PHIHOHSKI DMEVHIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA Leto IV . Cena 15 lir - 10 jugolir - 2.50 din TRST sobota 2. oktobra 1948 Spedizione in abbon. postale Poštnina plačana v gotovim štev. 1014 OB RAZPRAVI V KOPRU Reakcija na zatožni klopi Od maja 1945 je bila. vojaška prava jugoslovanskega podaja Julijske krajine predmet *stematttne klevetniske gonje ^narodnega in krajevnega alicionarnega tasopisja; od inskega septembra pa se je a Sonja omejila v glavnem ,a jugoslovansko področje Tr-'a'kega ozemlja. tej sramotilni kampanji Akcija ni izbirala sredstev, namernim potvarjanjem in z opisovanjem izbuljenega krivičnega postopa-Ja do italijanske narodne ^Hjiine je reakcija podpiho-»j nacionalno mr‘njo med in Italijani in s tem iala vplivati na svetovno T v»o mnenje in ga mobilizi-®i Proti iz zmagovite narod-osvobodilne vojne porojeni ljudski oblasti, ki je te-eljito obračunala z vsemi anki preteklega nacional- neVa mi gospodarskega suienj- *toa. .^levetniska gonja proti delu ^ ciliem nove ljudske oblasti j 2a ves reakcionarni tisk ela 4'e drugi namen. Pomelo k ^6 motan vritisk na de-KTatilne ljudske mnoiice lia}°'arner^ega področja Ju- Joj* Jcra^ine^ in pozneje Tr- ' 5fce£7a ozemlja, z namenom, ,a se njihova enotnost in borben, ri?o ■, °st razbije in s tem ustva-Vovoji za utrditev njiho- ]Jp ^ Jo t isti£ne dediščine, ki si j. vo zmagoviti borbi pro- j^71^fašizmu s e vedno lastilo s Pomočjo in podporo an- iat,amrisl(e vojaške uprave s delijo v vseh organih 7* uprave. }o strategijo spadajo tako fll^10(ii(ne gonje o fojbah in horTaVe partizanskim kkCern' fca/;or vsa 9 on j a proti .alsnjemu demokratičnemu v aniu, ki je. kljub vsemu, to e«no ■ mi preračunano gonjo riala skoro do zadnjega• kh straiea^° spadajo prav *a. j Periodične spomenice tr-in istrskega CLN-a, ki ja " s Pritiskom na svetovno **> mnenje — imeZe namen ^ ®reti imperialistične tel-br! italiianskega šovinizma v borbi za zagotovitev •7ui-^C.ne dediščine /stri. na Un*bifl Alpah in na dalma-obali. Ut*6 S.° ^skusili, a demokra-te. 0 Vodstvo je v bratski po- n°st*°Sti vseh treh naTOd~ skupin stalo trdno in lje 0 vse napade oboievate-^ fašistične preteklosti. i(iScPrava, ki se je v Kopru lijProti skupini ita-nQVi skifl teroristov in vohu-jia ' narn vso to preteklo kaminSn° odkriva v novi luči in ^ 0 kaie, kakšni cilji so se skrivali-Vok ta’ fcjer središče te nske dejavnosti in od ko- * Slo . i. _ _ . elementov, ki se ne morejo sprijazniti z dejstvom, da je delovno ljudstvo enkrat za vselej zmagalo in si te svoje zmage ne bo dalo iztrgati iz rok Vsa klevetniška gonja in razne spomenice CLN-a niso nič drugega kot poskus opravičila za to, kar so s svojimi terorističnimi skupinami pripravljali in bi tudi izvedli, če bi organi ljudske zaščite s svojo budnostjo tega pravočasno ne preprečili. Koprska razprava proti teroristični skupini Drioli-Peren-tin je najbotjši odgovor vsem klevetnikom ljudske oblasti in vsej protijugoslovanski reakcionarni gonji; koprska razprava pa je tudi razgalila pro-tiljudsko vsebino kampanje, ki se je — pod krinko človečanskih demokratičnih in nacionalnih svoboščin — vršila proti ljudski oblasti, in pod to krinko pripravljala atentate, vršila sabotažo in vohunila v korist imperialističnih sil. Koprska razprava proti teroristični skupini Drioli-Pe-rentin-istrski agenturi tržaškega CLN-a — pa je pred svetovnim javnim mnenjem hkrati razkrinkala vojnohujskaško naravo te izrazito šovinistične organizacije in ji dokončno odvzela moralno in politično legitimacijo, da bi mogla pred svetovno javnostjo govoriti v imenu demokratičnih istrskih Italijanov in v njihovem imenu pošiljati klevetniske spomenice na Organizacijo zdru-> lenih narodov. BERN, 1. — V Bernu je bila podpisana trgovinska pogodba med Švico in Jugoslavijo. Po tej pogodbi se bo zamenjava blaga med obema državama modno razširila. Z zasedanja Zvezne ljudske skupščine FERJ KiflriO o uspel influsiriisfte proiziioflnic Leta 1951 Jugoslaviji ne bo več treba, da bi uvažala nafto BEOGRAD, 1. — Na včerajšnji seji Zvezne ljudske skupščine FLRJ je govoril predsednik gospodarskega sveta tov. Boris Kidrič, ki je v svojem govoru odgovoril na razna vprašanja ljudskih poslancev. Dejal je: ((Odgovoril bom najprej na vprašanje glede na sedanji položaj, ki izhaja v celoti iz izvajanja petletnega plana. V letu 1948 smo v industrijski in rudarski produkciji uresničili 70.5% proizvodnje, določene po petletnem planu za konec leta 1951. Na temelju orientacijskega plana, ki ga je na osnovi direktiv našega političnega in državnega vodstva izdelala federalna komisija za plan industrijske in rudarske produkcije za leto 1949, ki še ni dokončan in odobren, bomo mogli doseči v bodočem letu v industrijski in rudarski produkciji 89.9% predvidene kapacitete petletnega plana za konec leta 1951. Stvarno bo definitivni plan za leto 1949 dosegel 91.93% predvidene kapacitete petletnega plana produkcije, ki je povsem nova, posebno na polju težke industrije. To, tovariši, izraža brez dvoma stvarnost gospodarske moči naše države in samo po sebi postavlja na laž vse tiste, ki v slabi veri prerokujejo, da smo zašli v zagato, ali pa da bomo neizbežno zašli pri uresničevanju Titovega petletnega plana. Ostotek naše industrijske produkcije, ki sem ga navedel je dokaz, da smo na pravi poti ter da razpolagamo z objektivnimi pogoji in z lastno silo, ki je zadostna, ter da imamo ves interes prenašati vse začasne težave, ki so neizogibiie pri uresničevanju samega plana. Dejstvo, da dosegamo letos 70.5% odrejene kapacitete plana za konec leta 1951 in da bomo naslednje leto dosegli 90% te kapacitete, dokazuje, da v svoji celoti industrijska m rudarska produkcija daleč prekaša po petletnem planu predviden vzpon. Vsekakor pa ta pozitivna slika vsebuje v svoji celoti prav tako svoje negativne podrobnosti. Podčrtati moram, da te negativne strani niso takšnega značaja, da se ne bi mogle relativno hitro odstraniti. In prav zato, da bi jih premostili, moramo poznati in raziskati vzroke njihovega obstoja ter pogoje za njihovo odstranitev. Prva negativna stran Je v neravnotežju v razvoju raznih panog naše industrijske in rudarske produkcije K splošnem. To neravnotežje bi moglo, če ga ne bi pravočasno odstranili, postati nevarno nesorazmerje. Poudarjam to, ker zatrjujem, da v naši Industrijski proizvodnji ni panoge, ki ne bi napredovala. Vse napredujejo. Vendar pa Indeks ritma napredovanja ni vedno enak v vseh panogah. Nekatere napredujejo mnogo hitreje, kot je predvideno po petletnem planu, druge se držijo v glavnem ritma, ki je predviden po samem planu. Štiri so v zakasnitvi glede predvidenega ritma. Panoge, ki Eltro napredujejo, so: proizvodnja premoga, kljub temu da obstajajo trenutno velike težave glede uresničenja letnega plana; siderurgija in metalurgija: kovinska industrija: lesna industri. ja je presegla petletni plan; industrija celuloze in papirja; industrija usnja in obutve ter končno industrija tobaka In kinematografska industrija. Proizvodnja električne energije, kemična industrija, industrija gradbenega materiala, tekstilna industrija in živilska industrija pa se držijo v glavnem ritma, ki ga je predvidel petletni plan. Produkcija nafte, elektrotehnična industrija in industrija gumija, kakor tudi produkcija nekovinskih mineralov pa so v zakasnitvi glede ritma petletnega plana. Zakasnitvi proizvodnje nafte je predvsem vzrok v dejstvu, da se nahajamo pred velikimi težavami, ki so včasih nepremostljive glede nabave in nakupa instalacij iz inozemstva. Kljub temu pa lahko danes na tem mestu izjavim glede nafte: Naša težka industrija je predvsem predvidela v planu za leto 1949 izdelavo določenega števila vrtalnih strojev. Tako leta 1951 ne bomo več imeli potrebe uvažati niti kapljice nafte. V drugi vrsti pa so naši tehniki končali z izdelavo in načrtom instalacij za hidravlično vrtanje, ki v veliki meri doprinaša k zmanjšanju potrebe po ceveh. Mislim, da nisem pretiran optimist, Če trdim, da obstajajo potrebni pogoji za funkcioniranje takih naprav že v toku prihodnjega leta. Razpolagamo z neizmernimi sloji bitu-minoznih škriljevcev, katerih predelava dovoljuje med drugim proizvodnjo goriva za letala. Naši načrti in njihovi uresničevalci bodo šli za tem, da se proizvede gotova količina že leta 1949. Glede zakasnitve produkcije elektrotehnične industrije je bilo dokazano, da se ni vedno izkoriščal velik del kapacitete, posebno v velikih tovarnah, ki so sicer imele velike uspehe izdelavi in instalacij velikih najmodernejših električnih strojev, kot na primer generatorjev, med katerimi je tudi generator za Mariborski otok. Načrt plana predvideva izkoriščanje te kapacitete in hkrati njeno povečanje. fNadaljevanje Kidričevega govora bomo priobčili jutri). Škedenjci odgovarjajo šovinistom in jezuitom Uredništvu so organizirali te-\ V:ne in vohunske skupi-iu ,a Jugoslovanskem področ-SojjPo njihovih na-Di-mA vršile atentate na 9°s avnike ljudske oblasti, Pr0°5arsfc° sabotažo in pri-teren % «stl za prevzem i n od strani gospodarsko acionalno reakcionarnih RAZPRAVA PROTI TERORISTOM IZ IŽOLE ZAKLJUČENA Perentin 14 let, Drioli 12 let in 6 mesecev D!fino 8 let; Pa miri 7 let, Padine 4 leta prisilnega dela Zadnja beseda obtožencev Po končanih obrambnih govorih, zmožnostjo preprečila atentat. Gospodje sodniki! Vojaki močne jugoslovanske armade, pred vami so obtoženci Italijani. Sodite jih brez mržnje, odkrito in objektivno, da bi z vašo sodbo okrepili bratstvo med italijanskim in slovanskim duhom.* Pod krinko obrambe italijanstva je CIN iz Trsta, ki je glavni krivec zločinov, izrabila! peščico ljudi v svoje temne namene OBTOŽENEC LUIGl DRIOLI PRED SODNIKI . o osebnih **kaznicah ^°lkov i>ori] uvnik Shinkle je odgo-- da - - Je glede novih oseb- 0 <2uo- asnic vse v redu in da n osebnih izkazni- 7n°rc biti niti govora. 1>0tfroj.a' anglo-ameriškega h0rai Tržaškega ozemlja iore) pač sprejeti ita-j *e osebne izkaznice sa-ra-di tega, ker jih je vo-6 itnvPrava dala tiskati samo VVansdm. tein 0 U stališču pripominja-fi nit ea^a st. 193 ne govo-° 'TAUJANSKIH niti ^tiic "^ZICnih osebnih iz-°«ebni“/l: ampak le o NOVIH ,(o 1 izkaznicah, ki morajo ' ^cembra 1948. zame-ne oseh°5etian^e’ tetverojezK-CU nQ ne izkaznice■ O obraz-e osebne izkaznice ve a st- 193 povedati le, lhnsivVseb°vala vpis o dr"av-s«»i B “ imetnika, obrazec ^Prata °!a oskrbela vojaška Ob r j^~e° osebne izkaznice, ki S ’°1aska uprava oskrbe-lnitmu do sedaj italijanski nsko-slovenski (uprav- no-pravni nesmisel!). Po odgovoru polk. Shinkle-ja sodeč, pa bo od sedaj dalje olfrazec osebne izkaznice izključno italijanski, kljub temu da odredba št. 193 tega ne predvideva. Vojaška uprava si v odredbi sami ni upala določiti, da bo obrazec nove osebne izkaznice v italijanščini, ker bi taka določba bila v preveč očitnem nasprotju z določbo mirovne pogodbe o načelu uradne dvojezičnosti na Triaškem ozemlju. Kar manjka v odredbi, pa je vojaška uprava premostila s samovoljnim izdajanjem italijanskih obrazcev za nove osebne izkaznice. Prebivalstvo anglo-ameriškega področja Tr-iaškega ozemlja pa bi moralo nove osebne izkaznice sprejeti samo zato, ker vojaška uprava tako hoče- Demokratično prebivalstvo pa je popolnoma upravičeno talce osebne izkaznice zavrniti, ker 1. kršijo v mirovni pogodbi določeno načelo o uradni dvojezičnosti na Tržaškem ozemlju, in 2. ker niti odredba 293 ne predvideva osebnih izkaznic samo v italijanščini. KOPER, 1. — Včeraj zjutraj ob 8.20 se je začel četrti in zadnji dan razprave proti Drioliju, Rerentinu in njunim pajdašem pred vojaškim sodiščem v Kopru. Predsednik sodišča je dal besedo najprej vojaškemu tožilcu, kapitanu Lotriču, ki je v svojem zaključnem obtožnem govoru dejal med drugim: Tovariši sodniki! Razprava in preiskava je točno in ponovno ugotovila, da so današnji obtoženci bili člani skupine GRI-DL, ki je izvršila ali pripravljala niz zločinov proti JA, proti ljudstvu in proti množičnim ljudskim organizacijam. Tožilec je še enkrat ugotovil, da je bila GRI-DL navadna vohunska organizacija, ki je pod krinko obrambe italijanstva vršila naj-gnusnejše zločine. Da je bila organizirana od zunaj, in sicer iz Trsta, od CLNI in njegovih yodite-Jjev, ki so pošiljali pcmoč in dali krajevnemu CLN y Ižoli navodila za sodelovanje'in podporo te tolpe. Dalje je ugotovil, da teroristična organizacija ni imela zaslombe med ljudstvom in da je GRI-DL po navodilih in z zunanjo pomočjo vršila vojaJko vohunstvo, skušala diskreditirati jugoslovansko armado, uničiti pridobitve narod-no-osvobodilne borbe prebivalstva in z zločini terorizirati ljudstvo. Vse to so delali obtoženci po navodilih prof, Redehta Padovanija z ilegalnim imenom «Eneo», in Vittoria Vattovanija, z ilegalnim imenom «cap. Furiav, od CLN iz Trsta, za katere so zbirali vojaške podatke iz cone B. imena ljudskih predstavnikov in funkcionarjev. S syojimi dejanji in pripravami terorističnih napadov z orožjem in eksplozivom obtoženci prav gotovo niso mogli vršiti propagande za italijanstvo. Razni tajni sestanki po hišah obtožencev in vaje v rabi orožja tudi niso mogle biti pripra ve za miroljubno udejstvovanje. Za vse to so dobivali navodila iz Trsta in so ta navodila tudi dosledno izvajali. Tožilec jg nadalje ugotovil, da so bili podatki, ki sta jih dala v Trst Drioli in Difino vojaškega značaja in vojaška tajnost. Sami obtoženci so izjavili potem, da so zbirali podatke o funkcionarjih in ljudskih zastopnikih zato, da bi jih pobili in Drioli je dal s svojim podpisom na statut svoj pristanek, ter tako postal idejni vodja tolpe, kljub temu da se je konspiracij-sko skrival za Perentinom. Nato je tožilec na kratko ome- njal še druga dejstva, ki so razvidna iz poteka preiskave in o pomoči, ki so jo zarotniki prejemali iz Trsta in Vidma s posredovanjem Driolija Alojzija. Načrtno uničevanje in sabotaža, kakor napad na oddajno postajo Ati, so imeli namen, da bi poročali svetu o dozdevnih neredih v coni B. Ko so hoteli reorganizirati teroristično skupino, y tem niso uspeli samo zaradi budnosti .varnostnih organov. Tožilec je nato specificiral izrecne odgovornosti posameznih obtožencev in zaključil, da glede na njihovo osebno preteklost, ker so bili nekateri od njih bivši fašisti in SS-ovci, ki jih je organizacija GRI-DL prevzela v svoje vrste, ni nič čudnega, če so nadaljevali svoje delo in pripravljali pokolje, saj so v taki šoli napravili dobre izpite. «Toyariše sodnike prosim, da v vidiku spoznanja krivde upoštevajo značaj vohunske tolpe, da s pravično sodbo ščitijo JA, katera čuva in ščiti ta teritorij ter spoštuje in ohranja njegovo dejansko stanje, da zaščitijo ljudstvo in demokratične pridobitve iz težke narodno - osvobodilne borbe. To go bili navadni plačanci, ki so dobivali pomoč od zunaj in ljudstvo zahteva, da se zajamči na tem ozemlju mir, ter hoče imeti zadoščenje. Zato y imenu ljudstva zahtevam, da se zločinci strogo kaznujejo. (Klici iz ljudstva: «Smrt fašistom!