1. 1915 in s cer prej ko mogoče.