«). Ko je tožilec končal, je dal predsednik sodišča besedo branilcem. Najprej je govoril odv. Amatore Degrassi. ki je zagovarjal obtožence Dandri Livija in Dudine Otta-vija. Govoril je o nemirnem ka-.rakterju Ižolanov in o nemirni povojni dobi. Liudstvo je često z medklici prekinjalo njegov govor in predsednik sodišča je zagrozil, da bo dal izprazniti dvorano, ako ne bo mi' ru. Obenem je pozval zaščito, naj odstrani tiste, ki bi kalili mir. Pri zagovoru Dandri Livija je čital tudi opis tega obtoženca, kakor ga je prinesel dnevnik Corriere di Trieste« in dejal, da ta človek ni zmožen takih dejanj Tudi za Dudine Ottavija je trdil da ni kriv vseh dejanj, ki mu jih pripisujejo, za oba pa je poudarjal. da ju ne morejo soditi po jugoslovanskem vojaškem zakonu in je navajal nekatere člene iz lokalnega Uradnega lista, ki bi prihajali v tem primeru v poštev. Odv. Ronis, ki je zagovarjal Di' fina Domenica, Parma Adilija in Degrassi Marijo, je najprej čital odlomek iz pisma, ki mu ga je poslal Difinov oče in V katerem opravičuje svojega sina. Skušal je prikazati, da njegovo delovanje ni bilo naperjeno proti JA in da je bilo orožje namenjeno za preprečitev neredov po prihodu guvernerja. Glede Parma Adilija in Degrassi Marije pa je izjavil, da nista kriva in da ju mora sodišče oprostiti. Tudi ta branilec se je pridružil zakonskim pridržkom glede pristojnosti vojaškega sodišča in vojaških zakonoy. Ro 15minutnem odmoru je začel govoriti odv. Stocca, ki je zagovarjal Perentina Salvatorja. Dejal je, da tolpa ni izvršila še nobenega zločina in jih je opisal kot ((junake«, ki so ob prvi nevarnosti pri napadu na radijsko postajo vrgli puško v koruzo in zbežali, razen enega, ki se je brez odpora predal. Orožje in vsa organizacija se je razblinila po aretaciji Dandrija v nič. Skušal je nadalje dokazati, da Perentinova trgovina, kot javen prostor ni bila prikladna za tajne sestanke. Tudi ta odvetnik je šel v svojem zagovoru tako daleč, da končno že ni več zagovarjal samo svojega yarovanca, ampak celo značaj zločinov samih. Zločinski hujskači iz Trsta Po kratkem odmoru je ob 12 uri povzel besedo odv. Zennaro Guido iz Trsta, ki je zagovarjal Driolija Alojzija, predsednika CLN iz Ižole. Tudi on je hotel zanikati pristojnost tega sodišča in je obžaloval, da na našem ozemlju še vedno ni prišlo do pomirjenja med slovenskim in italijanskim delom prebivalstva in da dejanja, ki so jih zakrivili člani tolpe GRI-DL prav gotovo ne koristijo obrambi italijanstva, «Iz Trsta so dobili orožje, denar, obleko in specialiste za izvršitev atentata. Teh ljudi ne branim, ampak jih obtožujem kot hujskače, ki so ravnali tako brez vesti«, je dejal odv. Zennaro. Potem je omenil, da je treba upoštevati to dejstvo in da ne sme priti vse, kar so obtoženci izjavili, v razsodbo. »Nimam strahu za Driolija zaradi brezhidnega poslovanja sodišča, dobrega tolmačevega prevajanja, vljudnega in pravičnega postopanja predsednika sodišča, ki je v polni meri pokazal svojo nepri-stranost. Ta dejstva so me v resnici cel6 presenetila«, je izjavil Zenriara Nato je dejal, da manjka v obtožnici važen dokument, namreč statut tajne organizacije in da so se borili obtoženci za priključitev k Italiji. (Medklici občinstva: ((Nikoli več!«). V svojem nadaljnjem zagovoru se je dotaknil vseh točk obtožnice in zmanjševal njih pomen, ali celo zanikal dejstva. O časopisu «Grido dell’Istria» je omenil, da ga ni sicer nikoli čital, da pa je morda re.s zastrupljeval dobre odnose med prebivalstvom. Priznal pa je, da je napravil Drioli «gravissimo crrore«, ko je po Pe-rentinu stopil v stik Z tolpo GRI-DL, ker drugače, «da on ni bil za spor, ampak za harmonijo in mir med Slovenci in Italijani«. »Imam največje zaupanje v sodišče«, je dejal še odv. Zennaro, «če je Drioli kriv, naj se kaznuje, toda treba je upoštevati, da je prišlo hujskanje iz Trsta, ki je tudi dal vsa potrebna sredstva. Ljudska zaščita je v resnici s svojo je dal po kratkem odmoru predsednik sodišča še enkrat besedo obtožencem. Prvi se je oglasil Drioli Alojzij, ki je dejal, da ni kriv vseh dejanj, ki ga obtožujejo, da ni nikoli mislil ali govoril o sabotažah ali terorju in je zaprosil vojaško sodišče, naj izreče milo sodbo. Dandri Livio je dejal, da je izvršil vsa dejanja zaradi grožnje s smrtjo in da če ga spoznajo za krivega, naj ga sodijo prizaneslji vo vsaj zaradi njegove matere. Difino Domenico je priznal krivdo in pristavil, da ni imel nikoli kakšne vodilne funkcije. Dudine Ottavio je dejal, da je vstopil v GRI-DL pod pogojem, da ne bodo delali terorističnih akcij, da se prizna za krivega in da se kesa svojega dejanja. Perentin Salvatore ie dejal, da nima ničesar pristaviti, dočim sta Parma Adilio in Degrassi Marija še enkrat izjavila, da se čutita nedolžna. Predsednik- je nato prekinil razpravo in sporočil, da bo razsodba razglašena istega dne ob 18 uri. Razsodba in njena utemeljitev Odv. Zennaro - „Kazen je - zmerna" Odv. Degrassi- “Razsodba je več kot človečanska" Ob 18.10 se je sestal sodni zbor vojaškega sodišča in pred natlačeno polno dvorano izrekel v imenu vojaške uprave JA, v kateri je spoznal prvih 5 obtožencev za krive vojaške špijonaže, terorizma in poskusa uničenja javnih naprav. Zato so omenjenim članom GRI-DL izrekli naslednjo kazen: Drioli Luigi je bil obsojen na 12 let in 6 mesecev zapora s prisilnim delom. Perentin Salvatore je bil obsojen na 14 let. Dandri Litiio na 7 let. Difino Domenico na 8 let in Dudine Ottavio na 4 leta, vsi s prisilnim delom. Parma Adilio in De Grassi Maria pa sta bila oproščena zaradi pomanjkanja dokazov. Vsem obtožencem je vštet ves čas, ki so ga prebili v zaporu od dneva aretacije dalje. Predsednik sodišča je utemeljil razsodbo z obširno razlago. V njej je med drugim povedal, da je sodišče pristojno za take obravnave po odloku generalmajorja Drapšina Petra od 3.5.1945., po katerem se sodi na teritoriju, ki je zaseden od JA po jugoslovanskem vojaškem zakonu. Vsaka armada sodi namreč po zakonih svoje države. Po mirovni pogodbi odgovarja JA za red in mir v coni B in je zato tudi pristojna, da kaznuje kršitelje tega reda. Enako vršijo tudi v coni A angloameriške vojaške uprave. V svoji nadaljnji razložitvi ugotavlja predsednik točko za točko odgovornost posameznikov in doka. ze njihove krivde ter omenja, da tu ni bilo govora o »obrambi italijanstva«, ki ga nihče ni ogrožal, ampak da so «Eneo» in «cap. Fu ria« zlorabljali skupino ljudi v svoje temne namene, v imenu CLNI iz Trsta in drugih njim podobnih ele mentov. Oni so zbirali novice iz cone B dobro vedoč, da jih bodo prodali za drag denar in so za dosego svojih ciljev preskrbeli orožje in drug potreben material. Ob koncu je predsednik izjavil, da imajo obtoženci pravico vložiti priziv y osmih dneh od dneva razsodbe. Tudi odvetniki so izrazili svoje zadovoljstvo nad načinom poteka razprave in končne razsodbe. Tako je takoj po končani razsodbi dejal odvetnik Zennaro: «Razsodba je bila zmerna«. Tudi odvetnik De Grassi je bil takega mnenja rekoč: «Obsodba je bila več kot človečanska«. Sicer pa je bilo videti tudi na obrazih obsojenih, da so s smehom na ustih zapuščali sodno dvorano; pričakovali so poč mnogo hujšo kazen. Ne 15 mladincev temveč večina Lonjercev Iz Lonjerja smo prejeli sledečo Izjavo: V zvezi s klevetnlikim člankom, objavljenem v «11 Lavoratore« pod naslovom lil »Primorski* e 15 gio> vanU izjavljajo vaščani Lonjerja^ zbrani na množičnem sestanku, sle* deče: Popolnoma odobravamo izjava) mladine iz Lonjerja in Katinare ile-de nekakšnega mladinskega zboro* vanja, ki ga nameravajo Vidalijevi frakclonasi »prirediti* v naši vasti Izjavljamo, da ima taksno zborovanje labko samo provokacijske na« mene sejanja mržnje in razdora med vaščani. Tega pa ne bomo nikdac dopustili. Zvesti načelom osvobodilne boi« be, izjavljamo, da prireditve, o kateri niso obveščene in s katero sel ne strinjajo vse demokratične orga« nizacije, ne maramo in prepoveduj Jemo, da se v naši vasi vrši. V Lonjerju, dne 30. septembra 194t Smrt fašizmu — svoboda naroda Sledi čez 100 podpisov. Solidarnost z obsojenimi tovariši ki so branili dvojezičnost Za obsojene tovariše in njibovti družine so prispevali: Prejšnji zoe> sek 155.595 lir. Lonjer OF: Cok Amalija 50, Cok Milka 100, Cok Karel 50, Cok MičelJ 50, Udovič Ana 50, Pečar Marija 50, Kjuder Eika 100, Juder Marcela 100, Cok Milka 100, Cok Jožeta 100, Gom? bač Karel 100, Gombač Ana 50, Gom^ bač Emil 50, Pečar Antonija 50, Con* cettina 25, Batič Milka 50, Cok Cecilija 100, Cok Anton 100, Lavrenčič Štefanija 50, Lavrenčič Jolanda 50, Filip 50, Cok Antonija 50, Glavica Franc 100, Roman Marija 100, Pečar Leo 100, Cok Zora 100, Gombač Nica 100, Pečar Pierina 100, Lavrenčič Jožefa 30, Moro Ana 100, Pečar Judita 100, Glavina Peter 20, Biščak Anton 50, Lužnik Laura 30, Maver Marija 100, Marušič Rozalija IM, Likan Ana 30, Leban Karel 100, Se, veri Marko 50, Cok Ferdinand 100, Cok Marija 50, Cok Andrej 100, CoK Rozina 100, Pečar Roža 50, Glavinal Marija 50, Cač Antonija 100, Cok Bernarda 50, Gombač Justa ltt, Vouk Viktorija 50, Peiar Blanca 50, Žerjal Marija 100, Glavina Jožet 30, Merlak Amalija 50, Cok Karolina 100, Cok Antonija 30, Pertot Svetka lOt, Franza Jožefa 50, Batič Blanca 50, Cok Srečko 50, Glavina Marija 100 ,Ze!e Josip 50, Cok Zofka SO, Cok Pina 100, Cok Marika 100, BI* ščak Beta 150, Vijola Marija 180, Pečar Justina 30, Gombač Ana 150, Gombač Pavla 40, Kuret Marija 50, Pečar Ivana 100, Pečar Anton 100, Glavina Antonija 100, Glavina Pe-pa 30, Kjuder Milka 50, Cok Marička 150, Cok Vida 200, Gombač Emil 50, Malalan Marcela 50, Cok Milka 100, Pečar Angela 100, Lavrenčič Amalija 100, Borovina Antonija 50, Gonela Marija 50, Gombač Antonija 50, Pečar Maks 200. Do sedaj nabrano 162.140 lir. Prispevke Je pošiljati na upravo »Primorskega dnevnika* v ul. R. Manna 2». Kdo terorizira? Dne 30. septembra zvečer je glavni Vidalijev pristaš v Lonjerju MALAL/&J ANTON napadel tovarišico GLAVINA ERMINIJO, katero pa je še pred tem Malalanova žena nesramno zmerjala, ker se pač tovarišica Erminija ne da varati Vidalijevim razbijačem, temveč rajši misli s svojo glavo in je ostala zvesta naši narodnoosvobodilni borbi. Malalan se je pokazal zelo njuna-škegan in je fizično napadel tovarišico Erminijo. Ta Malalan namreč nima, kakor tudi vsi ostali njegovi somišljeniki, boljših dokazov, s katerimi bi opravičil svoje raz-bijaštvo in se je zato lotil pretepanja naših tovarišic ... Seveda vse to pa Vidalijevega trobila in njegovih urednikov prav nič ne moti, da ne bi še dalje tre? bili, da teror izvajamo mi . j j Tudi pri Sv. Ivanu pruli nesramni gonji 30. I. I. je bil v prosvetnem domu uSlavko Škamperle» množični sestanek roditeljskega sveta in prosvetnega društva «Skamperlen, ki se ga je udeležilo okoli 300 ljudi. Tov. Morana je podala pregled čez vso borbo za slovensko šolstvo. Zlasti je pobijala neresnične trditve Šovinističnega tiska in z dokazi podkrepi la naše pravice do slovenske šole. Od naše borbe pa je odvisno, če bomo imeli Slovenci pravice do kulturnega, gospodarskega in poli tičnnega izživljanja, ki »o nam zagotovljene v mirovni pogodbi. V dokaz pravice so dokumenti in statistike, ki govore za našo stvar. V tej borbi pa se morajo Slovenci nasloniti na demokratično italijansko ljudstvo, ki nas je ves čas podpiralo. Navzoče občinstvo je odobravalo izvajanja touorišice Morane. Sledila je živahna diskusija, v katero je posegel najprej tov. Bambič in odgovoril na vprašanje, zakaj taka borba proti našemu slovenskemu šolstvu. V naše dobro govori tudi gospodarski moment. Dr. Marc pa je zlasti poudarjal visoko stopnjo slovenske šole ter slovenskih dijakov, ki po svojem znanju nadkriVjujejo italijanske. Tudi v pogledu službe imajo slovenski dija-nki prednost, ker razmejo več jezikov. sGiornale di Trieste» je dejal dr. Marc, je sprožil to kampanjo, ker je italijanske šoviniste strah pred Slovenci. Tov. Stane Bidovec je zlasti pobijal strah pred manjvrednostjo slovenskih spričeval. Trst je navezan na svoje zaledje in bo nujno rabil ljudi, ki so zmožni slovenskega jezika. Saj je celo famozna shega Nazionalesprirejala za jtalijane slovenske tečaje kljub temu, da je njen glavni namen čimbolj po ita-lijančiti tržaške Slovence ter z lažnivimi dokazi pobiti zahtevo Slovencev do njihovih šol. V diskusijo so posegli tudi sami starši ter izjavili, da bodo storili vse, da bodo Slovenci vpisali svoje otroke v slovenske šole. Vsi so se strinjali s predlogom tov. Bambiča, ki je pozval na ‘tekmovanje, da starši 64 slovenskih otrok, ki obiskujejo je vedno italijansko šolo, opišejo svoje otroke na slovensko šolo. Ob zaključku je zbor sprejel resolucijo na generala Gaitherja, v kateri protestira proti gonji proti slovenskemu šolstvu. TRŽAŠKI DNEVN I K O SINDIKALNEM ZBOROVANJU V MILJAH Študij 8-mesečnega delovnega načrta ZA PROSVETNA DRUŠTVA IZ MILJSKEGA, DOLINSKEGA IN NABRE2INSKEGA OKRAJA. V nedeljo 3. oktobra bo ob 9 dopoldne konferenca v Domju za prosvetna društva Iz miljskeja in dolinskega okraja. Ob isti url istega dne pa bo konferenca za društva nabrežinskega okraja -v Nabrežini Udeležba je obvezna za tajnike in predsednike. SHPZ SKLEP ODBORA DELOVNE MLADINE Na drugi seji odbora kongresa delovne mladine, ki je bila v nedeljo, jo razpravljali o vprašanju nagrad, ki jih bodo podelili najboljšim mladim delavcem, katerih izdelki na razstavi delovne mladine so bili ocenjeni kot najboljši. Odbor je sklenil, da bodo vse nagrade samo v denarju, ker mu je za sedaj nemogoče podeliti drugih nagrad. In tako bodo prejeli nagrajenci: Kot prvo nagrado 5000 lir; kot drugo nagrado 4000 in tretjo 3 tisoč lir. Imena nagrajencev bodo še naknadno objavili. Glasbena matica Te dni se vrši naknadno vpisovanje gojencev v šolo Glasbene matice dnevno od 10 do 12 v Vicolo Ospedale Mi lit are it. 2. Gojenci naj se javijo že tedaj, lan-•ki, ki ie niso opravili kontrolnega oziroma prestopnega izpita. V četrtek je bilo v Miljah sindikalno zborovanje, katerega so skupno sklicali Enotni sindikati in Delavska zbornica. Kdor je še lahko upal, da so voditelji Delavske zbornice pripravljeni spremeniti svojo dosedanjo politiko, ki je bila vedno le v škodo delavskemu razredu, ta se je lahko na sindikalnem zborovanju x Miljah do dobra prepričal, da ti voditelji ne bodo nikoli spremenil svojega stališča ter da so ostali kljub vsem poskusom Enotnih sindikatov vedno isti. Na zborovanju sta govorila za Enotne sindikate Radich in za Delavsko zbornico Geppi. V svojem govoru, ki je trajal več kot eno uro, je Radich, član izvršilnega odbora ES, analiziral potek pogajanj med Enotnimi sindikati in Delavsko zbornico ter orisal razpoloženje vseh tržaških delavcev, ki hočejo, da bi prišlo do enotne1 borbe obeh sindikalnih organizacij za rešitev najvažnejših problemov delavskega razreda, med katerim je danes v prvi vrsti problem povišanja cen življenjskim potrebščinam. Njegov govor ni bil prav nič ofenziven in je izražal ie voljo do skupnega sodelovanja. Isto pa ne bi mogli trditi o govoru predstavnika Delavske zbornice, ki se je že takoj v začetku pokazal kot res «pravi» voditelj Delavske zbornice. V njegovem govoru seveda ni manjkalo napadov na Enotne sindikate. Dal je celo ze- lo čudno izjavo, namreč, da je Delavska zbornica indirektno izvedela o nameri vojaške uprave povišati cene življenjskim potrebščinam, in to še mnogo prej, preden je vojaška uprava izdala to uredbo. Izjavil je, da je Delavska zbornica takoj intervenirala ter tako pokazala, da ne odobrava uredbo o povišanju cen. Zasluga te sindikalne organizacije naj bi bila, da je vojaška uprava povišala kruh le na Iz sindikalne beležnice V tovarni Gaslini se že vedno nadaljuje med uslužbenci stavkovno gibanje, ker ni vodstvo te tovarne ugo-dilo njihovim zahtevam in ni izplačalo uradnikom delovne nagrade; obenem pa ni razdelilo delavcem olja, ki ga prejemajo drugače redno vsak mesec. Pred nekaj dnevi Je prišel iz Genove glavni prokurist te družbe, ki Je v pogovoru s sindikalnimi predstavniki govoril o vsem, samo o zahtevah delavcev ni zinil niti besede. Najbrže iz previdnosti! Odpotoval Je, ne da bi niti za las izboljšal položaj tamkajšnjih uslužbencev ■ ali rešil vsaj eno izmed tolikih perečih vprašanj. Delavci pričakujejo sedaj odgovor vodstva tovarne na njihove zahteve. Zaradi namere te družbe, da bi pre. nehala z delom, smo izvedeli, da je urad za delo že skleni] sklicati zainteresirane stranke, da bi se pogovorili o tem vprašanju. Sestanek bo danes zjutraj. *** Enotni sindikati so zahtevali, da prične Združenje obrtnikov s pogajanji o novi delovni pogodbi za brivske nameščence. Delodajalci pa še čakajo, da bi jim Urad za cene sporočil, kdaj lahko povišajo cene; urad za cene pa hoče odobriti njihovih zahtev, dokler ne prouči v koliko bi bili gospodarji prizadeti, če bi ugodili zahtevam svojih uslužbencev. Kratko rečno: vsak vleče na svojo stran, vsak podaljšuje pogajanja iz enega ali drugega vzroka, le delavci morajo potrpežljivo čakati na milost svojih delodajalcev. *** Vsi delavci, ki so uslužbeni v prehrambeni industriji, so vabljeni, da se udeležijo glavne skupščine, ki bo v nedeljo 3. t. m. ob 10 na sedežu v ul. Conti 11. Na dnevnem redu bo: predložitev mezdne in normativne delovne pogodbe in slučajnosti. Ker so vprašanja zelo važna, naj se te skupščine udeleže vsi delavci. *** V četrtek je bila skupščina mizarskih delavcev. Na dnevnem redu je bilo vprašanje o akciji te kategorije proti uredbi o povišanju cen. Diskusija Je bila zelo živahna, ker so vsi navzoči razpravljali o svojih najbolj perečih problemih. Na ižvenmestnih igriščih prvi dan nogometnega prvenstva STO V nedeljo bodo igrišča zopet sprejela v svojo sredo igralce raznih nogometnih enajstoric v borbi za prvaka Tržaškega ozemlja. Poleg že znanih enajstoric Skednja, Magdalene, Dreherja in ostalih bomo prvič v tej skupini videli enaj-storice OMMSE, Arrigonija in Meduze. Govoriti o uspehu te ali one enajstorice bi bilo prenevarno de- lo, kajti vrste so se spremenile, igralci so bili zamenjani in šele po nekaj nedeljah bomo že opazili, katera izmed sodelujočih ekip ima največ možnosti uspeha. V nedeljo 3. t. m. pa se bodo srečale sledeče enajstorice: na Pro. seku ob 1030: Pristaniščniki . Tovarna stroiev; v Dolini ob 9: Sv. 'Ana - Skedenj; ob 11: Magdalena -Aurora; ob 14.30: Koštalunga - Meduza; ob 16: Rojan . Milje; v Ižoli ob 15: Arrigoni - Ponziana; v Piranu ob 15: Piran - OMMSA; v Umagu ob 15: Umag . Dreher. Prijobčujemo tudi spored prvega kola: 2. nedelja: Dreher - Sv. Ana, Tovarna strojev . Umag, OMMSA - Pristaniščniki, Ponziana . Piran, Milje - Arrigoni, Aurora - Rojan, Koštalunga -Magoalena, Skedenj - Meduza. 3. nedelja: Dreher - Tovarna strojev, Umag - OMMSA, Pristaniščniki - Ponziana. Piran . Milje, Arrigoni - Auro-ra, Rojan .- Koštalunga, Magdalena -Skedenj, Meduza - Sv. Ana. 4. nedelja: Tovarna strojev - Sv. Ana, OMMSA - Dreher, Ponziana -Umag, Koštalunga - Arrigoni, Skedenj - Rojan, Meduza - Magdalena/1 82 in ne na lir 104, kot je prej nameravala. Res čudno, da daje prav Geppi takšne izjave. Mngžica delavstva, ki je poslušala njegov govor, se ni mogla zdržati smeha nad to «prvo zmago Delavske zbornice«. Geppi s* je seveda zelo razburil in razjezil zaradi smeha, ki so ga povzročile njegove besede ter je hotel opomniti navzoče s sledečimi besedami: »Prav nič ne velja, če se smejete; še enkrat lahko ponovim, da je to bila prva zmaga Delavske zbornice.« Ves njegov nadaljnji govor je obstajal v samih pohvalah in y naštevanju raznih «zmag», ki jih je Delavska zbornica že priborila v splošno korist delavstva. Kar pa je najbolj razburilo navzoče, so bile naslednje besede, ki jih je spregovoril Geppi: »Niso potrebne lepe besede, ne zadostujejo resolucije s 500 in 1000 podpisi, ki so jih dobili po sili, ni so potrebni kilometrski papirji, obljube itd.; enotnost delavstva se ustvari sama po sebi...« Ze odmev med delavstvom na te »sindikalistu«, da imajo naši delavci nekoliko drugačno mnenje o enotnosti in da bi lahko našteli predstavnikom Delavske zbornice, koliko podpisov so ti s silo zagotovili v raznih prilikah. Zakaj so torej zbirali podpise, če se ustvarja enotnost sama po sebi? Seveda si ni mogel kaj, da ne bi ob koncu še pristavil, in čudno bi biio, če ne bi, »koliko tisoč in tisoč lih so delavci lansko leto izgubili in to ne po krivdi Delavske zbornice«. Pri tem je najbrže mislil na razne stavke. Sindikalno zborovanje x Miljah je bilo zelo poučno za vsakogar, posebno pa 2a sindikalne voditelje, ki bodo potem vedeli, kakšno je resnično stališče Delavske zbornice in koliko uspehov si lahko pričakujejo x nadaljnjih pogajanjih za uresničitev enotne borbe vsega de lavstva. Naše mnenje pa je, da se tisti, ki do danes nikoli niso pokazali interesov niti za skupno borbo niti za zaščito delavskih pravic, ne morejo kar čez noč izpremeniti ali besede je bil jasen odgovor temu | pa se tudi nikoli ne izpremene. Naše gledališče glasnik ljudske umetnosti Delo Slovenskega narodnega gledališča pred sezono Mnogo je bilo že pisano o borbi tržaškega ljudstva, da bi končno dobilo svoje slovensko gledališče in nešteto je bilo protestov, ki jih je poslalo na odgovorne oblasti, v katerih je zahtevalo dvoran o za prireditve slovenskega gledališča — toda zaman. Ušesa anglo-ameriških oblasti so ostala zaprta za vse te prošnje in proteste, in tako nima še danes Slovensko gledališče za Trst soojega gledališča. Slovensko gledališče je moralo zato pričeti tudi to novo sezono z raznimi gostovanji po manjših prosvetnih odrih in po okoliških vaseh. Toda kljub vsem oviram, ki mu jih postavljajo odgovorne oblasti, ni slovensko gledališče opustilo svoje borbe, temveč odločno zahteva, da se mu končno priznajo njegove upravičene zahteve ter se mu dodeli primerna dvorana v samem mestu, kjer bi lahko slovensko prebivalstvo Trsta obiskovalo plovenske gledališke predstave. Čeprav so vezana ta gostovanja z neštetimi žrtvami in težkočami, Odrekli pomoč po toči prizadetim Kmetom Tržaške finančne oblasti vodijo načrtno politiko podpiranja kapitalistov in vključevanja Trsta v italijansko gospodarstvo Milje - Pristaniščniki, Aurora- Piran. S. nedelja: Tovarna strojev - OMMSA, Dreher . Ponziana, Umag - Milje, Pristaniščniki - Aurora, Piran - Koštalunga, Arrigoni - Skedenj, Rojan -Meduza, Sv. Ana - Magdalena. ». nedelja: OMMSA - Sv. Ana, Ponziana - Tovarna strojev, Milje - Dreher, Aurora - Umag, Koštalunga - Pristaniščniki, Skedenj - Piran, Meduza -Arrigoni, Magdalena - Rojan. 7. nedelja: OMMSA . Ponziana, Tovarna strojev - Milje, Dreher - Aurora, Umag - Koštalunga, Pristaniščniki . Skedenj, Piran - Meduza, Arrigoni - Magdalena, Sv. Ana - Rojan. t. nedelja; Ponziana - Sv. Ana, Milje - OMMSA, Aurora - Tovarna strojev, Koštalunga - Dreher, Skedenj -Umag, Meduza . Pristaniščniki, Magdalena - Piran , Rojan - Arrigoni. 9. nedelja: Ponziana * Milje, OMMSA - Aurora, Tovarna strojev - Koštalunga, Dreher - Skedenj, Umag - Meduza, Pristaniščniki - Magdalena, Piran - Rojan, Sv. Ana - Arrigoni. 10. nedelja: Milje - Sv, Ana, Aurora - Ponziana, Koštalunga . OMMSA, Skedenj - Tovarna strojev. Meduza -Dreher, Magdalena - Umag, Rojan -Pristaniščniki, Arrigoni - Piran 11. aedelja: Milje - Aurora, Ponzla. na - Koštalunga, OMMSA - Skedenj, Tovarna strojev - Meduza, Dreher -Magdalena, Umag - Rojan, Pristaniščniki -Arrigoni, Sv. Ana - Piran. 12. nedelja: OMMSA . Sv. Ana, Koštalunga - Milje, Skedenj - Ponziana, Meduza - Aurora, Magdalena - Tovarna strojev, Rojan - Dreher, Arrigoni -Umag, Piran - Pristaniščniki. tl,- nedelja: OMMSA* e Koštalunga/ Pred nekaj dnevi smo poročali v našem časopisu, da so višje finančne oblasti v Trstu kljub intervenciji kmetijskega odseka pri vojaški upravi in osebno načelnika tega odseka G. Weilla prepovedala tržaškim okoliškim kmetom žganjekuho ter izdale ukaz, da morajo kmetje odstraniti kotle, ki so jih pripravili za kuhanje žganja. Ta ukrep pa so izdale finančne oblasti iz razloga, da bi ne trpela pri tem italijanska destilacijska veleindustrija, ker bi namreč nekaj litrov žganja, ki bi ga za domačo uporabo skuhali naši kmetje, lahko škodilo italijanski veleindustriji. Zopet smo izvedeli, da so iste finančne oblasti izdale odredbo, da se kmetom iz nabrežinskega okraja, ki jim je toča uničila skoraj ves izdelek, ne bo priskočilo z denarjem na pomoč, s katerim bi nabavile pristojne oblasti potrebna semena, gnojila, škropila in zlasti koncentrirani mošt, s katerim bi izboljšali kakovost domačih vin. Se pred nedavnim je namreč kmetijski odsek pri vojaški upravi dajal našim kmetom in predstavnikom ES zagotovila, da bodo storili vse potrebno, da se priskoči kmetom na pomoč. Dejansko je bilo tudi obljubljenih od strani odseka 3 milijone lir za nakup koncentriranega mošta. Vse je bilo tako rekoč rešeno, le slovenski kmetje so delali račune brez krčmarja. Finančni urad Je s kratko izjavo in ukazom to preprečil. Naravnost smešno se nam zdi, do skušajo oblasti okoli vojaške uprave na ta način slepiti naše preprosto kmečko delovno ljudstvo. Na eni strani se »tudi« kmetijski odsek za to, da bi izboljšal položaj naših okoliških kmetov. Na drugi strani pa ima prav za prav vso oblast v rokah višji urad finančni oblasti pri vojaški upravi, ter odloča o tem ali se lahko nakaže podpora našim kmetom ali ne. Finančna oblast v Trstu je namreč še* vedno stara italijanska ustanova, ki ji sicer načeluje višji zavezniški oficir, ki pa ima v svojem aparatu vse stare italijanske fašistične in nefašistične uradnike, ki niso bili nikdar naklonjeni našim okoliškim ljudem, ter niso so nikdar razumeli potreb našega slovenskega kmečkega ljudstva. Milje - Skedenj, Ponziana . Meduza, Aurora - Magdalena, Tovarna strojev -Rojan, Dreher - Arrigoni, Umag - Piran, Sv. Ana - Pristaniščniki. 14. nedelja: Koštalunga . Sv. Ana, Skedenj . Aurora, Meduza - Milje, Magdalena - Ponziana, Rojan - OMMSA, Arrigoni - Tovarna strojev, Piran -Dreher, Pristaniščniki - Umag. 13. nedelja: Koštalunga - Skedenj, Aurora - Meduza, Milje - Magdalena, Ponziana - Rojan, OMMSA - Arrigoni, Tovarna strojev - Piran, Dreher - Pristaniščniki, Sv. Ana - Umag. Spored nogomelneps letovanja RIU za nedeljo 3.1.m. I. ZVEZNA LIGA Dinamo : Lokomotiva Sloga : Partizan Budučnost : Ponziana Naša krila : Crvena zvezda Metalac : Hajduk II. ZVEZNA LIGA Vardar : Metalac Podrinje : Dinamo (S) Dinamo (P) : Enotnost Spartak : Proleter Mornar : Sarajevo SESTANKI ODSEKOV ZDTV ODBOJKA — Vodje ekip odbojke naprošamo, da se udeleže sestanka, ki bo v torek 5. t. m. ob 19 v ul. Canova 25. KOLESARSTVO Pokal ..Padlih borcev iz Milj" V organizaciji K. K. «Frauslna» bo v nedeljo 3. t. m. kolesarska tekma v dolžini proge 100 km za pokal »Padlih borcev iz Milj«. Proga bo tekla iz Milj skozi Dolino, po novi avtocesti Devin, Barkovlje, Kontovel, Opčine, Faccanoni, Dolina s ciljem v Miljah Poleg krasnega pokala so na razpolago že razna darila. Start bo ob 9 izpred ul. Roma, zbor atletov pa bo ob 8.30 v Ljudskem domu Parnik za Milje potuje izpred trga Unitž ob 7.45, Iz takšne politike, ki jo vodijo danes v Trstu finančne oblasti, pa si lahko napravimo jasne zaključke: ni jim namreč do tega in hočejo za vsako ceno preprečiti konkurenco naših domačih vin na trgu, ki so znane po svoji kakovosti, bojijo se da bi prišle na trg tudi druge kulture, ki bi lahko ogrožale gospodarske interese italijanskih kapitalistov- Končen njihov cilj pa je uničiti gospodarsko moč našega kmeta, ki mu je v času zadnje vojne uničil okupator veliko število njihovih, njih same pa izgnal v taborišča. V tej politiki finančnih oblastih pa se vidi končno tudi vsa načrtna politika italijanskih in domačih gospodarskih krogov vključiti Trst v italijansko gospodarstvo ter podpirati velekapitaliste na račun naših delovnih množic. 200 tisoč lir vredno zapestnico je izgubila Nedvomno si bo gospa Zei Marija s Scale Bonghi 15 dobro zapomnila 25. september. Včeraj je namreč javila kriminalnemu preiskovalnemu oddelku na glavr^ policijski postaji, da jo je doletela skoroda manjša nesreča. Ko je 25. septembra ponoči šla čez Verdijev in Borzni trg, je izgubila zlato zapestnico, umetniško izrezljano težko 185 Karatov in vredno 200 tisoč lir. Najbrže pa Zeiova te zapestnice ne bo videla več, ker poštenih najditeljev je danes le malo. 2 in pol kg tritola in 2 bombi so našli Na opozorilo policijskega agenta s policijske postaje v ulici Hermet, je prihitela »Emergenza« s policijske postaje .v ulici Cologna v ulico Eremo 155. Tam je bilo na prostoru, kjer odmetavajo smeti, 15 nabojev tritola v skupni teži 2 in pol kg. Verjetno je bilo razstrelivo tam položeno, ker se ga je hotel kdo iznebiti na lahek način. Razstrelivo so nato pobrali čistilci min. Nekaj podobnega se je zgodilo občinskemu delavcu Škerlju Ivanu. Ta je včeraj čistil neki kanal v Starem mestu na trgu Cavana. Med čiščenjem je našel dve ročni bombi v uporabnem stanju. Ena je bila vrste «Breda» druga pa «Ba-lilla«. Potem ko je bila obveščena policija o najdbi, so prišli tudi čistilci min, ki so poskrbeli za odstranitev bomb. Sestanek vzgojiteljev in zdravnikov ki ni mogel poleči brez političnih jeremijad V četrtek je bil v knjižnici glavne bolnice sestanek, katerega so se udeležili poleg zdravnikov tudi učitelji, ki se zanimajo za vzgojo manj nadarjene dece in na katerem so obravnavali vprašanje o defektni deci, o učnih knjigah, učnih načrtih ter zlasti o zaposlitvi manj nadarjenih otrok. Poleg tržaških zdravnikov so bili zlasti zastopani italijanski zdravniki, med katerimi je bil profesor dr. Giuseppe Montesano, predsednik italijanske zveze za pomoč manj nadarjeni deci, ki je imel referat o metodah za vzgojo te dece. Kljub temu da je bil namen tega sestanka obravnavati iz strokovnega ter zdravniškega vidika vprašanje manj nadarjenih otrok, dr. Montesano ni mogel preko tega, da se ni v uvodu dotaknil tudi političnih vprašanj. Svoj referat je namreč začel z ugotovitvijo, da se Italijani niso in da se ne mislijo odpovedati Trstu ter da bodo storili vse, da se bo vrnil v naročje svoji materi Italiji. Ko je nadalje obravnaval vprašanje teh otrok, katerim bi bilo še posebej treba posvečati pažnje ter načel vprašanje, kako vključiti te otroke v družbeno aktivnost, ki bo odgovarjala njihovi sposobnosti, ki jo lahko dajo glede na njihovo stanje. Profesor Montesano pa se je končno dotaknil tudi gospodarskega dela tega vprašanja ter z »žalostjo« ugotovil, da se italijanska vlada nahaja v težkem gospodarskem položaju. Vendar pa bi italijanska vlada z vso »radostjo« nudila to pomoč italijanskim tržaškim otrokom. Mislimo, da ni treba posebej govoriti o tem, da bi vsaj takšne vrste sestanki lahko potekali brez jeremijad o tem, da bi moral biti Trst priključen k Italiji in da bi italijanska vlada raje denar, ki bi ga pošiljala v Trst, poleg visokih vsot za politično gonjo, raje nudila ta denar za to, da bi se dvignila kulturna raven milijonov italijanskih otrok. Sledil je referat dr. Oostantini-desa, ki je obravnaval vprašanje manj nadarjenih otrok v Trstu, ter govoril zlasti o tem, da bi bilo treba poskrbeti za te otroke, da bi imeli zlasti v času šolanja na razpolago primerne prostore, kjer bi «e lahko izpopolnjevali ter gradili za življenje. V zvezi z izvajanjem doktorja Costantinidesa je spregovoril tudi Cerni, ravnatelj šole za manj na- darjene otroke, ter izjavil, da se bodo na vsaki italijanski šoli odprli po trije razredi za manj nadarjene otroke. V teh razredih bodo poučevali učitelji, ki so dodeljeni italijanskim šolam, a nimajo svojega razreda. V Trstu je namreč nad 500 takih učiteljev, M so zaradi dejstva, da je del Julijske krajine pripadel k Jugoslaviji, izgubili svoja mesta, ker pač tamkaj ne potrebujejo učiteljev, ki bi raznarodovali šlovenske otroke. Zato je tudi popolnoma razumljivo, da se skuša rešiti vprašanje italijanskih manj nadarjenih otrok na ta način. Kaj bi sicer počeli s 500 učitelji? Do leta 1943 je bilo le 7 razredov za manj nadarjeno deco, do-čim znaša danes to število 400 otrok v 24 razredih. Zdravniško pregledanih pa je le 150 otrok. Za te namreč so zdravniki tudi dejansko ugotovili, da so v resnici manj nadarjeni in da je zanje potrebno pri vzgoji več pažnje. Kljub temu da so na tem sestanku na dolgo in široko obravnavali vprašanje manj nadarjenih otrok, kar je vse hvale vredno, pa se nihče niti od strani strokovnjakov, še manj pa od strani učiteljev, ni spomnil na to, da je v Trstu poleg italijanskih manj nadarjenih otrok tudi odstotek slovenskih manj nadarjenih otrok, ki bi potrebovali prav toliko pažnie od strani vzgojiteljev in zdravnikov. Pri tem vprašanju namreč ne smemo pozabiti na to, da je treba te otroke ločiti tudi po narodnosti in da imajo tudi slovenski manj nadarjeni otroci vso pravico do vzgoje v svojem materinem jeziku. Ne žalite tramvajskih uslužbencev Priziv gospoda Bruna Gelettija je včeraj obravnavalo prizivno sodišče. Priziv je vložil Geletti, ker ga je pred časom obsodilo okrajno sodišče na 3 mesece ječe zaradi tega, ker je žalil tramvajskega preglednika Viktorja De Carlija. Na sodniji je bilo namreč dokazano, da je Geletti letos januarja meseca zmerjal preglednika s kretenom ker mu ni ta dovolil, da bi vstopil v filobus pri sprednjih vratih, čeprav je imel tramvajsko izkaznico. Okrajno sodišče je včeraj zaradi nepobitnih dokazov potrdilo obsodbo okrajnega sodišča. Predsednik sodišča je bil dr. Zulmin, tožilec dr. Longo, zagovornik odvetnik Borgna. se Slovensko narodno gledališče ni ustavilo pred tem, temveč je priredilo v_ letošnji gledališki sezoni že vrsto zelo uspelih prireditev, ki jih je naše ljudstvo z veseljem obiskovalo Ser s svojim številnim obiskom pokazalo svojo hvaležnost gledališkemu vodstvu in igralcem, ki se ne ustrašijo težav in zapnek. Igrali so že vrsto zelo dobro uspelih predstav iz lanske gledališke sezone in to v vseh okoliških vaseh, kjer je na razpolago le količkaj uporaben oder; kjer pa tega ni, so jim ljudje postavili odre na prostem. Seveda so takšne predstave zvezane z neštetimi težkočami, ki si jih obiskovalci niti ne predstavljajo. Ali vedo, da se morajo igralci maskirati in oblačiti v kleteh, ki so pozimi še bolj vlažne in mrzle, da morajo pozimi zmrzovati na nezakurjenih odrih ter igrati v mrzlih dvoranah? In koliko takšnih težkoč bi lahko še našteli. Pa kljub temu se niti trenutek ne obotavljajo, temveč so srečni, da lahko nudijo prelepo in tolikaj že zatirano slovensko■ umetnost ljudem, ki si jo tako žele. Da je to res, pričajo vedno dobri obiskane predstave, na katere prihitijo ljudje tudi iz najoddaljenejših krajev. Z novim programom za letošnjo sezono, ki vsebuje okrog 12 del najnaprednejših slovenskih, ruskih, angleških in ameriških dramatikov ter s. svojim požrtvovalnim delom, bo slovensko gledališče dokazalo, da so lažne trditve vseh tistih, ki izjavljajo, da ni slovenska kultura več napredna. Obenem pa bo nudilo s svojim delom ogromno podporo vsemu demokratičnemu ljudstvu Tržaškega ozemlja, ki se bori za priznanje dvojezičnosti ter za enakopravnost slovenskih šol z italijanskimi. Vrsta gostovanj, recitacijskih večerov in novi delovni progrram Slovenskega narodnega gledališča so nam porok, da naše gledališče ne bo nikoli krenilo s poti prave napredne ljudske umetnosti. Zato pa spremljajmo delo slovenskega gledališča z ljubeznijo in navdušenjem, s kakršnim nam ga oni prinašajo. Umetniške razstave v Trstu Razstavno leto se je začelo v Trstu s septembrom v dveh edinih preostalih galerijah: «Scorpione» in sTriestes. — «San Giustos je postala bar, »Corsos se bavi le s kupčijo umetno obrtnih predmetov, kakor že prej eMichelazzit; občinski razstavni paviljon v Ljudskem vrtu in «Strega» sta že precej časa skladišči. V «Škorpijonu» razstavlja 8 italijanskih savangardističnihs umetnikov, futuristov in kubistov, slikarjev: Birolli, Bredda, Deluigi, Ga-sparina, Gaspari, Severini in Vedo-va, ter kiparja Milani in Czinl, ki jih poznamo že od prej. V raznih odtenkih vsi umetniki bolj ali manj točno ostvarjajo v razstavljenih delih svoje kubistične umetnostne programe. Nad njimi lebdi premogočen vpliv umetniškega duha pariškega Spanca, Pabla Picassa, ter jih poedine zavaja prav do skrajnosti, da trgajo sleherno vez z resničnim svetom, kot Rizzet-ti, z barvno nežno kompozicijo, toda sicer čisto geometrično, ali Ve-dova s svojimi barvnimi madeži in linijskimi mrežami, ki le dokazujejo, kako daleč je ta individualistična muhavost zavedla moderno umetnost v slepo ulico. Razstavo obvladujeta dva močna j sodobna umetnika, Birolli in Seve-1 rini. Birolli se dobro predstavi z barvno krepkim tihožitjem čisto Picassovskega okusa in z nekaterimi zelo dekorativnimi risbami. Se-verinijev patel kaže krepkega mojstra s svojo barvno silo in kompozicijo, četudi ni kdo ve kako v skladu v vsemi pravili kubizma; bolj skrajne so njegove risbe. Gasparijeva olja kažejo precej Guidijevega vpliva. Poezija diha iz ozračja njegovih pokrajin nežnih barv. Bolj abstraktni so Deluigi, Rlzzetti, Ga-sparina ali Bredda,, vsak s svojo lastno noto. V galeriji sTriestes na Akvedotu se je pravkar zaključila razstava dveh italijanskih slikarjev, Fantuz- Sobota 2. oktobra Miran, Varja Sonce vzhaja ob 7.04, zahaja ob 18.47. Danes ob 21.42 polna luna. Jutri 3. oktobra Terezija, Rezija SPOMINSKI DNEVI: 1944 so imele partizanske enote težke boje s sovražnikom za-padno od Nadiže. ENOTNI SINDIKATI Vabimo učitelje in profesorje, člane šolskega sindikata, na izredno zborovanje danes 2 oktobra v ulici Im-briani 5-1 točno ob 15 uri. Zaradi izredne važnosti sestanka je dolžnost vsakega, da se istega udeleži. Zveza boihiškib nameščencev. Bolniški nameščenci, ki žele katera koli sindikalna pojasnila, se lahko zglase vsak večer na sedežu v ul. Zonta 2-1 od 18 do 20. Glavna skupščina uslužbencev prehrambene industrije. Vsi uslužbenci te stroke so vabljeni, da se udeleže skupščine, ki bo v nedeljo 3. t. m. ob 10 zjutraj na sedežu v ulici Conti 11. Dnevni red je sledeč: 1. Razpravljanje o novi mezdni in normativni pogodbi. 2. Slučajnosti. Zaradi važnosti skupščine naj nihče ne manjka. Kongres pekov. V četrtek 7. t. m. ob 17 bo na sedežu v ulici Conti 11 kongres pekov članov ES. Dnevni red je sledeč: 1. Poročilo o delovanju dosedanjega upravnega odbora. 2. Volitve novega upravnega odbora. 3. Slučajnosti, Vsi člani naj se udeleže kongresa. Šolska stroka. Danes 2. t. m. ob 15 bo na sedežu sindikatov v ul. Im-briani 5-1. izredna skupščina za vse člane te stroke. Zaradi važnosti naj nihče ne manjka. Opozorilo strokovne zveze ES. Iz ul. Imbriani 5 so se preselile v ul. del-la Zonta naslednje zveze Enotnih sindikatov Prevozniška stroka, kemična in petrolejska, lesna, higienska, umetniška, občinskih uslužbencev, državnih uslužbencev ter bančnih in zavarovalnih uslužbencev. Organizacijski urad se* je preselil iz ul. Imbriani v ul. Zonta. Zadružni odsek pa se je preselil iz ul. Monfort v ul. della Zonta 2. Začetek tečaja za krojilje. Danes 2. t. m. se začne tečaj za žensko krojenje, ki ga organizirajo Enotni sindikati. Danes ob 28 uri se bo sestal izvršilni odbor Enotnih sindikatov. Vratarji. Vratarji so vabljeni, da se zglase 4. t. m. ob 16 uri v ulici Conti 11 zaradi važnih zadev. Skupščina kolarjev In ključavničarjev. Jutri v nedeljo 3. t. m. ob 10 uri bo skupščina v ulici Imbriani 5. Gradbena stroka. Vsi brezposelni pleskarji so vabljeni, da se zglase na sedežu v ulici Imbriani in sicer danes, v soboto, v ponedeljek, torek in sredo. RAZPIS DEŽ«« TEM SHPZ v Trstu bo otvorila režiserski tečaj, na katerega vabimo vse režiserje in sposobnejše igralce, ljubitelje odrskega dela. Tečaj, ki ga bo vodil član Slovenskega narodnega gledališča režiser Jože Babič, se bo pričel 24. oktobra t. 1. Nadaljeval se bo pet naslednjih nedeljskih dopoldne-vov. Pouk bo brezplačen. Prijave za tečaj sprejema SHPZ (Trst, Largo Panfili l-IIII.) IZLETI Izlet v Val Gardeno bo priredil CAT 16. in 17. oktobra Vpisovanje in pojasnila v ul. Conti 11 vsak večer. Planinsko društvo v Trstu priredi v nedeljo dne 17. oktobra izlet na Javornik in v Crni vrh nad Idrijo. Odhod ob 6 zjutraj iz ul. F. Severo. Vpisovanje v ul. F Filzi 10-1 in v Rojanu v čevljarni Geč, Trg Tra i Rivi 3 do vključno 5. oktobra. Planinsko društvo v Trstu javlja, da je odhod izletnikov v Brda na Korado v nedeljo 3. t. m, ob 5.30 po novem času. PROSVETNA DRUŠTVA PROSVETNO DRUŠTVO OPČINE ponovi v nedeljo 3. t. m. ob 19 v Boljuncu ljudsko igro v 3. dejanjih in 9 slikab »Miklova Zala«. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE za Tržaško ozemlje PREDSEZONA Danes 2.10.48 ob 20.30 gostovanje v Prosvetnem društvu RICMANJIH (na prostem) z O’ NEILL „Ana Christieu SOLSTVO VPISOVANJE V SLOVENSKI TB£ LETNI ZASEBNI TEČAJ ZA ZEN®1;. DOMAČO OBRT V TRSTU se » zaključilo danes 2. oktobra 194« 10 do 12 v prostorih Vicolo Ospe Militare št. 2, soba 15. Pohitite z *P“'J ker je število gojenk za sprejem v P razred omejeno. .. Vse slovenske učitelje vabimo, si ogledajo v šoli pri Sv. Jakobu stvico (graduatorij). IZŽREBANE LOTERIJSKE STtV^ KE V GOSTILNI »PRI TIROLCU» V nedeljo 26. t. m. so bile v s^“! »Pri Tirolcu« izžrebane sledeče rijske številke. I. nagrada št- '-3j stek rdeče barve. II. nagrada #• p’ listek rdeče barve. III. nagrada st. > listek rdeče barve. IV. nagrada St, ’ listek rožnate barve. V. nagrada 212, listek rdeče barve. I RADIO 111^ 7.30. Koledar. 7.35. Jutranja glaS^ 7.45. Napoved časa in poročil*- > • Reproducirana glasba. 12.00. Ljudje nazori. 12.15. Melodije slovanskin rodov. 12.45. Napoved časa in P°, »j. la. 13.00. Glasba za najmlajše. • Pestra glasba. 13.40. Partizanske p smi. 14.00. Poročila. 14.15. Dnevni F' gled svetovnega tiska. 17.30. P glasba 18.00. Iz del Antonina ka. 18.30. Violinski virtuozi- Lah«? Oddaja za najmlajše 19.30. glasba. 19.45. Napoved'časa in P® Ia 20.00. Športna kronika. 70.10. cert pevskega zbora s Konkonel dirigent: Karel Boštjančič. 20.3'“• M. gramski periskop. 20.45. Pestra 9‘ 21.00. Sobotni večer. 22.00- v f glasba 22.45. Večerne melodije- » 'j Napoved časa in poročila. 23.30- ^ vam nudi jutrišnji spored? 23.35. nočna glasba. 24.00, Zaključek. KINO ROSSETTI. 16: »Onečaščena«, H. V marr. ^iiAiTDk FENICE. 16: »Tarzan proti straS“° VVeissmuller. .-40, FILODRAMMATICO. 15.30, ‘ j, 19.50, 22: «Bele Doverske č«r”’ Dunne, A. Marshall, Van ITALIA. 14: »Kapitan Blood«, ™ t, ALABARDA. 14: »Razbojnik Jess»-Povver. IMPERO. 16: »Bill smo zelo srer!,Bnl VIALE. 16: »Nevarna vdova«, in Pinotto. - MASSIMO. 16: »Pustolovščina«- U"L KINO OB MORJU. »Moje univerz III. del M. Gorkijeve* trilogije, p NOVO CINE. 16: »Kralj v tujin”’ Fairbanks. ve(, ODEON 16: »Zaupni agent, C- T, IDEALE. 15: «Deževje prihaja«. Povver. g, MARCONI. 16: «Krvavi notturno«. Raft. „ihn ARMONIA. »Maščevanje Dalton<>v R- Scott-AZZURRO. »Blesk zvezd«, E. r«» RADIO. 16: »Pobegli jetnik Je P“ kal na vrata«. G. Grant. re», ADUA. 15.30: «Gorske steze«, VITTORIA. 16: »Norčava dekleta* VENEZIA. 16: »Tako konča naša nov F. March. f, SAVONA. 16: »Marija Antonie«**’ Povver. BELVEDEHE. 16: »Bagdadski tat«-KINO SKEDENJ: »upornik«, f, STADIO: «Poročli sem Čarovnic®*’ March. Čitajte in širite Primorski dnevnik! zija in Ivana Mosca. Fantuzzi je mlad iskalec, ki popolnoma obvladuje barvno tenkočutnost impresionistov, ki pa ga ne zadovoljuje s svojo realistično neposrednostjo, v svojih krajinah iz rimske okolice ali aktih izpreminja in tolmači prirodo po svojih umetniških nagibih, ki ji daja privid bajnosti ter jo prenaša u svoj surrealistični svet. Vendar se ne odtrga popolnoma od narave, ki jo ostro opazuje in o njej pripoveduje. Ivan Mosca je ie ostrejši opazovalec narave, skoro znanstvenik, ki nat vede ti svet mrčesja, insektov, s svojo poetično roko v svet rož, tihožitij in pokrajin. Z močnimi, ubranimi barvami podaja u širokih ploskvah in v Jasnih obrisih svoj svet, ki ga umetniško povečava In ekspresivno spreminja. JELINČIČ TIHOTAPSKA DRUŠČINA ODKRITA Iz Trsta so iztihotapH pol tone ameriških cfgagg Tiskovni urad civilne policije je včeraj v svojem suhoparnem poročilu javil, da je. finančni oddelek civilne policije aretiral dve in ovadil sodnim oblastem tri osebe, ki so obtožene, da so se pečale s tihotapstvom 498 kg ameriških cigaret, od katerih se je policiji posrečilo do sedaj zapleniti le 18 kg. Cigarete so tihotapili iz Trsta in jih prodajali v Bologni. Aretirani in ovajeni sodišču so bili Ivan Scheri, uradnik, iz Trsta, ulica Bortoletti 3, in Peter Morini iz ulice Montp S. Gabriele 25, Giorgina Bassi iz ulice Galleria 4 pa je na začasni svobodi, čeprav je tudi ona ova-jena sodišču. Tihotapstvo se je začelo letos maja meseca. Tedaj je Scheri odšel v Bologno obiskat svojo zaročenko Elizabeto Rigo. Ta ga je seznanila z dvema osebama, o katerih policija zaenkrat nima še točnih podatkov. S tema dvema je bil sklenjen sporazum za tihotapstvo. Tako go iz Trsta pošiljali po pošti pakete polne cigaret, naslovljene na Marijo Frapporti, mater zaročenke. Ta pa je naprej prodajala cigarete črnoborzijancem, izkupiček pa je nato pošiljala v Trst, in sicer na tekoči račun Scherijevoga prijatelja Petra Morinija v Tržaško trgovsko banko. Tu v Trstu si je družba nato delila dobiček. Skupno je bilo odposlanih v Bologno 123 paketov cigaret v teži 490 kg Zaslužek je bil precej visok, skoraj 6 milijonov lir. Obiski tujih predstavnikov na velesejmu Zadnji dnevi tržaškega velesejma privabljajo če vedno nove obiskovalce. Vse kaže, da je število ob- iskovalcev že prekoračilo 100 ^ Nekateri računajo, da bo ** jjg obiskovalcev doseglo ob zaku ^ velesejma 150 tisoč .Seveda J ^ glavnem ti obiskovalci iz T, \t Italije. Medtem ko jih iz * ji* zaledja ni, in to zaradi pol'‘ uL^ti stih krogov, ki skušajo dok ■ navezanost načega mesta 03 r lijo. Prav zaradi tega je 5e šanje, kakšne so kupčije in s so bile sklenjene. ...a Poleg angleškega veleposla1'1^, Peakea, ki si je te dni ogled«^ lesejem, je včeraj pričel i^alU * prefekt Innocenti, kot predat*1 ^ predsedstva italijan. vlade. p3, ljala sta ga nepomanjkljivi lulan in svetniki Slocovich, !J^ne ter Passagnnli. V četrtek P°p® jjf) pa si je ogledal prostore konzul gospod Bonzanigo. ljali so ga uradniki s vjg-in predstavnik švicarske ske zbornice v Italiji t- Bivši politični preganjane« ^ Združenje bivših politični!]‘^ja ganjancev antifašistov do®!. Milje, organizira v Ljudskem sell' v Miljah (G Verdi) velik® l co, ki bo danes 2. 10. ei\ izvajanjem pestrega in sporeda, kakor pevsko-S vof koncert, ples. priložnostni itd itd. Bogato založen bar-ljeni vsi! *** olf Združenje bivših političnih gv-ganjancev antifašistov, ^ I®* Jakob, organizira v nedelj" v »Gostilni pri paradižu« ^ pri' lin) veselico grozdja, ki se . ge-čela ob 16 in bo trajala do ster in bogat spored s kon tiri »tali •tol® W W ]L E © Ea E in TRŽAŠKI SLOVENCI red 1300 leti so gledali tedanji Slovenci bojne in drage igre, | so jih uprizarjali naši pred-*l v proslavo zgodovinskih do- * °v. na čast domačim bogo- predstavljajočim naravne si e, v zvezi z letnimi časi in svojimi glavnimi opravili. Xesno so-]e z zapadnimi sosedi jih je eznanilo 3 krščanstvom in nje-*°vimi občečloveškimi prvinami, , rsne so bile v skladu s te-e jniinj potezami slovanstva: “iroljubnost, ljubezen do dela, *nysel za družabno pravičnost, S °T>pravnost in demokratičnost. *** vek je razvil iz bogo-U2la’ Procesij in slovesnih ob- * ov večjih praznikov duhovne l!-e' iger so se ude- zevaij Slovenci kot igralci in Sledalci. Ji \-n°vem ve^u se ie slovenski { v Trstu krepko razvijal po-g ‘Pijanskega. Prebujala se je sto roko v potujčevanju Slovencev V šolstvu in vsem javnem življenju, vendar ni mogla preprečiti, da ne bi Trst s svojimi 60.000 Slovenci predstavljal največjega in najvažnejšega slovenskega kulturnega središča brž za Ljubljano. Ta čast drugega največjega slovenskega mesta je Trstu ostala dc danes. 13. VIL 1920 Tako slovensko kulturno središče je moralo ustvariti tudi svoje narodno gledališče. Ustvarilo ga je v začetku tega stoletja, leta 1902, in ga razvilo pred prvo svetovno vojno do lepe umetniške višine. Ro vojni se je delo znova začelo. Toda že 13. julija 1920 so fašisti zažgali naš Na- ®iL° JE 13. JULIJA 1920, KO SO NAM FASISTI ZAZGALI WAs narodni dom v testu, v katerem je bilo tudi SLOVENSKO GLEDALIŠČE. ' °dna zavest. Sredi 19. stoletja zacvetelo slovstveno, društve-^ *n čitalniško življenje in bu-3 slovanskimi predstavami flc/it* 23 g^edalii^e- Kakor je ra-Pil prebivalstva, se je kre- » tudi slovenska skupina in tu* sv°ie temeljne kul- ja ^ Pravice. Čeprav 'je Avstri-- ,_aiala prednost italijanskemu 4ivl Ju in mu puščala precej pro- rodni dom, ki je bil 16 let hram naše kulture, in uničili dvorano slovenskega gledališča. Fašizem se je zaklel, da uniči vse slovensko kulturno življenje v Trstu in izbriše vsako sled slovenstva. Slovensko gledališče ie životarilo še do leta 1926. Slovenski gledališki umetniki so se nato raztepli po Sloveniji, čakajoč boljših • časov. Zopet slovensko gledališče Trstu v jjj Venskega narodnega gleda-jjCa ni bilo več, a misel nanj je y ^ P°d pepelom, ne samo kol' Stu’ temveč povsod, kjer tj j.živeli v svetu raztepeni Um! . izobraženci in gledališki Brž ko je skupna osvo- na borba rešila Trst fašiz- 4at'10 nac*zma> s0 se začeli vra-2 * tudi slovenski igralci in so • Decembra 1945 že otvorili prvo °jno sezono. ^•'jVensko narodno gledališče }jv J.e vrnilo v Trst in je tu za-lj0^e 0 krepko kulturno življenje U, .ed*n° stalno gledališče tega bilo borbi, da bi do- Sad *talc“no večjo dvorano kot (j0rr|5|t,e5tilo za požgani Narodni Jifi ’ Se sPrva posrečilo najti y°jaški upravi nekaj umeva-st ‘n doseči dovoljenje za pred-ta f V vpejih dvoranah. Kakor lijar|® tuja oblast podlegala ita-taši m šovinističnim in novo-Slov l^n*ra vplivom, je začela J(u enskejnu narodnemu gledali-dv0r°d^’«ti pravico do večjih tai0 an in ga silila, da se je mo-dr, . Zadovoljevati z manjšimi stvenimi odri _ Težav in ovir 111 konca ne kraja v teh prostorih so se de-0Vir 8*e(^Hšču y pretekli sezoni 2ineel, Oblasti so si izmišljale eraj da nove težave. Zahtevale ska ~ri Se mora3° predložiti dram-Qjed V preventivno cenzuro. - , anška uprava se je temu se a' s tem niso uspeli, so t>re<) ,naia ki naj bi slovenske ^Ve p°žrl: Kolavdacije dvo-je nuše gledališče *e tri leta po manjših odrih brez neprilik in nevarnosti za kogar koli, so oblasti proti koncu lanske sezone nenadoma odkrile, da manjše dvorane niso kolavdirane, da nimajo dovolj prostorov za šminkanje, zadostnih protipožarnih naprav in več drugega, kar je baje neobhodno potrebno za uspešno uprizarjanje. Tudi za kolavdacije je treba precej kolkovanega papirja, odhodkov pri komisijah, načrtov za nove prostore, Čakanja, da kakšna kolavdacijska komisija izreče svojo sodbo, izvedbe novih del, ki jih komisija predpiše, novega kolkovanega papirja, novih prošenj komisiji, da si izvršena dela ogleda, in novega čakanja na njeno končno sodbo in razsodbo. Stroški za V3e to bi znašali od četrt do pol milijona lir za vsako dvorano. Kazalo je, da bo treba takoj zapreti gledališče. «Po milosti* .10 sc dale oblasti toliko omečiti, da se je sezona kolikor toliko dostojno zaključila. Obenem je prišlo Fva-rilo, da v bodoče ne bo mogoče več popuščati in prizanašati. Droben žarek v teh gledaliških nadlogah je bila y drugi polovici lanske sezone nejasna napoved vojaške uprave, da bi se dala predelati dvorana Cinema Moderno pri Sv. Jakobu v gledališko dvorano za slovenske predstave in da bi vojaška uprava to izvedla za novo sezono. Gledališka uprava je vzela to na znanje kot delno nadomestilo za nekdanjo dvorano ki so jo fašisti požgali, ker bi bila ta noya dvorana preveč na robu mesta. Do zdaj je prišlo do nekaj načrtov, o katerih ni znano, kako in kdaj se bodo izvedli. T novo sezono stoji gledališče pred vsemi starimi težkočami: večjih dvoran oblasti ne dovolijo, gradnja nove dvorane pri Sv. Jakobu ne ni niti pričela. Gledališče igra v predsezoni1 le po manjših društvenih dvoranah ali na prostem Pred novim delom Celotno vprašanje gledališča se težko premakne z mrtve točke predvsem zato, ker se doba vojaške uprave podaljšuje v brezkončnost, ker se ne izvajajo protifašistične določbe mirovne pogodbe niti določbe o enakopravnosti In zaščiti kulturnih in jezikovnih pravic slovenskega prebivalstva, icer se potoka vsa cona A Tržaškega ozemlja bolj in bolj v območje Italije in njenega neofašizma, ker ni guvernerja in se ne izvajajo niti tiste določbe začasnega statuta, ki bi se morale izvajati, kakor da so tuje oblasti docela pozabile, zakaj se je prav za prav vršila druga svetovna vojna. Kljub takim' zunanjim perspektivam se loteva naše gledališče ob vstopu v novo sezono svoje visoke kulturne naloge z istim navdušenjem kakor s prejšnjih sezonah. V predsezoni uprizarja zadnje igre iz lanske sezone, ki se še niso mogle povsod odigrati. Obenem pripravlja tri igre iz novega repertoarja: Shakespearje-yo klasično igro «Kar hočete« za letošnjo otvoritveno premiero, Gogoljevo veselo igro «Zenitev» in Cankarjeve «Hlapce» za proslavo 30-letnice Cankarjeve smrti. Pozneje pridejo na vrsto: vedra Dr-žičeva igra «Boter Andraž*, Rem-čeva «Magda», Gow-D’Usseaujeva drama iz življenja ameriških črncev ((Globoko so korenine*, Gals-worthy-j.eva »Srebrna tobačnica«, drama Ivana Potrča iz nacistične okupacije ((Lacko in Krefljis, B. Shaw-a «Obrt gospe Worren» in Dickensov aCvrček ob ognji- šču*. Za mladino se uprizori »Striček mraz*. Ce bodo potrebne izpremembe, lahko pride x poštev še kakšnih 6 drugih iger. Sezono bi uprava rada zaključila na prostem z igro največjega gledališkega mojstra Shakespearja «Sen kresne noči», ki je že dolgo sen našega režiserja Milana Košiča, a se do zdaj pri nas še ni mogel uresničiti. Ta napredni repertoar našega gledališča ie v skladu z njegovimi dosedanjimi umetnostnimi smernicami, ki jih skuša še bolj razširiti x smislu današnje naprednosti in socialističnega realizma. Slovensko gledališče bi bilo rado veren izraz kulturne višine slovenskega naroda, rado bi seznanjalo Slovence na STO-ju z modernimi in klasičnimi deli slovenskega in drugih slovstev. Zaveda se prevažne vloge tržaških Slovencev, ki tvorijo vez med za-padnimi narodi in slovanskim vzhodom in se morajo ž vsemi svojimi silami truditi ,da omogočajo in pospešujejo mirno sožitje na tem ozemlju. ' ' IZ «ANE CHRISTIE*: NAKERST, E. STARČEVA, KOSIČ. Tržaškim Slovencem bodi gledališče visoka šola duhovnega življenja, ki jih veže z matičnim narodom in z narodi drugih književnosti. Naše stalno gledališče jim bodi podlaga za nadaljnjo izor brazbo. Ko prihajajo v mesto Gostovat italijanske gledališke družbe, si mnogi Slovenci lahko ogledajo njihovo umetnost. Ce bodo preudarno primerjali, se prepričajo, da naša gledališka umetnost ne zaostaja za sosedovo in je njen razvoj celo bolj skladen in organski zato, ker imamo stalno gledališče. V gledališču ni mesta za sovraštvo Čeprav so včasih politične vode ob Jadranu zelo razgibane in zadevajo prav tu vsakovrstne ideologije druga ob drugo in cepijo oba glavna domača naroda na tabore in stranke, y struje in struji-ce, je vendar prav gledališka dvorana tisti prostor, kjer se zavedni, demokratični in napredni Slovenci še najlaže sestanejo kot ljudje, ki hrepenijo po umetnosti in izobrazbi, po zvoku domače besede, po ubranem govoru, ki nas zaziblje v plemenito uživanje široko razgibanih človeških misli, čustev in strasti. Ce nikjer drugje, se človek vsaj v gledališču zave, da je v svojem bistvu vendar najprej človek, nato pripadnik svojega naroda in član družbe, da ima kot tak svoje kulturne, narodne in družbene naloge in dolžnosti. V gledališču ni mesta za sovraštvo jn spore, za hujskanje in zavijanje, kakor ga ni na koncertih ali na umetnostnih razstavah. Ce se kje poraja med našimi ljudmi prikrit ali odkrit odpor zoper gledališče, se to lahko dagaja samo zato, ker se nekateri naši ljudje še niso dokopali do spoznanja, da obiskovanje gledališča ni in ne m6te biti kakršnokoli politično "Udejstvovanje, da je to kulturno .človeško in narodno uveljavljanje. Kakor ae pozna naš gledališki repertoar, ozkosrčnega omejevanja ter vključuje domače in tuje avtorje z raznovrstnimi priznanimi deli, tako m > a videti tudi slovensko občinstvo v gledališču tisto osrednjo ustanovo, v katero naj ne segajo trenutni prepihi sporov. Gledališki internacionalizem je del najžlahtnejšega kulturnega internaenna-lizma, kjer ni mesta za razpihovanje razdorov in razkolov, zagrizenosti in sovrastva. Umetnost je dežela plemenitega uživanja, uo-glabljanja K skrivnosti človeške narave, sočustvovanja z nesrečnimi, zatiranimi in izkoriščanimi. Pomen našega gledališča je za tržaške Slovence tem večji, ker se gledališko osebje ne posveča samo predstavam, temveč opravlja še drugo neobhodno potrebno kulturno delo izven svojega področja. Gledališki člani pomagalo mnogim dramskim družinam prosvetnih društev pri režiranju in študiju in igrajo često tudi sami. Sodelujejo pri Veseli sceni, SKUPINSKI PRIZOR KZ »PRIMORSKIH ZDRAH*. ki zanaša smisel za odrske predstave v kraje, kamor ne more gledališče samo. Prevzamejo recitacije pri raznovrstnih, kulturnih prireditvah. V tej sezoni bodo imeli glavni delež pri novo ustanovljenih recitacijskih večerih, ki bodo posvečeni Primorski, Koroški, Sovjetski zvezi, 30-letnici Cankarjeve smrti in drugim važnim pojavom in poglavjem slovenskega kulturnega življenja. Sodelujejo pri dramskih oddajah na radiu. Udeležujejo se stalno vsega našega drobnega kulturnega (jela, ki bi se ga drugače opravilo mnogo manj: predavanja, nasveti, članki, stiki med gledališčem in občinstvom, neprestano tesno sožitje z vsemi našimi sloji. Pomislimo samo na izgubo v našem kulturnem snovanju, če bi našega gledališča zadnja tri leta v Trstu sploh ne bilo, če bi ne bilo tistih 250 predstav in 20 del, ki so se v tej dobi uprizorila, če bi ne bilo stotisočev gledalcev, ki so ta dela videli in poslušali, ne vsakodnevne borbe za dvorane in predstave, vsakdanjih vaj za uprizarjanje, nič tega, kar nas je ta leta vselej navdajalo z veseljem in ponosom, ko je borba za naše kulturne vrednote vendarle uspevala, ko so pred nami zaživeli liki naših in tujih dramskih del, o katerih bi tržaški Slovenci drugače nič ne vedeli. V teh treh letih se je, naše gledališče kljub vsem oblastvenim in šovinističnim oviram tako tesno vključi- lo v kulturno izživljanje tržaških Slovencev, da si je danes težko misliti to življenje brez gledališča. Naš kulturni razvoj nikakor ne sme nazaj, v zastoj ali v kakšno novofašistično močvirje. Ta razvoj mora podjetno in borbeno le naprej do novih pridobitev in novih zmag., V borbi za našo napredno kulturo pripada Slovenskemu narodnemu gledališču y Trstu eno najvažnejših mest. OSEMMESEČNI dela za NACST prosvetna društva Na plenumu Slovensko-hrvatske prosvetne zveze, ki je bil 12. septembra t. 1„ je bilo sklenjeno, da naj se obravnava delovni načrt po okrajih. Načrt je predložil prosvetnim društvom v proučitev odsek za ljudsko prosveto. Predno se bomo lotili obravnavanja q pomenu osemmesečnega načrta, je potrebno, da obnovimo glavne misli, ki so bile izražene na plenumu. Plenum, ki je izredne važnosti za nadaljnji razvoj in delovanje prosvetnih društev ter naše kulture, je dokončno razjasnil stališče, katerega naj zavzamejo Prosvetna zveza in prosvetna društva glede na politični spor v demokratičnem taboru Tržaškega ozemlja. V uvodnem referatu in dolgotrajnem razpravljanju je spontano prevladovala misel, ki je našla odraz v sledečih sklepih: Zaradi političnega spora, ki se je pojavil v demokratičnem taboru Svobodnega tržaškega ozemlja in ki ogroža obstoj in nemoteno delovanje Slovensko-hrvatske prosvetne zveze, je nujno, da prosvetna društva sodelujejo le na onih prireditvah, kjer se manifestira za pravice delovnega ljudstva, za zmago demokratičnih sil in za solidarnost vsega naprednega človeštva. Slovensko-hrvatska prosvetna zveza in prosvetna društva ne bodo nikoli zapustila poti, ki so si jo začrtala takoj po osvoboditvi izpod fašizma in ki je bila tolikokrat začrtana v izjavah in resolucijah najprej Slovenske prosvetne zveze in kasneje Slovensko-hrvatske prosvetne zveze. Popolnoma je jasno, da politični spor, ki nima primere v naši zgodovini, ne sme zavirati in rušiti prosvetnega in kulturnega udejstvovanja. Ugotavljamo ponovno, da naša kultura ni apolitična in da mora biti nujna povezana z naprednim slovansKO-italijanskim gibanjem. Poudarjamo, pa tudi, da mora našo slovensko kulturo slej ko prej poživljati duh narodnoosvobodilne borbe in Osvobodilne fronte, osnovne politične organizacije slovenskega ljudstva na tržaškem ozemlju, ki nas je znala voditi v najbolj kritičnem času narodnoosvobodilne borbe proti fašizmu. Vse slovensko ljudstvo je v štiriletni narodnoosvobodilni borbi skupno trpelo, skupno žrtvovalo in skupno čutilo odgovornost pred zgodovino. Iz tega nujno Izvira dejstvo, da bodi slovenska kultura na tem ozemlju tesno povezana z napredno kulturo svojega matičnega na> roda, Slovenijo. Do tega sklepa nas mora voditi edino pravilno spoznanje, da tržaški Slovenci nismo narod zase, temveč del naroda, ki je bil po zaslugi krivičnih mirovnih pogodb nasilno odtrgan od domovine. Vse misli, ki so bile izražene na plenumu Slovensko-hrvatske prosvetne zveze, moramo imeti vedno pred seboj, če hočemo pravilno voditi delo po prosvetnih društvih in če hočemo, da ne bo Slovensko-hr-vatska prosvetna zveza pešala, temveč da se bo razvijalo n-jeno-delovanje kot rdeč nagelj in rožmarin, ki jim ne manjka niti vode in hra-nivih snovi niti zraka niti sonca. IGRALCI SE ŠMINKAJO V KLETI POD OPENSKIM ODROM ZA ((KRALJA NA BETAJNOVI*. (ŽARNICE VISE NA ŽICI CEZ MJZO.) Ce pregledamo delovanje prosvetnih društev in odseka za ljudsko prosveto, potem vidimo, da je kulturna razgibanost vzplamtela kot svetla bakla med našim ljudstvom. 54 prosvetnih društev je postalo žarišče prosvetnega dela po vaseh ln v Trstu. Pevski zbori, dramske družine s Slovenskim narodnim gledališčem na čelu, Veseli teater, literarni in recitacijski večeri, knjižne razstave in knjižnice, predavanja itd. nam pričajo, da je naše ljudstvo v veliki večini ohranilo pozitivne tradicije iz svoje preteklosti, ki se izražajo v hrepenenju po izobrazbi, plemenitosti in dobroti. V našem ljudstvu dozoreva veliko, novo spoznanje za dolžnost in za skupno odgovornost. Pomeo ln naloge ljudske prosvete Prosvetna društva, ki so stranske veje odseka za ljudsko prosveto, morajo tudi pravilno razumeti veliko novo spoznanje za dolžnost in skupno odgovornost. Vzgajati morajo delovno ljudstvo in ga učiti napredno živeti. Cim bolj bo naše ljudstvo izobraženo, tembolj bo trdno v borbi proti mračnjaštvu, izkorlšče-vanju in zasužnjevanju. Nič manj važna naloga prosvetnih društev pa ni dviganje narodne zavesti med našim ljudstvom. Ce bomo to stoodstotno dosegli, napi ne bo treba z bolestjo v srcu ugotavljati, da slovenski starši pošiljajo v potujčeval-ske šole naše najmlajše. Toda naloga prosvetnih drutev ni le v tem, da obravnavajo samo resne življenjske probleme. Našemu ljudstvu moramo dati tudi zabavo. To nujno potrebuje, kajti živimo v času, ko se je treba boriti za vsakdanji kruh in za pravice delovnega ljudstva. Zabava pa mora biti vedno dostojna, zdrava in vedra. Škodovati ne sme vzgoji ljudstva in ga pomehkužiti. 1. predavanja V osemmesečnem delovnem načrtu je rečeno, naj bodo predavanja po prosvetnih društvih vsaj enkrat na mesec. Medtem ko je do sedaj odsek za ljudsko prosveto popolnoma sam organiziral predavanja, bo odslej naprej prepuščena iniciativa tudi društvom. Sama si bodo lahko organizirala predavanja in si sama poiskala predavatelja. Ce pa si društvo samo najde govornika, mora javiti odseku za ljudsko prosveto Ime predavatelja in temo, ki jo bo obravnaval. Marsikdo se bo vprašal: Kako je prišel odsek za ljudsko prosveto do predloga, ki prepušča tudi društvom možnost, da sama preskrbijo predavatelje? , Za ta predlog je govorila misel, ki se odraža v pregovoru: «Vsl ljudje vse vedo*. Tudi naši delavci in kmetovalci so precej izobraženi. Nikjer ni rečeno, da ni prav, da posreduje de1-lavec ali kmet svoje znanje in izkušnje onim, ki teh nimajo. Ravno nasprotno. Prehajamo v čase, ko lahko rečemo, 'da je' nečloveško, če’nekdo hrani le za sebe izkušnje in znanje, obenem pa pusti svoje bližnje v temi in neznanju. Vsega obsojanja so vredni izobraženci, delavci ln kmetje, ki ne pomagajo svojemu bližnjemu k napredku. Res Je, da naše preprosto ljudstvo ne zna knjižnega jezika in da se težko izraža v našem jeziku. Potrebno je, da predavatelj, čeprav govori v dialektu, polaga veliko paznjo pravilnemu poudarku besed In izgovarjavi. Na vsak način naj predavatelj izraža svoje misli razumljivo, tako da ga bodo vsi razumeli. Drugi se bodo zopet vprašali: Zakaj Je treba Javljati Prosvetni zvezi Ime predavatelja in temo, o kateri bo govoril? No, na to ni težko odgovoriti. Vsi kulturni delavci in zlasti Prosvetna zveza so odgovorni za pravilno u-smerjevanje naše kulture. Prosvetna zveza bo znala ljudskim govornikom, katere bo z veseljem uvrstila med svoje aktivne člane, vedno svetovati, kako In v kakšnem smislu naj predavajo. Našemu človeku namreč ne odgovarjajo taka predavanja, kakršna so zaželena izkoriščevalskim režimom in sistemom zapadne demokracije. Namen vladajočega razreda je pustiti ljudske množice v čim večji te- mi in neznanju, zato da jih laže izkoriščajo. Nam ni več za predavanja, ki nam nočejo ali ne znajo dati odgovorov na vprašanja, ki se stavijo pred nas vsak dan. Mi hočemo predavanja, ki nas bodo oborožila s takim znanjem, da bomo mogli pravilno oceniti sedanjost in preteklost. Hočemo predavanja, ki nas bodo usposobila za borbo proti izkoriščevanju. Hočemo predavanja, ki nam bodo v pravi luči razlagala pomen zgodovine in dogajanj v človeški družbi. Hočemo predavanja, ki bodo pravilno razložila na primer pomen zadrug. Hočemo napredna prirodoslovna predavanja, kjer se bomo učili spoznavati prirodo v luči napredne znanosti Itd. Danes Imamo pravico In dolžnost, da se udeležujemo političnega, gospodarskega in kulturnega življenja. Zato morajo stati predavanja krepko na tleh stvarnosti. Biti morajo šola, v kateri se ljudstvo uči živeti napredno življenje, Odpirati moramo naša obzorja tako, da bomo s pridobljenim znanjem pravilno pre. sojali dogodke doma in v svetu, pravilno uravnavali lastno usodo in usodo vsega našega slovenskega naroda. Pokazati nam morajo kulturno dediščino v pravi luči ter poudarjati edino pravilno kulturno povezavo Slovencev Tržaškegr, ozemlja z napredno kulturo v matični Slovse do zadnjega. »Nič se ne bojim zanje, bojim se za nas C e jih moramo pobiti, je bolje, da to storimo takoj, ne šele čez tri leta.* Ne pretiravam pomena te vrste doktorjev, vem, da ameriški narodi hrepene po miru. Vem pa tudi, da je ta veliki sposobni narod doslej slabo orientiran v politiki in da ga je lahko prevariti. Doktor Robert Montgomery mu je podoben. S poudarkom govori o nujnosti obrambe »zapadne« kulture pred boljieviki. Nekateri lepijo k etiketi besede »kultura# dntflo etiketo: »evropska« ali satlantska«. Moram tu omeniti nek značilen primer. Takoj pod člankom, ki je pozival na brambo »atlantske« kulture, sem našel beležko o najnovejiih kulturnih uspehih tistih branilcev: mestni odbor v Chicagu slovesno pozdravlja Johna Barclaya, ki je tolkel rekord v hoji po glavi — ne da bi si pomagal z nogami in rokami, je prešel 300 jardov, od- bijajoč se od tal z glavo. Seveda je to nedolžna igra in hotel bi, da bi vsi braniteji zapadne kulture in kuharji atomskih *menujev«, oderuhi »Marshallovega načrta« in1 bojeviti dr. R. Montgomery porabljali svoje glave po chica-'ikem izvirniku. Toda oni se ne zadovoljujejo z odlikovanjem Johna Barclaya, ampak hrepene po viteškem križcu s hrastovimi listi, ki jih je tako radodarno delil likvidirani firer. Kdo so ti branitelji evropske kulture? Eksperimentatorji Hiro-iime, ki so postavili spomenik na čast kozam Bikine, specialisti za sežiganje živih črncev v Georgiji, Južni Karolini, Mississippiju in v drugih enako naprednih državah, hinavci, ki zapirajo v ječe učenjake, ker so razlagali Darun-novo teorijo, člani Ku-Klux-Kla-na, ki obožujejo »velikega zmaja«, priznani rasisti, verniki dolarja, Shylocki »posojil in naje-mov«, petrolejski kralji, kralji oderuških listov in žvečilne gume, avtorji protidelavskih zakonov in najnovejši razlagalci Mon-roeove doktrine — Amerika yan-kejem, Evropa Amerikancem. Lačnim iz daljave kažejo žemljo iz bele »manitobe«, zmrzujočim vrečo premoga, nagim hlače, Včasih dodajajo k bakšišu tudi svinec, proti upornikom. Ce baši-buzukom priznavajo diete tn potne stroške, se bo orožje, ki se je izkazalo za nepotrebno proti nemškim fašistom v trenutku, ko se je ustvarila druga fronta, obrnilo — z majhnim uspehom — proti grškim antifašistom. Evropa doslej n{ všteta v število držav, toda v personalni stalež štejejo že nemalo Evropcev. Našli so se Francozi, ki se klanjajo ameriškim, ukazovalcem, čeprav KULTURA nedeljiva ti gospodje skrbe za najbolj zagrizene sovražnike Francije — za velike nemške industrijce in ge-, nerala Franca. Eden italijanskih filmskih režiserjev je posnel dober film *Sciuscia« o zapuščenih otrocih, ki se živijo s tem, da ameriškim vojakom čistijo čevlje. Američani so našli v Italiji veliko čistilcev čevljev —a tu ne govorim o lačnih dečkih, ampak o ministrih, prelatih in pisateljih... List L’Epoque opozarja Francoze: Obstoji «možnost direktne intervencije Združenih država. «Neui York Ti-mes» pa hinavsko vzdihuje: »Pristali smo na velike žrtve zaradi rešitve kulture. . .« In tako rešujejo v Grčiji Akropolo in če bi se lotili naloge, intervenirati v Franciji, bo to iz enega samega razloga — da bi rešili No tre Dame pred Louisom Ara-gonom... Vem, da obstoji Atlantski ocean, ki deli Evropo od Amerike. Kaj pa je to »atlantska kultura?« Arhitektura stare Španije je mnogo bližja arhitekturi stare Gruzije alt Armenije kakor arhitekturi Aztekov. Biografija Pariza spominja bolj na biografijo Prage kakor na biografijo Atlante ali Filadelfie, Amsterdam ali Stock- lUA 111 holm sta bolj sorodna Leningradu kakor Chicagu. Samo človeka, ki je pretolkel tri sto yardov po glavi. lahlfo obsede misel, vezati pro-pileje s chicaikimi klavnicami, Victorja Hugoja z diskriminacijo ras in vse postavljati nasproti Turgenjevu in Čajkovskemu. Ljudje, ki so nekoliko skromnejši, govore o »zapadni« kulturi. Toda kultura se ne da deliti na cone, rezati na kose kakor potica. Ločevati zapadnoevropsko kulturo 04 ruske, rusko od zapadno-evrop-ske je znak popolne ignorance. Ce govorimo o vlogi, ki jo je igrala Rusija v dv.hovnem življenju Evrope, ne delamo tega zato, da bi poniževali druge narode Hodulje potrebujejo pritlikavci, a o svoji razni ali narodni vzvišenosti kriče navadno taki ljudje, ki sami o sebi dvomijo. Globoka vez, ki °d najstarejših časov veže mislece in tvorce različnih dežel, ima zasluge za obogatitev in mnogoličnost kulture. Učili »mo se pri drugih, drugi so se učili pri nas. Nujno ie neprestano spominjati na dejstvo, da si brez klasičnega ruskega romana ni mogoče predstavljati sodobne evropske in ameriške literature, kakor »i podobno ni mo- goče predstavljati sodobnega slikarstva brez tega, kar so ustvarili francoski slikarji jireteklega stoletja. Pred sto leti je pisal Bie-linski, da si »evropski narodi nau-smiljeno izposojajo drug od drugega, ne da bi se bali, da bodo s tem izgubili narodni značaj svoje umetnosti. Zgodovina uči, da podobni strahovi mučijo samo brezmočne, zaostale narode«. Umetnost ne more živeti tam, kjer ni polnega življenja. V Franciji izhaja literarni časopis »Fi-garo-Litteraire«, kjer lahko v vsaki številki najdete strupen in zahrbten napad tako na slovstvo v ZSSR kakor na tiste francoske pisatelje, ki drže korak s svojim narodom. »Figaro-Litteraire« se ponaša s svojo domnevno kulturno ravnijo. A glej, na prvi strani tega lista sem našel navdušen opis literarnega salona gospe Zofije Stambatove. Ta salon obiskujejo nekatere veličine, kakor na primer Jules Rotnains. Gospa Zofija Stambatova razkazuje gostom vezavo knjig v svoji knjižnici. Njene knjige in albumi so vezani v človeško kožo. Gospa Zofija Stambatova pripoveduje: »To je bil lep fant, sama sem ga izbrala.., Tule ridite sledove njegovih prsi. Lasje še rastejo... Imam v zalogi ie kakih deset človeških kož, toda manj kvalitetnih in jih porabila za manjše knjižicet. Je bilo vredno obešati nurnberike morilce, tu pa bi se plazili po trebuhu pred ameriškimi rasisti in vezali knjige Julesa Romainsa v človeško kožo? V Franciji kakor tudi v drugih deželah Evrope se bijejo boji za človeško in narodno čast — za kulturo. Med komunisti in prijatelji ZSSR vidimo velika učenjaka Francije — umrlega LangevU na in Jolliet Curiea, vidimo njena velika slikarja — Picassa in Matissa, njena velika pesnika — Aragona in Eluarda. Predstavniki višje kulture so domoljubi, ki branijo življenje pred smrtjo, ustvarjalnost pred svetovnim Ku-Klux-Klanom. Vidimo, kako proti križarjem, ki v eni roki drže pest dolarjev in v drugi atomsko bombo, vstaja vest sveta. Na njihovi »tram ni Einsteina, Bernarda Shau>a, najboljšega pesmica latinske Amerike Pabla Nerude, katolikov Josea Bergamina in Martina Chauffieza, niti Jeana Cassoua, Andrea Chamsona i. dr. Nismo osamljeni v tem duhovnem boju, ki so nam ga napovedali belokožci-zamorcoseki Amerike. Znane so mlade demokracije Evrope, junaki Jugoslavije, mojstri Prage, znan je francoski narod in neposluini grški domoljubi, znana je potlačena Španija in vnuki garibaldincev, ki nikoli, nikoli ne bodo postali čistilci ameriških čevljev, znani so najboljši znanstveniki, pesniki, slikarji Evrope, znani so tudi vsi Pošteni, duhovno pogumni Amerikanci. Veseli nas vsak uspeh naših prijateljev — na volitvah ali t> vsiljenih bojih, veseli nas njih delo, knjige, slike. Sovjetsko domoljubje je neločjivo povezano z ljubeznijo do drugih narodov, t skrbjo za vsečloveško1 kulturo.Zgo-dovina ms je postavila v ospredje, mesto, ki ga zavzemamo, nam diktira ne ošabnost, ampak sa-mozatajo. Ne čildimo se besnosti, klevetam, rožljanju z orožjem — kdor ima mnogo prijateljev, ima mnogo sovražnikov. S samozaupanjem gledamo v prihodnost. To je težki, toda veliki las. Prevedel V. Si - Prošnje za poravnavo i euini Na podlagi zakona (D. L.) z dne 15. aprila 1948 štev. 517 se je država obvezala poravnati po partizanih povzročene dajatve v denarju, blagu in služnosti ter jih izplačati v izmeri predpisani po tem zakonu. Dokazati pa je treba, da so šle te dajatve res v namen osvobodilne vojske. Zadevne prošnje je treba predložiti Finančni intendanci v Gorici do 26. novembra t. 1. in morajo vsebovati: 1. navedbo dolga, ki ga je povzročila edinica, in okoliščine, v katerih •se je to zgodilo; * 2. za blagovne dajatve ali vršeno službo je treba navesti dolžni znesek, ugotovljen na podlagi cen in tarif določenih po javnih oblasteh in ki so veljale v kraju in času, ko je prišlo do dajatev; 3. sklicevanje na druge morebitne prošnje, če so bile vložene v isti namen; 4. navedbo, koliko je bilo že izplačano na račun ali kot predplačilo. Nekolkovane prošnje je treba spo-polniti s sledečimi dokumenti, ki so tudi prosti kolka in drugih pristojbin: 1. splošno kazensko izpričevalo. 2. potrdilo kakega komandanta partizanske brigade ali edinice ali pa tudi osvobodilnih odborov (NOO). Ti dokumenti veljajo seveda, če so bili izdani pred koncem osvobodilnega boja. Prošnje sprejema in jih hrani go-riška Finančna intendanca toliko časa, dokler ne izda Glavno državno računovodstvo, ki je v to pooblaščeno, potrebnih navodil, kako je treba tolmačiti določbe omenjenega zakona. Za nadaljnja pojasnila naj se interesenti zglasijo pri Finančni intendanci in sicer pri oddelku za vojno škodo, ki sprejema stranke vsaJs torek in petek od 9. do 12. ure. GORIŠKI DNEVNIK PODRUŽNICA UREDNSŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI - SVETOGORSKA ULICA 42 - TEL. 749 Slovenskega didaktičnega ravnatelja so razrešili službene dolžnosti V četrtek predpoldne je zaradi odloka šolskega skrbništva v Gorici moral dosedanji didaktični ravnatelj Humbert Močnik predati svoje službene posle novoimenovanemu didaktičnemu ravnatelju dr. Lebani-ju Federicu. Gospod Močnik, naj bo že njegovo politično prepričanje kakršno koli, je naše osnovne iole v Gorici vodil y splošno zadovoljstvo staršev in otrok. Ker je bil še v prejšnjih časih zelo dober učitelj in dober poznavalec slovenskih šolskih razmer v naših krajih, mu je ZVU poverila nadzorniško mesto slovenskih osnovnih šol na Goriškem. Po razmejitvi je ostal na svojem mestu kot didaktični ravnatelj za Gorico in najbližjo okolico. Zaradi njegove prevelike vneme za slovenske šole je po vseh vidikih gospodujoča šolska oblast videla v njegovi osebi «nevarnega človeka«, katerega je treba čimprej odstraniti od vodstva, da bo njihovo delo postalo bolj učinkovito. Da pa bi se vsa stvar ne zdela preveč surova, je gospod skrbnik v obvestilnem pismu g. Močniku med drugim napisal tudi to-le: «Colgo la occasione . per ringraziare la S/ V della grande diligenza dimostrata neH’adempimento dell’incarico che Le era stato affidato«. Nam pa, ki smo vajeni osladka-nih besed, se kar srce topi, ko slišimo kaj takega. Take besede so navadno uporabljali za časa fašizma. Besedam pa je navadno sledila taka brca, da smo jo čutili kar dvajset let. Prav zato, lahko trdi- Da bomo zoali ceniti. koristi ki nam jih prinašajo gobe Gobe, ki jih pobiramo običajno v jeseni, ko kostanj dozori, spadajo med tiste koristne rastline, ki so jim vlažna gozdnata tla naše goriške okolice posebno ugodna in jih rabimo za domačo prehrano ali pa jih prinesemo na trg. Nekoč so jih okoličani prinesli na goriški trg kar na stote, izvoz-ničarji so jih od lu odpošiljali v notranjost in čez morje. Koliko jih je prišlo samo iz Trnovskega gozda, kjer rasejo x ogromnih količinah vse vrste gob! Gobe, ki jih zlasti posušene lahko hitro in ugodno vnovčimo, so bile in so izdaten vir dohodkov za revnejše sloje. Nabiranje in sušenje pa ni težavno, ker jeseni itak druga dela na kmetih pojemajo. Se pred vojno so prekomorska tržišča gob obvladali Italijani, ki so pokupili tudi večino gob iz sloven-spih pokrajin. Danes se je nabiranje in sušenje gob y slovenskih pokrajinah še bolj razširilo. Kmetovalci se na splošno in resno posvečajo tej panogi, ker dobijo zanje lep denar in država jih sama izvaža x inozemstvo v ogromnih količinah, saj predstavljajo gobe za Jugoslavijo eden glavnih izvoznih predmetov. Pri nas se moramo zadovoljiti z redkimi vrstami in pičlimi količinami, ker smo ostali vsled meje odtrgani od bogatih gozdov. Jesen, ki nam odpove toliko sadja in tečne zelenjave poletnega časa, nam v nadomestilo in spremembo prinese košare gob. Gobe naj se nabirajo samo takrat. kadar je suho vreme, ne pa, kadar dežuje ali takoj po dežju, ker so še prepojene z vodo. Najbolje je nabirati jih šele drugi dan po dežju. Preden jih potem razrežemo, jih moramo pazljivo očistiti, ne smemo pa jih oprati. Rezati jih je treba na tanke a široke lističe, ker čim tanjši in širši so lističi tem prikladnejše so gobe za rabo in prodajo. Najlepše se posuše na soncu. Ker pa navadno ni vselej dovolj trajnih sončnih dni, sušimo gobe na zračnih prostorih, skednjih in podstrešjih. Cim svetlejše barve so, tem višjo ceno imajo. Da zadobijo takšno barvo, naj se pravilno režejo in tudi pravilno posuše, Sušenje na soncu ali zraku traja dva do tri dni. Znak, da so pravilno posušene je ta, da morajo šumeti, ako jih potresemo. Paziti je treba tudi, da jih ne pustimo na vlažnem, brezzračnem ali zadimljenem prostoru, ker začno plesni-ti ali dobe zatohel duh in okus. Doma uporabi dobra gospodinja tudi take vrste gob, ki počrnijo, ter jih posuše v pečeh ali sušilnicah za sadje. Za konserviranje so porabne vse vrste užitnih gob, prav tako za izvleček, ki odlično nadomešča juhine zabele (Maggi itd.). Za gobov prašek porabimo one vrste gob, gi so posušene precej trde (lisičke, grive, trobente, štorovke, ježovke itd.). Za mletje so dobri navadni mlinčki za kavo ali jedrca. Prašek hranimo v zaprtih posodah na suhem. Žlica praška na osebo da okusno gobovo juho ali omako. Ob spremembah letnih časov je pač že tako, da se malce menja vse okrog nas. Tako tudi jesen ne sprs-meni samo narave, ampak tudi naše življenje doma in izven doma. To občutijo najbolj na kmetih. V vsakdanji prehirafii se Občuti n. pr'., da je narava obubožana in nam ne more več dati vsega tega, kar nam je v obilici dajala še pred kratkim in je bilo vse sveže, raznoliko. Ne bo torej odveč, če smo se razpisali o gobah, tej pristno jesenski rastlini naše zemlje. Z njimi se lahko naše marljive gospodinje dobro okoristijo. mo, da so danes pričeli spet znova svoje peklensko delo, ali bolje rečeno, nadaljujejo tam, kjer je prenehal fašizem. Ne bomo tukaj navajali primerov iz fašistične dobe, ki so razrešitvi 2- Močnika na las slični ali vsaj podobni, vsak Slovenec je enake stvari občutil že na lastni koži. Nam je glavno, da smo ugotovili dejstvo, da se naša manjšina nima dosti nadejati, dokler se fašistične metode nadaljujejo. Sedaj je lahko tudi vsakemu jasno in očitno, zakaj smo zahtevali avtonomijo slovenskih žol v Italiji, zakaj smo zahtevali, naj bi načelovali našim šolam slovenski šolski nadzorniki, ki naj bi bili v direktni zvezi z ministrstvom v Rimu. Edino na ta način bi se taki gorostasni primeri, ki so in bodo v kvar na- Odredba o peki kruha in uporabi mlevskih izdelkov Upoštevajoč odredbe o izdelovanju in prodaji kruha, o nadzorstvu mlinov in pekarn ter odločbe, ki ureja prodajo prostih količin mlevskih izdelkov, kruha in testenin ter z namenom, da se pri mletju, konfekciji kruha in slaščičarskih izdelkov preprečijo morebitne zlorabe, odreja gortški prefekt kakor sledi: Industrijski mlini, ki prejemajo žito od Seprala, morajo glede kakovosti mlevskih izdelkov upoštevati uradne predpise te prefekture Št. 14019-JI-A dd. 6-8-48 razen v primerih, ki jih predvideva okrožnica štev. 152 z dne 14-8-48 visokega prehrambenega komisariata, spremljana od vsakokratnega dovoljenja Seprala. Se nadalje je prepovedano mletje za račun tretjih z izjemo obrtniških mlinov, ki sicer lahko meljejo moko drugačne kakovosti od uradno predpisane, vendar ne smejo z njo na tržišče. Pekarne n; smejo izdelovati prodaji namenjenega kruha razen iz moke, k.i je uradno predpisana. Izdelovanje kruha zasebnikom se mora omejiti le na peko testa, ki si ga morajo zasebniki pripraviti sami. Pekom je prepovedana uporaba in vskladižčenje, mlevskih izdelkov za račun tretjih. Pekarne, ki nameravajo peči zasebnikom, morajo voditi poseben, od mestne občine potrjen, registriran in ožigosan seznam ter vanj vpisati ime, priimek in naslov zasebnika ter prejeto in oddano količino testa odnosno kruha. Kruh zasebnikov bo-bo morale 1iraniti in oddajati v prostoru, ločenem od onega, kjer prodajajo kruh na nakaznice. Isto velja za slaščičarne. Prodaja moke, ki nima uradno predpisanih svojstev, ni dovoljena. Cena za izdelavo in peko kruha zasebnikom, je naslednja: 17 lir za kg za kose nad 150 g in 25 lir za vsak kg uporabljene moke. Delovna brigada «Berfok Just»j V Sv. Antonu se ponašajo z delom se je oglasila s ceste »Bratstva in edinstva» ISTRA Tretja mladinska delovna brigada STO, imenovana po istrskem junaku Bertoku Justu, ki je odpotovala iz Kopra 16. septembra, se sedaj že oglaša. V svojih pismih opisujejo mladi prostovoljci lepote in zanimivost krajev, koder so potovali. Prav tako pišejo o prisrčnih sprejemih, ki so jih bili povsod deležni. Njih pot iz Kopra je peljala naravnost v Slavonijo, v Sremsko Mitrovico. Tam jih je sprejel glav. ni štab mladinskih delovnih brigad. Ostali so v gosteh preko noči do drugega dne opoldne, ko so se odpeljali v vas Lačarak, na delo ce. ste bratstva in edinstva. Ob prihodu v Lačarak so jim tam pripravili lep sprejem jugoslovanski, westfalski in francoski brigadniki. Brigadniki STO so imeli najprej sejo, kjer so se pogovorili o vsem potrebnem in kjer so sklenili, da bodo delali na desetdnevnem planu, ki so si ga sami zadali. V tem desetdnevnem planu bodo imeli tak program: 6 ur dnevnega dela na cesti, kar bo skupno zneslo v teh desetih dneh 2.500 ur, nadalje 9 ur študija, 9 ur kulturno prosvetnega dela, 9 ur športa, 9 ur čitanja. Vsakih deset dni pa bodo imeli brigadniki konferenco, na kateri bodo razpravljali o delu in o nadaljnjih načrtih. Mladinci so vsi zdravi in v svojih pismih polni hvale. Upamo, da nas ne bodo pozabili in da nam bodo zopet kaj kmalu pisali. MOST CEZ VIPAVO PRI SOVODNJAH. ISTRA Iz Sv. Antona smo prejeli sledeči dogis: Kar čutimo, hočemo pokazat# z delom in ne samo z besedami. Zadnje čase se je dvignilo pri nas veliko zanimanje za skupno delo, za utrditev bratstva v do. mačih vaseh, za utrditev splošnega miru. Naši množični sestanki so 100% dobro obiskani. Vse ljudstvo polaga vso svojo moč za zgraditev zadružnega doma. V ta namen smo na množičnem sestanku 24. t. m. obravnavali finančno stanje odseka za zgraditev zadružnega doma in pri tej priliki smo nabrali prostovoljnih prispevkov v znesku 74 tisoč lir. Isti dan smo sprejeli nadaljnji sklep, da bomo razširili nabiralno akcijo po hišah. In res: Tudi ta je bila zelo uspešna ter smo gradbeni fond zvišali za nadaljnjih 24.000 lir. Tako vidiš, tov urednik, da tudi v Sv. Antonu žilavo delamo za zadružno stvar! Um se mu je omračil ISTRA V Gunjcu se je pred nekaj dnevi nenadoma omračil um Santinu Josipu. Nesrečnež je postal besen, poleg tega pa se je *e oborožil z vilami, se zaprl v hlev in ni pustil, da bi njegovi domači prignali tjakaj živino. Zaradi nevarnosti, ki j6 grozila njegovim domačim, so na pomoč poklicani zaščitniki izposlovali ,da so Santina spravili y prisilni jopič. šemu slovenskemu šolstvu, ne mogli dogajati. Takemu avtonomnemu šolskemu nadzorništvu bi morala biti dana tudi možnost izbire pri namestitvah slovenskega učiteljstva, pa tudi profesorjev na srednjih šolah. Tako šolstvo smo si predstavljali, ko so nas tolažili podpisniki mirovne pogodbe in nas na vsa mogoče načine prepričevali, da bo morala Italija vse to upoštevati. Komu naj se danes pritožimo, ali mogoče gospodu Byrnesu, Bidaultu ali Bevinu? Varali so nas in nas bodo varali, dokler bodo imeli kaj oblasti v svojih umazanih rokah. Taka je politika zapadnih imperialistov in njihovih podrepnikov. Zelo radovedni smo, kaj bi gori-ški šovinisti rekli, ko bi imeli mi to možnost in oblast, da bi jim namestili za italijanske šole v mestu slovenskega didaktičnega ravnatelja, ki bi komaj razumel njihov jezik. Mislimo, da bi vse šovinistično časopisje zagnalo tak neusmiljen krik, kakršnega svet še nikoli ni slišal. Prav gotovo bi napadli ravnatelja in razrušili njegov sedež ali še kaj hujšega. Da to znajo, so pokazali že 15. septembra lanskega leta. Na vsak način je primer g. Močnika nam vsem resen opomin, da bodimo budno na straži v obrambi slovenskega šolstva. Slovenski starši, vpisujte svoje otroke v slovenske šole, ne podirajte skupnosti. Cim več nas bo, tem bolje bomo uspeli s borbi za enakopravnost. Dodatne živilske nakaznice za delavce ZA STIRIMESECJE NOVEMBER 1948 — FEBRUAR 1949 Dodatne živilske nakaznice za težke in najtežje delavce za štiri-mesečje november 1948 — fabruar 1949 bodo veljavne od 1. novembra naprej. Vsled tega mora vsako podjetje, ki zaposluje težke in najtežje delavstvo ter dninarje (poljedelske tn druge), sestaviti zadevne prijave in to v treh izvodih, po abecednem redu, brez razlike na težko tn najtežjo skupino, ter jih vložiti najkasneje do 20. oktobra prehranjevalnemu uradu občine, kjer kjer podjetje posluje. V prijavi mora podjetje navesti imena vseh svojih delavcev, tudi tistih, ki bivajo izven občine. Ob prejemu dodatnih živilskih nakaznic bo moral pooblaščenec podjetja predhodno izstaviti prehranjevalnemu uradu redne živilske nakaznice vseh delavcev, za katere je bil zaprošen dodatek. Delodajalci bodo morali izročiti le dodatne živilske nakaznice delavcem, katerim 50 namenjene. Vsak delavec se mora ob prejemu dodatne živilske nakaznice podpisati na poseben seznam delavcev. Teden dni po prejema dodatnih živilskih nakaznic bo vsak delodajalec odposlal občinskemu prehranjevalnemu uradu seznam s podpisi kot potrdilo, da so bile nakaznice razdeljene upravičencem. Temu je priložiti tudi tiste dodatne živilske nakaznice, ki niso bile razdeljene zaradi odpusta delavcev, zaradi njih dodelitve k drugim skupinam, ki ne dajo pravice do kvalifikacije težkih in najtežjih delavcev, ali zara-ii djugih vzro-kpv. En izvod prijave, ki jo je edo-ila pokrajinska komisija, pil si mora delcdajalc-c obdržati. Delavce, ki jih. podjetje zaposli pri težkih ali najtežjih delih po vložitvi prve prijave, je treba prijaviti občini naknadno (dodatna prijava) in to k° oastopijo omenjeno delo. Ako je y štirimesečju delavec zaradi izguhe kvalifikacije izgubil pravico do nadaljnje uporabe prejetih dodatnih živilskih nakaznic za kruh in testenine, mora te ne- ALI SI 2E NAROČNIK PRIMORSKEGA DNEVNIKA mudoma vrniti občinskemu prehra. njevalnemu uradu. Tudi delodajalec je dolžan prijaviti občinskemu uradu, ki je izdal dodatne živilske nakaznice, ime in bivališče delavcev, ki so menjali delovno kategorijo ali so bili odpuščeni. Obrazce za prijave izdajajo občinski prehranjevalni uradi in tu si interesenti lahko ogledajo tudi seznam kvalifikacij, ki dajejo delavcem pravico do dodatnih obrokov živil. KINO VERDI. 17: ((Srečanje v IJpgdadu«, C. Gable in L. Turner. VITTORIA. 17: «Gospa Parkington», G. Garson in W. Pidgeon. CENTRALE. 17: {(Ciganka Jassy», M. Lookwood in P. Roc (barvni). MODERNO. 17: «Tri dekleta iščejo moža«, C. Del Poggio in N. Besozzi. EDEN. 17: ((Tarzanova zmaga«, J. V/eissmulier. ODEON. 17: «Krila, ki se ne vrnejo*, L. 01iwer in W. Hovson. Izpred sodišča Škodljiva naglica in nepoklicani nabiralci semena Junija lani so čakali vlak na go-riškem kolodvoru štirje Tržačani. Vsem se je poznalo, da so se ga nalezli, ker so bili izredno Židane volje in so uganjali neumnosti. Vse bi še šlo, ako bi se ne bili tako zagnali čez neko železno pregrajo, da pridejo prvi na vlak. Pa se jim približa agent ciyilne policije in jih strogo odvrne od namena. Štirje popotniki, 21-letni Ruggero Ma-nasperti, 21-letni Anton Bracco, njegov brat Ruggero in celo njun oče Alojz ti začnejo agenta zmerjati na vse načine. Pred nje stopijo še drugi policisti in zahtevajo legitimacije. Nastala je še večja ko. lobocija in psovke na račun policije so se vsule ko teča. Vsled tega se je tržaška družbica včeraj morala predstaviti goriškemu sodišču, a tokrat trezna. Bracco Ruggero, ki si je pri prerekanju na postaji pomagal tudi s pestjo, je bil obsojen na 8 mesecev zapora; Manasperti Ruggero, Bracco Alojz in Anton — vsak na 7 mesecev zapora. Kazen jim je bila spregledana za dobo petih let, če ne zagrešijo drugih kaznivih prestopkov. Obtožbe pijančevanja so bili oproščeni. Protagonisti druge razprave so bili: 40-letni Oktavijan Moinos, njegova 38-letna žena Ida, 49-letna Dominika Braida in njena 27-letna hčerka Alma, 35-letna Marija Bo-nazza in 27-letna Terezija Buraz-zini, vsi doma iz Skocijana ob Soči, ter 33-letni Konstantin Musiz-za iz Tržiča. Na vso to množico, razen Musizze, je padla obtožba, da so se polastili 82 kg sončničnega semena na njivah tamkajšnjih kmetovalcev. Po izpovedi prič se je dognalo, da so v resnici vsi krivi tatvine, razen Dominik« Baide. ki je kriva le v toliko, da je neko jutro srečala na po'Ju Moinosa in mu pomagala, nič hudega sluteč, brati oljnato seme. Musizza pa je vpleten v zac*e'”? le, ker je v dobri veri seme 0(1 njih kupil. Zato je bil oproščen. Obsojeni pa so bili Ida Moinos n* tri mesece zapora in 8 tisoč globe, njen mož Oktavijan, T®Je" zija Burazzini, Alma Braida in Ma. rija Bonazza vsak na 2 meseca zapora in 5 tisoč lir globe. Kazen je za vse pogojna, razen za Ifl0 Moinos, ki je že bila obsojena za-radi tatvine. Zaradi tatvine treh vreč cementa pri nekem gradbenem podjetju v Tržiču se je moral zagovarjati komai 18-letni Enore Pilotti iz Tržiča. Ko je za dejanje tedaj izvedel pošten oče Anselm, je nekako prevzeti nase krivdo in, a® pokrije sinovo slabost, je dosege pri ondotnem podjetniku De Carli ju, da mu je izstavil neko pobo-nico, po kateri naj bi se zdelo. “a je bil cement kupljen in ne ukraden. A policija je natančno zvedela, kaj je resničnega in kaj zlaganega pri stvari. Na včerajšnji razpravi je mladoletnik prizna^ svoj greh in tudi drugi niso nie tajili. Rekli so, da so le skušali fantu pomagati v zagati. Obsojen je bil na tri mesece zapora in tisoč lir globe; Rudolf Cechet, ® je na Eilottijevo prošnjo peljal n_a njegov dom ukradeni cement, )e dobil 2 meseca zapora .pogojno. Podjetnik De Carli in oče Pilot« sta bila oproščena, ker nista za* grešila kaznivega dejanja, sta nekako ((človekoljubno? sodelovala. ISTRSKI DNEVNIK PODRUŽNICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU . ULICA C. BATTISTI 301/a PRITL. - TEL. 70 Dvomesečno tekmovanje v nehaterih hrajih prekoračeno Poročilo sektorjev Koprskega oKraja Zopet prometna nezgoda na ulici Garducci Na ulici Carducci, eni izmed naj-živahnejših tržaških ulic, je včeraj zopet prišlo do prometne nezgode, ki k sreči ni imela resnih posledic. Nekako ob 15 uri se je tovorni avto Betfor TS A 6062 last družbe Fagianoni, ki ga je šofiral Vatter Franc, pred vhodom v ulico Carducci zaletel v osebni avto TS 2608, v katerem je bil njegov lastnik Orel Alojz iz ulice Conti 48. Ob udarcu se je ta osebni avto s svojim zadnjim delom zaletel v drug osebni avto TS 3366, v katerem je bil lastnik Gervazij Archi-neda iz ulice Sonnino 31. Medtem ko sta bila avtomobila pri tem Udarcu laže poškodovana, je tvorni avto ostal nepoškodovan. Dvomesečno tekmovanje, ki se je pričelo dne 15. avgusta, gre že h koncu. Ze sedaj lahko rečemo, da bodo vsi zastavljeni cilji doseženi, v nekaterih primerih celo prekoračeni. Pred seboj imamo podatke poldrugega meseca, ki kažejo zares velike uspehe tega svobodnega tekmovanja. Tako izkazujejo v navedeni dobi: ŠMARJE, ki so do sedaj vedno na prvem mestu, 2.291 udeležb in 29.343 delovnih ur, s katerimi so izkopali temelje in gradili zadružni dom, popravili 25 km' ceste, ob nji očistili jarke, pokrili 4 hiše in očistili vodovod. VANGANEL, ki je na drugem mestu lestvice. Med tekmujočimi šteje v svoje dobro 1.418 udeležb in 17.287 delovnih ur, katere so uporabili za to, da so izkopali in zvozili 434 m3 zemlje, popravili 8 km ceste, pripravili in napeljali 627 m3 raznega materiala, izkopali in zvo. zili 80 m3 kamenja in napravili 80 m3 zidu. BORŠT ima za seboj 1.143 udeležb s 15.931 delovnimi urami. Prostovoljci so s tem delom razširjali in popravljali cesto Babiči—Boršt, popravljali vodovod, izkopali in zvozili 203 m3 zemlje, 20 m3 kamenja in napravili 75 m3 zidu. MAREZIGE. Tudi tukaj so čvrsto delali, saj imajo aktiva 1.857 udeležb in 11.826 delovnih ur, tako da so napravili 370 m3 kamenja, izkopali 300 m3 zemlje, zvozili 80 m3 zemlje in 65 m3 kamenja ter napravili 255 m3 zidu. KORTE jim že sledijo z 820 udeležbami in 10.356 delovnimi urami. J? tem delom je domačinom uspelo, da so popravili 23 km ceste, vodnjak ter igrišče. KAMPEL—SALARA je prav tako vestno izvršila prevzeto dolžnost, če ugotovimo, da je dala 889 udeležb in 8.585 delovnih ur, s katerimi so prostovoljci popravili 15 km ceste, napravili 4 km nove ceste in obnovili v Salari šolo. CEZARJI. Ta kraj zaznamuje 1.260 udeležb in 8.466 delovnih ur, s pomočjo katerih so popravili 6 km ceste in gradili zadružni dom. KOPER se je v razmerju s 518 udeležbami dvignil visoko na 5.681 delovnih ur. To delo so vnesli koprski prostovoljci v na novo urejeno igrišče, kjer je bilo treba kopati odtočne kanale. Poleg tega so pokrili eno hišo. DEKANI pridejo na vrsto s 702 udeležbami in 5.459 delovnimi ura. mi. Le tako je bilo mogoče obnoviti 5 hiš, izkopati 797 m3 zemlje in kamenja in zvoziti 60 m3 zemlje na cesto. VALMARIN je s svojimi 519 ude. ležbami dosegel lepo število delovnih ur in sicer 3.545, tako da je popravil 6 km ceste, očistil 8 km jarka, pripravil 300 m3 kamenja, zvozil material na cesto in delal še v Dekanih. KOSTABONA je navajena delati, zato je s 302 udeležbami iztisnila 3.440 delovnih ur in s tem aktivom popravila H km cest, SV. PETER . NOVA VAS je s 350 udeležbami dosegel 3.274 ur in gradil mladinski dom, popravljal krajevne cesto, napeljal 85 m3 ma. teriala na cesto in preložil od Nemcev ostalo barako. SV. TOMAŽ je s 356 udeležbami iztisnil 2.769 delovnih ur, s katerimi je napravil 6 km ceste, popravil dve hiši in most ter napeljal 120 m električnega voda. SICJOLE so s 364 udeležbami dosegle 2.653 delovnih ur ter z njimi popravile 2 km ceste in pripravljale material za popravo Ljudskega doma. SV. LUCIJA je dala 860 udeležb in 2.520 delovnih ur, ki so jih uporabili za popravo ceste, šole, salin in v pomoč pri delih za zgraditev zadružnega doma v Šmarjah. SEMEDELA je s 315 udeležbami in 1.255 delovnimi urami popravila 7 km ceste, igrišče in očistila dvorišče pred Ljudskim domom. PORTOROŽ ima 81 udeležb in 507 delovnih ur. Z njimi je popravil 200 m ceste in napravil kanali, zacijo v nekem hotelu. IZOLA je s 40 udeležbami In 400 delovnimi urami popravljala ceste. PIRAN je prispeval s 16 udeležbami in z 52 delovnimi urami popravil 500 m ceste. Delo, ki ga je istrsko ljudstvo, zlasti pa njegova mladina, doprineslo prostovoljno za skupni blagor svoje ožje domovine, predstavlja ob podpori ljudskih oblasti nedvomno zrelost, ki rodi samo pozitivne uspehe. Nasprotna stran kaže v tem pogledu popolno negativo! Nepravilno postopanje zadružnega funkcionarja Okrajni gospodarski odsek v Kopru je še v juliju odredil, da morajo vse zadruge v okraju zaradi izboljšanja svojega gospodarskega položaja predložiti mesečno računske zaključke, Kmetijska nabavna in prodajna zadruga v Sičjolah se tega odloka ni držala in tako ni poslala niti poročila za mesec avgust, še manj poročil Q svojem delovanju, ki bi jih morala sestaviti vsakega 5., 10., 15., 20., 25. in 30. v mesecu. Iz navedenih razlogov je okrajni gospodarski odsek naložil tozadevnemu odgovornemu funkcionarju imeno-zane zadrug? globo x znesku 10.000 lif4 Umor m Belem Križu Morilca so že prijeli V noči od 29. septembra je bil v Belem Križu pri Ižoli izvršen umor. Morilec je izprožil 4 strele in Kavrečič Rudolf je kot žrtev tega zločina obležal mrtev. Organi javne varnosti so z vso naglico in spretnostjo podvzeli vse mere, da dobijo v roke podlega in brezvestnega morilca. Pri njihovih operacijah na terenu so se poslužili policijskih psov, ki so pokazali izredno dresiranost. Morilec je skušal premotiti zasledovalce, kar pa se mu ni posre- • -• v- ■ ' Tudi šesti teden dvomesečnega tekmovanja je mladinska udarna brigada v Glemu izpolnila svojo socialno dolžnost in zaznamovala pri prostovoljnem delu velike uspehe. Ves teden je delalo do 20 udarnikov, tako da je delalo vsega 152 prostovoljcev in napravilo 1.429 delovnih ur. Tako so v šestem tednu izkopali in odpeljali 120 kub. m zemlje, zazidali 100 kub. m zidu in razširili 80 metrov ceste, ki veže vasi Glem—Boršt—Babiči. Na ta način smo dosegli dvomesečni tekmovalni načrt, kjer smo predvideli 11.000 delovnih ur in napravili nov vodovod, lei smo ga dejansko končali še predno smo dosegli število delovnih ur določeno za njegovo zgraditev . Jasno je, da naša mladina zaradi predčasne izvedbe načrta ne more držati križem rok, temveč je takoj na posebnem sestanku sklenila, da razširi načrt za nadaljnjih 3.000 delovnih ur, kar pomeni skoro tretjino od prvotnega načrta. V okviru povečanega načrta bomo razširili del ceste, ki se steka v cesto Bošt-Babiči- Za trdno upamo, da bomo tudi to nalogo vestno in polno izpolnili! ' v zvezi z organizacijo prostovoljnega dela v naši vasi je imela ASIZZ poseben sestanek, na katerem so naše žene sklenile, da bodo tudi one, kakor do danes, nadalje sodelovale pri prostovoljnem delu. Istočasno so izvolili tri delegatke za konferenco v Izoli, ki je bila zadnjo nedeljo. S tega zborovanja so prišle zelo navdušene in prinesle so marsikakšno pobudo za naše nadaljnje delo v prid skupnosti. V tem času smo organizirali tudi odbor pionirjev. Ti se pripravljajo za posebno prosvetno prireditev, ki jo bomo imeli v proslavo zaključnih del pri gradnji mostu čez Dragonjo. Med mladino smo dobili deset novih naročnikov na «Glas mladih«, nadaljnih deset mladincev pa se je javilo za prostovoljno delo na železniško progo Sežana-Dutovlje. Tov. urednik! Lahko mirno rečemo, da se ljudstvo naše vasi udeležuje 100 odst. prostovoljnega dela in to z velikim zadovoljtsvom! KORISTI PROSTOVOLJNEGA DELA BOMO UŽIVALI VSI ! 15.— (18.—), za predelavo 8.—, jabolka «kaki» 30—35 (36—42); kostanji maroni 50.— (60.—), II. 35.— (42.—); orehi 100,— (120.—); lešniki 130.— (156.—); mandeljni 115.— (138.—); kutne 16.— (20.—); krompir 20.— (24.—); radič prosto; solata prosto; buče 25.— (30.—); fižol v stročju 40.— (48.—), kok 30.— (36.—), tegel. 18.— (22.—); kumarice 25.— (30.—); zelje v glavah 25.— (30.—); paradižnik 16.— (20.—), industr 7.—; čebula 30.— (36.—); česen 75.— (90.—); melan-cane 25.— (30.—); paprika zelena 30.— (36.—), paprika rdeča 35.— (42.—); cvetača 20.— (24.—); pesa rdeča 30.— (36.—); mleko 32.—; jajca 22.—. Cenik velja od 25.9.48 do izdaje novega cenika. Tem cenam je mogoče pribiti edino krajevne trošarine. Prekoračenje gornjih cen je kaznivo po odločanju in kontroli cen. Okrajni gospodarski odsek Koper Enoletna gospodarska šola Enoletna gospodarska šola bo odprta 6. oktobra 1948. Sprejeti so dijaki z nižjim tečajnim izpitom, izjemoma tudi z avviamentom. Glavni predmeti so: Gospodarska tehnika, politična ekonomija, knjigovodstvo, poslovno računstvo, oz. računovodstvo, blagoznanstvo, gospodarsko zemljepisje, splošni predmeti (slovenski, italijanski, ruski ev. angleški jezik), tehnični predmeti (strojepisje, stenografija). Enoletna gospodarska šola bo posredovala gojencem vsa v gospodarstvu potrebna znanja- Iz te šole ne bodo izšli samo tehnični pisarniški kadri, marveč gospodarsko upravni kadri. Vpisovanje bo od 1. do 3. oktobra v Kopru. Točnejše informacije bodo prejeli interesenti na prosvetnem oddelku istrskega LO v Kopru. Cenik sadja in zelenjave Cene veljajo v prodaji na debelo odnosno v odprodaji za industrijsko predelavo; v oklepajih so navedene cene v nadrobni prodaji. Hruške I. 25.— (30.—), hruške II. 20— (24.—); breskve I. 50.— (60.—), breskve II. 40,— (48.—); sliye (susini) 20.— (24.—); smokve 15.— (18.—), smokve za predelavo 10,— (12.—); grozdje I. 45.— (54.—), grozdje II. 40.— (48.—); grozdje III. 35.— (42.—); jabolka I. čilo. Domneva zaščitnikov, ^a. bo morilec nameraval umakniti ■ cono A in se s tem odtegniti r0P pravice, se je izkazala kot PraVl na. Resnično so iztaknili storil*;* v območju Fortezze, kjer se 3 skrival med trsjem. Popolnoma koljen se je morilec udal in že Pr prvem zaslišanju priznal, da ie ott umoril Kavrečiča. Zaščitniki spoznali y osebi morilca Cergo* Josipa. Cergol je znan delinkvent, Ima na yesti tudi druge ’ med njimi razne tatvine in PoS\~ umora na škodo svoje zaročen* > ki jo je v avgustu 1947 vrgel s, nih sto metrov globoko v PrePa -pri morju. Zaročenka se je naravnost čudežno rešila s tern. ® se je pri padcu v globino zataji s krilom na drevo v breznu. V te položaju je ostala vso noč, drugo jutro jo je pod obljubo, » ga ne bo ovadila oblastem, res’-sam Cergol. Tedaj so ga org3. javne varnosti sicer prijeli, toda Cergolu se je posrečilo, da je P0^ begnil iz zapora in jo popihal cono A, ki jo vsi podobni tipi srt1 trajo za zatočišče. Kmalu zatem je Cergol sre . svojo zaročenko v Trstu in j° P zval, naj mu sledi na Opčine, * je ta iz strahu storila. Cergol jo 1 peljal v bližnji gozd, kjer je spravljeno razno orožje, med t pištolo, sekiro, nož i.n par ^ Pri tem je strahoval na razne čine zaročenko, dokler ji ni J1" 0j no odščipnil polovico uhlja. ''eTZ$. je po podatkih izvršil razna va dejanja tudi v coni A. No, njegovega ustrahovanja nega prebivalstva bo sedaj Cergol bo dobil zasluženo kaze KINO KOPER: «Brazil» (glasbeni film). IZOLA: Arrigoni: «Biodeči l>*-Odeon: «Kraljev kurir«. PIRAN: Tartini: « Hotel Mokamb (glasbeni film). ITALIA: ((Mrzlica po črnem zlat"’"' UMAGO: »Martin Eden*. FRIZERSKI SALON MARIO TRST, TRG MALTA (nebotifi Nepretrgan -1 Tržaški velesejem, Grad Sv. Justa - Pomorska postaja Obiščite jugoslovanske paviljone Jugof olklorBeograd Prodaja krasnih narodnih izdelkov: ženskebluze.čipke,hišne copate, listnice, filigrani, namizne garniture, mlinčki za kavo in drugo JU60F0LKL0R-BEOGRAD UREDNIŠTVO- ULICA MONTECCHI it. 6, III. nad. — Telefon št 93-808. — UPRAVA: ULICA R. MANNA St. 29 — Telefon 27-847 In 27-947. I NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; Cona B: 144, 414, 792, 1440 Jugollr; FLRJ: 53, 165, MO, OGLASI- od 8 30-12 ln od 15-18, tel. 27-847. Cene oglasov: Za vsak 'mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 40, finančno-pravni 60, osmrtnice 70 lir. I Poštni tekoči račun za STO-ZVU: »Založništvo Primorski dr.evnlk», Trst y-:~74; za FLRJ: »Primorski dnevnik*, uprava: Ljubljana &-yuo Izdaja ZALOZNISTVO TRŽAŠKEGA TISKA D. Z O. Z. — TRST. — Odg. urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod.