Politika
Dornava • Izpadla županska kandidata bosta podprla Merca
O Stran 8
Politika
Ormož • Koga bodo podprli neizbrani županski kandidati
O Stran 8
M
ne ■■.
V :
o ,•'
H.'
> a: V
n, J—1 03
o""	•	T •
s i o tajerski
Ptuj, torek, 27. novembra 2018
Letnik LXXI • št. 92 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,20 EUR
t
Danes priloga
Videm • Volitve v svet Krajevne skupnosti Videm bodo ponovili
Število glasovnic se ni ujemalo
Politika
Videm Kdo bo	Volilna vročica v občini Videm po prvem krogu lokalnih volitev ne pojenja. Ne le, da še ni znano, kdo bo
d k	prihodnja štiri leta vodil videmsko občino; uganka ostaja tudi sestava sveta Krajevne skupnosti Videm pri Ptuju.
v rugem roguv	Letošnjemu podoben scenarij seje v občini Videm odvil že leta 2006. Več na strani 3.
volitev zbral vec glasov
O Stran 9
Podravje Ptuj • Širitev programov in nove naložbe v Zdravstvenem domu
O Stran 5
Kmetijstvo Podravje • Letos več podlubnikov na območju Destrnika
O Stran 6
v
Šport
Nogomet • Srečna __ _
pravljična sedmica p*. #
Z> Strani 17 ^
Rokomet • Maestro Kaj bodo gradili ob ooi no
™f.fih .., bolnišnici, če to ne sme ^ol.oltt
letih želi osvojiti t	1
Bundesligo biti urgentni center?!
O Strani 29	o Strani 2 in 3
Foto: Črtomir Goznik

Aktualno •
Vedno več otrok mora finančno skrbeti za starše
o Stran 2
AKCIJA ZA NOVE NAROČNIKE
ŠTAJERSKEGA TEDNIKA! ^te.«.
70ler
Ob sklenitvi naročniškega razmerja vas tokrat čakajo lepe nagrade, ki vam bodo polepšale prihajajoče jesensko-zimske dni.
__Več v notranjosti časopisa.
2 Štajerski
Križemkražem
torek • 27. novembra 2018
Ptuj • Obisk ministra Fakina na Ptuju naj bi razrešil dilemo
Kaj bodo gradili ob bolnišnici, če to ne
Pred dokončno odločitvijo o tem, ali bo postavljen urgentni center ali ne, bo minister Samo Fakin v prihodnjih dneh obiskal Ptuj. Načeloma bodo nov objekt sicer zgradili, a to ne bo tipski urgentni center, ampak zgolj dodatni prostori za potrebe bolnišnice. Kaj to pomeni s finančnega
Z novim projektom in novo oceno vrednosti urgentnega centra (UC) so se predsednik sveta zavoda ptujske bolnišnice Bojan Pahor, direktorica Anica Užmah, župan MO Ptuj Miran Senčar, strokovni direktor bolnišnice Teodor Pevec, vodja projekta izgradnje UC Ptuj Bojana Volk in Monika Serša Fink, projektantka podjetja Nava arhitekti, minuli teden udeležili sestanka z ministrom Fakinom.
Fakin pred odločitvijo prihaja na oglede ...
Popravljeni projekt je usklajen z normativi urgentnega centra C3. „Predstavili smo varianto, za katero verjamemo, da je najoptimalnejša za bolnišnico. To je izgradnja ur-gentnega centra in nadgradnja, ki bo omogočala nadaljnjo razširitev operacijskih prostorov. Minister ni nenaklonjen gradnji, ne bi pa zgradbe imenoval urgentni center," je po sestanku povedal Pahor.
Razlog za to naj bi bilo dejstvo, da so nekateri urgentni centri v rdečih številkah. To se sliši precej čudno, saj zgolj preimenovanje prostorov oz. urgentnega centra v kakršnokoli že drugo ime pač ne more samo po sebi reševati morebitnih rdečih številk v poslovanju. Sicer pa Pahor pravi: „Z argumenti in številkami smo podkrepili izjave, da na Ptuju ne bo tako. Po dolgi razpravi smo prišli do zaključka, da si bo minister delovanje bolnišnice do 10. decembra ogledal in na Ptuju sprejel odločitev v zvezi z nadaljevanjem gradnje.« Prepričan je, da je Fa-kin razumel, da ptujska bolnišnica potrebuje širitev in modernizacijo, sledi pa prepričevanje, da je prava rešitev ravno urgentni center tipa C3. Pahor meni, da je le urgentni center tisto, k čemur je treba stremeti: „Vztrajamo pri tem, državljani tukaj so enakovredni vsem drugim v državi ni druge možnosti, kot da nam minister prisluhne in zagotovi potrebna sredstva."
Čeprav je bilo pred sestankom slišati, da minister izgradnji urgentnih centrov ni naklonjen, Pahor pravi, da tega po sestanku ne more z gotovostjo potrditi. „Minister razume, da Ptuj potrebuje modernizacijo, nove prostore in opreme, ni pa naklonjen temu, da se ta prizidek imenuje urgentni center tipa C3 in to je tema, ki jo bomo dorekli v času obiska na Ptuju," še dodaja.
Direktorica: »Ni nujno, da bo na vratih pisalo urgentni center«
Kot je pojasnila direktorica Anica Užmah, se minister na tokratnem sestanku ni kaj dosti obregnil ob problematiko zagotavljanja manjkajočega dela sredstev. Ob ocenjeni vrednosti 5,5 milijona evrov za zaprtje finančne konstrukcije manjkata dva milijona evrov. „Govorili smo predvsem o vsebini in velikosti
Denar za urgenco v prihodnje zgolj bolnišnici in ne več ZD?
Užmahova pravi, da izgradnjo UC Ptuj podpira tudi vodstvo Zdravstvenega doma(ZD) Ptuj. Meni, da v primeru, da se ne bi gradil urgentni center tipa C3, temveč le nov objekt, za paciente to ne bo pomenilo velikih sprememb, izpostavlja celo nekaj prednosti: „Objekt morda ne bo zgrajen po metodologiji, lahko da bo zato celo funkcionalno boljši. Obnova obstoječe poliklinike, kije bila planirana v prvem projektu, je bila smiselna. Bližje urgenci bi, če ne bo tipiziran urgentni center, prestavili CT."
Ker financiranje urgentnih centrov še ni povsem urejeno, Užmahova ne glede na to, ali se bo na Ptuju gradil urgentni center ali le nov bolnišnični objekt, pričakuje, da bo bolnišnica v vsakem primeru za izvajanje urgence dobila sredstva: „To je dejavnost, ki jo že sedaj izvajamo in je kot takšne ne dobimo financirane tako kot vse druge bolnišnice, ki imajo urgentne centre. Urgenco bomo morali izvajati, tudi če bomo dogradili le 200 kvadratnih metrov površine. Del urgentne dejavnosti izvaja in dobi financirano Zdravstveni dom, po Enotni metodologiji za organizacijo UC pa je urgenca del bolnišnične dejavnosti, tako v vidika vodenja, organizacije, sistemizacije kadra in zagotovitve finančnih virov."
31.
«A ^
Anica Užmah meni, da je bil sestanek u
Slovenija, Podravje • Stranpoti socialne zakonodaje
Vedno več otrok mora finančno skrbeti za starše
Število otrok, ki morajo preživljati starše Je lani naraslo za 150 odstotkov. Kje se skrivajo razlogi?
Le redki Slovenci so, zaradi zakonske uredbe, ki je določala, da se morajo socialni transferji državi vrniti, v preteklih letih državo prosili za denarno pomoč. S prvim februarjem 2017 je omenjena ureditev prenehala veljati in tisti, ki so bili na robu preživetja, so se opogumili in število prošenj za denarno pomoč in varstveni dodatek je začelo naraščati. Še leta 2016 so na centrih za socialno delo prejeli okoli 10.000 vlog za varstveni dodatek, leta 2017 je število teh vlog poskočilo na 15.000, do avgusta letos pa že na 18.340.
Število prejemnikov naraslo
Glede na to, da se ekonomsko stanje v državi izboljšuje, je to zagotovo nenavadno. Razlog za povečanje števila vlog naj bi bil tako bolj ali manj v dejstvu, da prošnja za varstveni dodatek še ne pomeni, da se bo država usedla na premoženje posameznika. A mnogi izmed prosilcev niso računali, da jih bo država, potem ko bodo
Foto: Arhiv Svet24
vlogo oddali, po denar poslala k lastnim otrokom. Država tiste, ki nimajo dovolj sredstev za preživljanje, najprej napoti na potomce, ki so jih, glede na 124. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, dolžni preživljati.
Nad otroka s tožbo
Za marsikatero družino je taka ureditev šok, preden država odobri izplačilo varstvenega dodatka, pa preveri, ali imajo otroci dovolj sredstev za preživljanje. Če CSD meni, da imajo potomci dovolj de-
narnih sredstev, družino napoti k notarju, kjer plačajo okoli 60 evrov in sklenejo dogovor. A če otroci plačilo iz kateregakoli razloga zavrnejo, mora starš zoper njih vložiti preživninsko tožbo. In šele če sodišče ugotovi, da otroci ne morejo plačevati
Od socialne pomoči v Spodnjem Podravju živi 3.165 prejemnikov
Ptuj Ormož
Znesek izplačil socialne pomoči (v evrih)
758.735 197.627
Število prejemnikov
2.484 681
Znesek izplačil varstvenega dodatka
241.582 77.639
Število prejemnikov
1.433 464
Skupaj
956.362
3.165
319.221
1.897
Socialna pomoč ostaja 392,75 evra
V začetku novembra letos so bile sprejete spremembe Zakona o soci-alnovarstvenih prejemkih. Na podlagi tega tudi po novem letu ostajajo zneski denarne socialne pomoči 392,57 evra, varstvenega dodatka pa 577,34 evra.
Državni zbor je 9. novembra sprejel spremembe Zakona o social-novarstvenih prejemkih. Nanašajo se na področje denarnih socialnih pomoči in varstvenega dodatka. „Zakon določa, da se od 1.1. 2019 dalje osnovni znesek minimalnega dohodka (OZMD) ohranja v enaki višini kot doslej in tako znaša 392,75 evra. Cenzus za pridobitev varstvenega dodatka bo še naprej znašal 577,34 evra za samsko osebo. Na enaki uišini ostajata po novem letu tudi pogrebnina (785,50 eura) in posmrtnina (392,75 eura)," so pojasnili na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in dodali: „Zakon predvideva, da se vsem uživalcem denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka, ki bodo imeli na dan 1. 1. 2019 pravico priznano po starem OZMD 297,56 evra, po uradni dolžnosti s strani CSD-jev ugotovi upravičenost do pravice po novem OZMD 392,75 evra."
Denarno socialno pomoč trenutno prejema 54.368 upravičencev, varstveni dodatek pa 18.784 upravičencev. Finančne posledice sprejetega zakona znašajo 74,7 milijona evrov letno.
Dženana Kmetec
Tabela prikazuje število prejemnikov na dan 15. november 2018. Zajeti so podatki prejemnikov in mesečnih izplačil za Ptuj in Ormož, ki sta po novem združena v CSD Spodnje Podravje. V UE Ptuj in Ormož je 3.165 prejemnikov denarne socialne pomoči, kar državo mesečno stane okrog 956.000 evrov, in 1.897 prejemnikov varstvenega dodatka. Kot je razvidno iz tabele, povprečni znesek socialne pomoči znaša 302 evra po osebi, povprečni varstveni dodatek pa 168 evrov.	DK
preživnine, starši prejmejo varstveni dodatek. Če starš tožbe ne vloži, mu lahko vlogo za varstveni dodatek zavrnejo.
Zaradi omenjene ureditve je število preživnin, ki jih morajo otroci izplačevati staršem, skokovito naraslo. Še leta 2015 je bilo takih preživnin le 875, do novembra 2017 pa že več kot 2.400. Na ministrstvu za delo, družine in socialne zadeve pojasnjujejo, da so možne različne oblike preživljanja in da ne gre vedno za denar. Torej, pomoč je lahko v obliki zagotavljanja prehrane, oskrbe v
domu ali namestitve v stanovanju. Lani pa je bil sprejet nov Družinski zakonik (DZ), ki se bo tudi v delu obveznosti preživljanja med starši in otroki začel uporabljati 15. aprila 2019. Glede obveznosti preživljanja staršev določa enako obveznost, in sicer mora polnoletni otrok po svojih zmožnostih preživljati starše, če ti nimajo dovolj sredstev za življenje in si jih ne morejo pridobiti, vendar je obveznost omejena na najdlje toliko časa, kot so starši dejansko preživljali otroka.
Žiga Kariž
CSD
Vir: MDDS
torek • 27. novembra 2018
Aktualno
Štajerski	3
sme biti urgentni center?
naj bi se zavedal, da ptujska bolnišnica potrebuje dodatne prostore. Obstaja velika možnost, da vidika za bolnišnico in kaj bi drugačno poimenovanje objekta pomenilo za paciente?
Uredništvo svetuje: ptujska urgentna postojanka
Da bodo gradili v korist bolnikov, a daje treba zagotoviti ekonomičnost poslovanja, je po sestanku poudaril minister Fakin. Ali se bo do obiska na Ptuju odločil, kako bi lahko nov objekt na Ptuju poimenovali, bo znano že kmalu. V našem uredništvu predstavljamo nekaj idej: urgentni štab, urgentno središče, urgentna postojanka,urgentni tabor, urgentno zbirališče...
Ljubljani z ministrom konstruktiven.
objekta, ki je predviden. V bolnišnici še vedno zagovarjamo, da naj bo prizidek v smislu UC3, da bi zbližali stališča, pa smo se dogovorili za obisk ministra. Takrat si bo ogledal pogoje, v katerih sedaj izvaja dejavnost urgentna služba. Podrobno bomo predstavili nov projekt in dorekli preostale zadeve," pravi Užmahova.
Čeprav so se predstavniki bolnišnice v Ljubljano odpravili, da bi zagotovili manjkajoča sredstva za izgradnjo, to po mnenju direktorice ptujske bolnišnice ni bila glavna tema pogovora. Meni, da če bodo argumentirali potrebo, bo ministrstvo tudi zagotovilo manjkajoči delež. Ocenjuje, da je minister pokazal voljo, da se na Ptuju gradi. Ali bo to urgentni center, bo jasno že čez nekaj dni: „Govorili bomo o vsebini, morda bo kaj manjši prizidek od trenutnega projekta, za izvajanje urgentne dejavnosti pa je potrebna najmanj načrtovana površina prostorov ne glede na to, ali bodo v prizidku ali v starem delu. Jasnih zahtev po spremembi projekta ministrstvo za zdravje ni podalo. Vsebinsko bo treba
opredeliti vse načrtovane prostore in ministra prepričati, da so nujno potrebni za izvajanje urgentne dejavnosti v ptujski bolnišnici. Ne glede na to, kako se bo prizidek imenoval, je pomembno, da se bo v njem izvajala urgentna dejavnost, ki mora biti tudi ustrezno plačana," pojasnjuje Užma-hova. Na vprašanje, kaj to pomeni z vidika financiranja same dejavnosti, pa: „Če se bomo tako dogovorili, pričakujemo finančno podporo ministrstva, drugače ne more biti. Minister želi videti, kako se zdaj izvaja urgentna dejavnost, je pa zadržanost povezana s kasnejšim financiranjem, zato razumem ministra, da teži k ekonomičnosti in rentabilnosti izvajanja vseh zdravstvenih dejavnosti in da si ne želi, kot je dejal, z vidika rentabilnosti, ponovitve UC v Trbovljah in Brežicah."
Ptuj bo očitno žrtveno jagnje drugje zgrešenih naložb
Užmahova možnost, ki jo je predstavil Fakin, da se ne gradi tipski
urgentni center, temveč zgolj nov objekt bolnišnice za izvajanje urgen-tne dejavnosti, ne dojema kot nekaj slabega. Pravi sicer, da ministrstvo zdaj ugotavlja, da se je izgradnja nekaterih urgentnih centrov izkazala kot napaka, ki pa je bojda ne želijo ponoviti. „Ptuj ne sme biti žrtveno jagnje. Verjamem, da bi lahko kaj drugače naredili, ampak zdaj urgentni centri drugje stojijo. Skušali bomo ubrati vmesno, smiselno pot. Pogovor z ministrom je bil vsekakor konstruktiven," še dodaja direktorica.
Denar
za ptujski UC romal v Slovenj Gradec?!
Iz informacij, s katerimi razpolaga Užmahova, je bil UC Ptuj umeščen v prostor že leta 2002, a je iz neznanih razlogov izpadel. Pripadajoči delež je namesto na Ptuju končal v Slovenj Gradcu. „Ko je bil čas, ni bilo nikogar, ki bi reagiral," še sklene.
Dženana Kmetec
Foto: CG
Videm • Volitve v svet Krajevne skupnosti Videm pri Ptuju bodo ponovili
Število glasovnic se ni ujemalo s številom vpisov v volilni imenik
Volilna vročica v občini Videm po prvem krogu lokalnih volitev ne pojenja. Ne le, da še ni znano, kdo bo prihodnja štiri leta vodil videmsko občino; uganka ostaja tudi sestava sveta Krajevne skupnosti Videm pri Ptuju.
Videmska občinska volilna komisija je pred nekaj dnevi razpisala ponovne volitve v svet Krajevne skupnosti Videm pri Ptuju, a le za volilno enoto II. Volitve bodo izvedli ob drugem krogu volitev za župana, na volišču št. (135-01) 001 v Vidmu pri Ptuju 54 oz. v občinski stavbi. »Za iz-
vedbo volitev skrbi Občinska volilna komisija Občine Videm,« je v razglasu pojasnil predsednik videmske občinske komisije Marijan Furek.
Razložil je, da se v omenjeni volilni enoti število glasovnic ni ujemalo s številom vpisov v volilni imenik: »Prejeli smo tudi ugovor stranke,
da sta dva volivca dobila napačno glasovnico. V svet Krajevne skupnosti Videm pri Ptuju so kandidirali trije kandidati, med dvema od njih sta bila le dva glasova razlike. Napaka bi torej lahko vplivala na izid volitev, zato smo v volilni komisiji odločili, da bomo volitve v svet kra-
jevne skupnosti ponovili ob drugem krogu lokalnih volitev.« Dodal je, da je do napake prišlo le v eni volilni enoti, čeprav so na istem volišču volitve potekale za štiri volilne enote hkrati. Kdo je za napako (ali morda kaj drugega?) odgovoren, (še?) ni znano.
Obvestila bodo volivci prejeli po pošti
Svet Krajevne skupnosti Videm pri Ptuju ima sedem članov, enega od njih volijo v volilni enoti II. Ta obsega naselje Dravinjski Vrh (od hišne številke 4 do i2b) in del naselja Majski Vrh (hišna številka 29a). Vsi volilni upravičenci iz te volilne enote, šlo naj bi za okoli 70 ljudi, bodo v kratkem po pošti prejeli pisna obvestila o ponovnih volitvah. Kandidati, med katerimi bodo lahko ponovno izbirali, so: Anton Zemljak (Slovenska ljudska stranka), Nives Ovčar (Slovenska demokratska stranka) in Siniša Curman (Stranka mladih - zeleni Evrope).
Koliko glasov so omenjeni kandidati dobili v prvem krogu, ni mogoče izvedeti; ker glasovanje ni bilo veljavno, Državna volilna komisija podatkov ni objavila. Če bi se zgodilo, da bi dva kandidata prejela povsem enako število glasov (če torej
volitev ne bi ponovili), bi o zmagovalcu odločil žreb. V svet Krajevne skupnosti Videm pri Ptuju so se že uvrstili: v volilni enoti I Andrej Podgoršek in Anica Kokol, v volilni enoti III Andrej Rožman, v volilni enoti IV Rudolf Potrč, v volilni enoti V Dragica Žumer in v volilni enoti VI Jožef Selinšek.
Za konec še zanimivost: letošnjemu podoben scenarij se je v občini Videm odvil že leta 2006. Tudi takrat sta se v drugem krogu lokalnih volitev pomerila aktualni župan Friderik Bračič in Branko Marinič, ponovne volitve v svet Krajevne skupnosti Videm pri Ptuju pa so morali izvesti za kar za tri volilne enote (št. I, II in IV). Pozanimati smo se želeli, ali bo volitve morda treba ponoviti še v kateri od občin na Ptujskem, a tega na Upravni enoti Ptuj ne vedo, Državna volilna komisija pa je izide volitev v četrtne, krajevne oz. vaške skupnosti objavila le za nekatere občine.
Eva Milošič
Na volišča je šlo 2.897 občanov
V občini Videm se je za mesto župana v prvem krogu lokalnih volitev potegovalo kar sedem kandidatov. Morda je bila tudi zato volilna udeležba nadpovprečna - volilo je 60,90 % vseh volilnih upravičencev, slovensko povprečje je znašalo 51,17 %. Kdo bo prihodnja štiri leta vodil videmsko občino, še ni znano, za člane občinskega sveta so bili izvoljeni: v volilni enoti I Andrej Rožman, Srečko Bedrač, Ivan Krajnc, Brane Kolednik, Rudolf Potrč in Andrej Forstnerič; v volilni enoti II Andela Kozel, Jadranka Krajnc, Peter Jagarinec, Bojan Merc in Danica Medved; v volilni enoti III pa Katja Svenšek, Matjaž Klasinc, Dušan Serdinšek, Darko Jerenec, Dejan Tramšek in Jožef Klinc.
Volivci II. volilne enote Krajevne skupnosti Videm pri Ptuju to nedeljo na voliščih ne bodo oddali le ene, temveč kar dve glasovnici.
Foto: CG
4 Štajerski
Križemkražem
torek • 27. novembra 2018
Ormož • Skoraj vsa neprofitna stanovanja zasedena
Za najemnino od 55 do 220 evrov mesečno
Skorajda vsa neprofitna stanovanja v občini Ormož so zasedena. V tem trenutku je prostih le šest novozgrajenih bivalnih enot za začasno bivanje, ki bodo kmalu zapolnjene, prav tako so prosta tri iztrošena neprofitna stanovanja, potrebna prenove. Najemniki za stanovanja sicer plačujejo od 55 do 220 evrov.
Po besedah referenta za stanovanjske zadeve na občini Boštjana Jelovice je v občinskem stanovanjskem fondu 177 stanovanj - od tega je 15 bivalnih enot za začasno rešitev stanovanjskega problema, ki pa so skorajda vse oddane. Potem je še 12 neprofitnih stanovanj v lasti državnega stanovanjskega sklada, za katera pa občina na podlagi razpisov predlaga prosilce, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev neprofitnega stanovanja. »Trenutno je prostih vseh šest na novo zgrajenih bivalnih enot na Humu pri Ormožu, ki bodo v kratkem času napolnjene. Gre za bivalne enote za začasno rešitev stanovanjskega problema; torej za ljudi, ki se trenutno najdejo v brezizhodni situaciji in jih lahko tam namestimo, dokler si stanovanja ne poiščejo sami ali jim ga mi preko razpisa. Prosta so še tri neprofitna stanovanja, ki jih mora-
mo z vlaganji urediti in jih potem dodelimo prosilcem na prednostni listi iz razpisa,« pojasnjuje Jelovica.
Na zadnji razpis za dodelitev
neprofitnih stanovanj, ki je bil objavljen septembra 2017, je bilo prijavljenih 20 prosilcev, od teh jih šest še čaka na stanovanje: »Občina zadnjih nekaj let objavlja razpi-
Žetale • Ali turisti res nimajo kje prespati?
Z namestitvijo turistov do dodatnega zaslužka
Število prenočitvenih kapacitet za namen turizma raste v celotni Sloveniji in tako tudi na območju Podravja. Kljub temu nekatere občine še vedno nimajo razvite turistične ponudbe, niti vzpostavljene turistične takse, zato mnogi na takih območjih vidijo poslovno priložnost.
Občina Žetale stalnih namestitvenih kapacitet nima, vendar pa tu turisti kljub temu lahko prenočijo. Na portalu Airbnb, ki ponuja najem sob in stanovanj, svojo hišo ponuja tudi Roman. »V hiši sem imel veliko neizkoriščenega prostora in preprosto zanimalo me je, kako ta portal deluje. Z oddajo sob se ne nameravam ukvarjati profesionalno, bil sem le radoveden,« tako Roman pojasnjuje, zakaj se je odločil za oddajanje svoje nepremičnine. Najprej je seveda izpolnil nekaj formularjev in se registriral kot sobodajalec, da lahko plačuje davke. Nato si je ustvaril profil na spletni strani Airbnb. »Ta postopek je precej enostaven in presenečen sem bil, da sem že po enem dnevu dobil prvo rezervacijo.«
Najmanj turističnih taks v Podravju
Občine za namen razvoja turizma pobirajo turistično takso, ki jo plačajo gostje, ki v kraju prenočijo. Večina občin takso pobira, vendar pa je nekatere še vedno niso uvedle. Zanjo se ne odločajo občine, ki imajo malo ali nič razpoložljivih turističnih kapacitet in največ teh občin je rano na območju Spodnjega Podravja. Takse tako med drugim nimajo v Žetalah, Markovih, Trnovski vasi in Rogatcu.
Roman si je profil ustvaril preteklo poletje in ravno v času poletja je bila njegova hiša zasedena 20 dni. »Vikendi so bili povsem polni. Večinoma prihajajo tranzitni turisti in v mojem primeru predvsem družine, ker pač nudim namestitev za pet oseb.« Nekateri pa so ostali tudi dlje. Tako se Roman spominja dru-
Foto: Vida Božičko
Romanovo stanovanje je bilo v poletju zasedeno 20 dni.
žine iz Belgije, ki je v Žetalah preživela devet dni.
Večina turistov je Evropejcev, največ Nemcev, Francozov in Belgijcev. Gostil je tudi par iz Kanade in Izraela. »Ti turisti se ne ukvarjajo s tem, kje so. Lahko bi bili tudi v Zavr-ču ali Cirkulanah. Pridejo z avtomobili in vse, kar jim je pomembno, je to, koliko kilometrov je nastanitev oddaljena od njihove poti. Za njih so razdalje v Sloveniji majhne in z navigacijo pridejo kamorkoli,« pojasnjuje Roman, ki v tem, da je njegova lokacija v odročnih Halozah, vidi celo prednost. »Številni danes iščejo mir in naravo. Ravno to lahko ponudijo Haloze. Ker pa je turizem tu še precej nerazvit, svojim gostom vedno pomagam z informacijami. Pripravim jim seznam, kaj lahko tu počnejo, kje lahko jedo in kje poku-sijo lokalna vina.«
»Tako oddajanje je super. To je čisti zaslužek in nimam nobenih dodatnih stroškov, le nekaj dodatnega dela,« pojasnjuje Roman, ki za nočitev računa 100 evrov. Na voljo ima pet ležišč in cena je enaka, ne glede na to, koliko gostov pride.
Vida Božičko
se vsako drugo leto, kar pomeni, da nekateri, ki so na vrhu prednostne liste, dobijo stanovanje v roku štirih mesecev od prijave na razpis. Vsi ostali prosilci pa čakajo na sprostitev stanovanj in jih dobijo najkasneje do začetka novega razpisa. Občasno je prišlo do povečane stanovanjske stiske in so nekateri morali malo počakati na stanovanje, sedaj s pridobitvijo novih bivalnih enot pa bomo zmanjšali čakalno dobo za rešitev stanovanjskih problemov.«
Veliko starejših, obnove potrebnih stanovanj
Občina ima sicer v lasti sorazmerno veliko starejših stanovanj, potrebnih temeljite prenove.
Trnova pot
do (upravičene) deložacije
V zadnjem času je zaradi neplačevanja obveznosti občina izvedla dve deložaciji, Jelovica pa ob tem opozorja na dolgotrajno problematiko realizacije celotnega postopka od kršitve do deložacije: »Postopek od opomina do realizacije praviloma traja več let, od tri pa tudi do pet, če nasprotna stran z malce spretnosti procesno zavlačuje postopek. Takšnih primerov je po naših izkušnjah veliko. Naj spomnimo, da lahko najemnik lastnika, ki zamenja ključavnico ali ga preprosto postavi pred vrata toži za motenje posesti in morda na sodišču celo doseže, da se začasno, do končne odločitve sodišča o tej zadevi, vrne v stanovanje. Drug problem, ki ga s pridom izkoriščajo najemniki, ki kljub več ponujenim možnostim ne spoštujejo pogodbenih in zakonskih obveznosti, pa so nizki pravdni stroški, kijih mora po izgubljeni tovrstni tožbi poravnati stran, ki tožbo izgubi. Če bi bili ti stroški višji, bi prav lahko prepričali najemnika, da se na takšen način ne izplača vztrajati.«
Najstarejša stanovanja so stara okoli 100 let, približno tretjina jih je bilo zgrajenih do 1950. leta, prav toliko tudi do leta 1980, preostala pa po tem letu. Fond neprofitnih občinskih stanovanj počasi obnavljajo in povečujejo: »Vsako leto popolnoma obnovimo tri do štiri stanovanja, ki tako postanejo primerna za normalno uporabo. V zadnjih petih letih smo na tak način in z gradnjo pridobili 17 stanovanj in devet bivalnih enot.«
Najemniki dolgujejo občini 40.000 evrov
Najemnine v neprofitnih stanovanjih so ugodne, gibljejo se od 55
pa do 220 evrov, odvisno od stanja nepremičnine oz. predvsem od starosti stanovanja. Vendar se tudi v Ormožu dogaja, da najemniki neprofitnih občinskih stanovanj ne plačujejo redno svojih obveznosti. Občina je za oktober zaračunala približno 12.000 evrov najemnin, od tega okoli 7.000 evrov plačil za tekoči mesec, ostalo pa so plačila za pretekli mesec ali celo več mesecev (tudi po izvršbah). Največ najemnikov jih sicer zamuja za mesec dni, nekateri tudi po leto dni.
Skupno pa vsi dolžniki za najemnine dolgujejo občini okoli 40.000 evrov.
Monika Horvat
Cirkulane • S 26. redne seje občinskega sveta
Zadnja seja je bila pogodu vsem
Le dva dni pred lokalnimi volitvami se je cirkulanski občinski svet sestal še poslednjič v tej sestavi oz. mandatu.
Dnevni red seje je obsegal le sedem točk, med njimi je bila ključna druga obravnava predloga proračuna Občine Cirkulane za prihodnje leto. V času 15-dnevne javne obravnave ni na predlog proračuna prispel noben amandma, tako so občinski svetniki predlog soglasno potrdili. Spomnimo: cirkulanski občinski proračun za leto 2019 predvideva 2.748.895
evrov prihodkov in 2.862.099 evrov odhodkov, od tega naj bi za investicije šlo 1.187.257 evrov. Največ denarja bodo že tradicionalno namenili investicijskemu vzdrževanju in gradnji občinskih cest (tudi za cirkulanski del načrtovanega čezmejnega kolesarskega parka Halo, si za bike), uredili bodo daljinsko ogrevanje na lesno biomaso v Cirkulanah, pa posodobili
cirkulansko športno igrišče itd. »Danes smo bili izredno kratki, tako je bila vsaj zadnja seja verjetno pogodu vsem,« se je po pol ure trajajoči seji pošalil župan občine Cirkulane Janez Jurgec. Občinskemu svetu, nadzornemu odboru in občinski upravi se je zahvalil za konstruktivno delo: »Upam, da se bomo še srečali.«
EM
Foto: Črtica in druge zgodbe
Na zadnji seji občinskega sveta v tem mandatu so posneli spominsko skupinsko fotografijo občinskega sveta Cirkulane (manjka občinska svetnica Estera Črnivec).
Foto: MH
torek • 27. novembra 2018
Ljudje in dogodki
Štajerski	5
Ptuj • Širitev programov in nove naložbe v Zdravstvenem domu
Dermatolog, dodatna logopeda, osem kliničnih psihologov ...
Zdravstveni dom Ptuj bo z novim letom začel izvajati nove, za regijo še kako pomembne dodatne programe. Delovati bodo začeli dermatolog, dodatna logopeda in zelo pomemben Center za duševno zdravje. Zagotovili so si tudi dodatne time patronažne službe in nujne medicinske pomoči. Razširitev programov, ki prinašajo 35 novih zaposlitev, zahtevajo tudi investicijska vlaganja; v prvi fazi bodo vredna okrog 1,2 milijona evrov.
I I I
sá
Metka Petek Uhan je predstavila načrte za širitev prostorov Zdravstvenega doma Ptuj in se pohvalila s pridobljenimi 1,4 milijona evri za dodatne programe.
zmanjšanje čakalnih dob, ki je zdaj okrog dva meseca.
Kot je pojasnila Metka Petek Uhan, so izjemno veseli vseh dodatnih programov, ki jih bodo začeli izvajati v letu 2019. Junij naslednje leto je rok, ko morajo vsi programi v sklopu Centra za duševno zdravje zaživeti. Čeprav bo treba zagotoviti precej novih zaposlitev, direktorica večjih težav ne pričakuje. Največ truda bodo morali vložiti v pridobivanje pedopsihiatra in kliničnih psihologov, zaposlili jih bodo kar osem. Trenutno jih ni na trgu, zato želijo, da bi jim država vsaki dve leti na specializacijo poslala po dva. Program, ki so si ga zagotovili, je stalen, vreden je kar 1,4 milijona evrov letno. Zraven Ptuja ga bodo izvajali še v Trbovljah, Sevnici, Celju in Ormožu.
V Zdravstvenem domu bo končno začel delovati tudi dermatolog
S 1. januarjem 2019 naj bi v sklopu ZD Ptuj začel delovati tudi povsem nov program dermatologije. Specia-lizanta dermatologije še sicer usposabljajo, v vmesnem času pa so sodelovanje dogovorili z UKC Maribor. Direktorica ptujskega ZD pričakuje,
Kakšno je naše duševno zdravje?
Ključne ugotovitve analize, zaradi katerih je bil prav ptujski ZD med petimi izbranimi za vzpostavitev Centrov za duševno zdravje, kažejo, daje naše območje po nekaterih kazalnikih specifično: »Analizaje pokazala, da smo območje, ki nekoliko izstopa po številu samomorov, čeprav nismo na samem vrhu. Veliko je tudi alkoholizma. In čeprav nimamo najvišje stopnje brezposelnosti, kar me je presenetilo, pomembno na stiske ljudi vpliva sam način življenja, velikje tudi delež kmečkega prebivalstva in ogromno je starostnikov. Izpostaviti je treba tudi sam družbenoekonomski položaj, zaradi katerega so ljudje velikokrat v stiski,« je pojasnila direktorica zdravstvenega doma, kjer je trenutno zaposlenih 225 ljudi. Po zaposlitvi dodatnega kadra, bodo eden največjih zaposlovalcev v regiji.
da bo dermatolog imel polne roke dela, saj naj bi bile potrebe izjemno velike. „Za prebivalstvo bodo vsi ti programi imeli veliko dodano vrednost," meni.
Nekoliko povečan program so jim odobrili tudi za izvajanje nujne medicinske pomoči, kar naj bi omogočilo sočasno prisotnost več zdravnikov ter 3,2 programa patronažne službe.
Povečanje programa in dodatni kader pa razumljivo zahtevajo tudi razširitev prostorov. Dodatnih 600 kvadratnih metrov bodo zgradili
nad zobozdravstvenimi ambulantami. Načrt je pripravljen, čakajo le še gradbeno dovoljenje in predvidoma spomladi se bodo pognali delovni stroji.
Petek Uhanova se zaveda, da tudi to ne bo dovolj, zato že iščejo dodatne možnosti za razširitev svojih kapacitet. Pri tem računajo tudi na pomoč županov občin soustanoviteljic. Sredstva za prvo fazo izgradnje imajo v Zdravstvenem domu Ptuj zagotovljena.
Dženana Kmetec
Ormož • O celoviti preureditvi mejnega prehoda, kije še ni
Začetek del sedaj napovedan za prihodnje leto
Celovita preureditev mejnega prehoda Ormož je bila napovedana že za lansko leto. To se ni zgodilo, saj se gradnja vse do danes še ni začela. Preverili smo, kje seje tokrat zataknilo.
Foto: CG
Na osnovi analize o duševnem zdravju v regiji, opravljene avgusta letos, je bil Zdravstveni dom (ZD) Ptuj izbran kot eden izmed petih zavodov, v katerem država vzpostavlja Center za duševno zdravje.
V okviru tega bo pokrito široko področje; duševno zdravje otrok in
Da se je ustavilo pri dokumentaciji, pojasnjujejo na ministrstvu za javno upravo: »Projekt se je časovno prestavil zaradi postopka za izdelavo zahtevane investicijske dokumentacije. V lanskem letu smo pridobili projekte za izvedbo in gradbeno
Uprava za zaščito in reševanje je v začetku meseca izdala sklep o ocenjevanju škode, ker bo po predhodnih ocenah škoda presegala 0,3 promila državnega proračuna. Z omenjenim sklepom je v 44 občinah, med njimi tudi v Cirkulanah, Gorišnici, Hajdini, Markovcih, Ormožu, Ptuju, Središču ob Dravi, Vidmu in Zavrču, oškodovance pozvala k prijavi škode, ki so jo utrpeli na zemljiščih, stavbah oziroma na infrastrukturi ob zadnjem neurju in poplavah, 29. in 30. oktobra.
Občinske komisije, ki jo imenuje župan, morajo do roka, 3. decem-
mladine, odraslih kakor tudi psihiatrična obravnava. V okviru dodatnih programov bodo zaposlili 35 ljudi, glavnino za potrebe centra. Okrog 30 ljudi bo dobilo zaposlitev zaradi uspeha na razpisu ZD Ptuj in vzpostavitve enega izmed petih centrov. Gre za visoko izobražen kader; psi-
dovoljenje. Dela smo nameravali začeti v prvi polovici letošnjega leta, vendar je bilo treba zaradi velikosti in obsega gradbeno-obrtniških in instalacijskih del pridobiti še investicijsko dokumentacijo, ki prej ni bila predvidena.«
bra, podatke vnesti v spletno aplikacijo AJDA. Regijske komisije za ocenjevanje škode bodo nato opravile kontrolne preglede. Kolikšna je škoda, ki so je povzročili neurje in poplave, bo znano po tem, ko bodo gradivo obravnavali še državna komisija za ocenjevanje škode in vlada.
Oktobrsko neurje z vetrom in močnim deževjem je v številnih krajih po državi za seboj pustilo ogromno škode, najhuje je bilo v občini Tržič, kjer je po neuradnih podatkih za več kot 10 milijonov evrov škode. V Podravju je težave povzročala na-
hiater, pedopsihiater, specialist klinične psihologije, delovni terapevt, socialni delavec in preostali zdravstveni delavci. Zaradi širitve programov pa bosta delo v Zdravstvenem domu Ptuj dobila tudi dva dodatna logopeda. Doslej je deloval le eden, zato to povečanje pomeni bistveno
Dela bodo končana v štirih mesecih
Začetek del sedaj napovedujejo predvidoma v prvi polovici 2019 oz. takoj po podpisu pogodbe z izvajalcem gradbeno-obrtniških in instala-
rasla Drava, k sreči pa ni prišlo do katastrofalnih poplav, kakršnim so bili v porečju reke Drave priča pred šestimi leti. Po predhodni oceni je bilo na območju vzhodnoštajerske regije (območje izpostave URSZR Maribor) povzročene škode za okoli 705.000 evrov, na območju podravske regije (območje izpostave URSZR Ptuj) pa je nastala škoda v višini 423.000 evrov. Po besedah Dragomirja Murka iz ptujske izpostave Uprave za zaščito in reševanje, je podtalnica poplavila 15 stanovanjskih objektov.
Monika Horvat
cijskih del, izbranem na javnem razpisu. Dela bodo po oceni projektantov trajala štiri mesece. Primernejše prostore v kabinah in zabojnikih bi tako lahko zaposleni dočakali prihodnje leto.
Kolikšna je ocenjena vrednost investicije, nam ni uspelo izvedeti. Je pa jasno, kdo bodo viri financiranja. Kot so namreč s pristojnega ministrstva že pred časom sporočili, bosta napovedano preureditev mejnega prehoda pokrili Direkcija za infrastrukturo, ki bo zagotovila tretjino vrednosti investicije, ministrstvo za javno upravo pa preostali dve tre-
tjini. Ormoška občina je financirala izdelavo projektov.
Sicer pa sprememb na vsebini samega projekta ni. Kot smo že pisali, bodo omenjeni prehod zgradili povsem na novo. V sklopu celovite preureditve bodo namreč odstranili vse obstoječe objekte, naprave, komunalno in cestno infrastrukturo, ki bodo nadomeščeni z novimi. Ohranila se bo le obstoječa nadstrešnica, pod katero bodo novi kontejnerji s pisarniškimi prostori mejne policije. Poleg novih objektov in naprav bo na novo urejena tudi krajinska ureditev območja mejnega prehoda z
vsemi komunikacijskimi navezavami na obstoječe motorne, kolesarske in peščeve površine. Prehajanje motornih vozil skozi prehod pa se bo navezalo na novo vzhodno ormoško obvoznico in tako ne bo več potekalo po zdajšnji cesti preko nivojskega železniškega prehoda.
Slovenske objekte na mejnem prehodu uporabljajo tudi hrvaški policisti, tako pa bo ostalo tudi v prihodnje. Tudi po prenovi omenjenega prehoda, ki ga sicer letno prečka med 400.000 in 500.000 vozil, pa zaradi nosilnosti dravskega mostu ne bo dovoljen prehod tovornih vozil.
Kljub napovedanim delom bo mejni prehod ves čas odprt: »Izvajanje gradbenih del bo potekalo v več fazah, tako da bo delovanje mejnega prehoda, izvajanje mejne kontrole, potekalo neovirano.« V času del je sicer možno, da bi prišlo do manjših zastojev pri prehodu potnikov skozi mejni prehod, vendar pa pri tem ne pričakujejo večjih težav.
Monika Horvat
Podravje • Po grobih ocenah za skoraj 450.000 evrov škode
Izteka se rok za prijavo škode po oktobrskih poplavah
V skupno 44 občinah, med njimi je kar devet spodnjepodravskih občin, ki so bile prizadete v neurju z močnim vetrom in poplavah 29. in 30. oktobra, zbirajo prijave o povzročeni škodi.
Foto: Andraž Antončič
Kdaj bo mejni prehod dobil prijaznejšo podobo?
6 Štajerski
Kmetijstvo
torek • 27. novembra 2018
Slovenija, Podravje • Čebelarji si prizadevajo za oznako Izbrana kakovost Slovenija
Slovenski med bo dobil novo oznako
Slovenski čebelarji si prizadevajo za vključitev v nacionalno shemo Izbrana kakovost Slovenija. Za zdaj slovenski med te oznake še nima, vendar pa je specifikacija trenutno v pripravi in usklajevanju. Takoj ko bo usklajena, jo bodo v potrditev posredovali ministrstvu za kmetijstvo.
Označba »izbrana kakovost, država pridelave in predelave Slovenija« se trenutno uporablja za proizvode iz sektorja mesa, mleka in sadja, druge skupine izdelkov za zdaj še niso zajete, razlagajo na ministrstvu za kmetijstvo. To pomeni, da se trenutno lahko označujejo samo proizvodi iz teh treh sektorjev. Na podlagi potrjenih specifikacij se lahko proizvajalci, ki izpolnjujejo zahteve iz specifikacije, tudi certificira-jo in temu primerno uporabljajo zaščitni znak »izbrana kakovost - Slovenija« na svojih izdelkih. V sektorju mleka je certificirana večina slovenski rejcev in mlekarn. Znak „izbrana kakovost - Slovenija" se uporablja na skoraj vseh mlečnih izdelkih, kjer je mleko osnovna surovina in kot surovina tudi prevladuje. Oznaka se uporablja za sveže mleko, jogurte, skuto, kefir, kislo mleko, maslo in ostalo. V sektorju mesa so za perutninsko meso certificirani vsi kooperanti in večji predelovalci, za goveje meso skoraj vse klavnice, za prašičje meso pa velika ve-
čina rejcev. Znak „izbrana kakovost - Slovenija" se uporablja na svežem, ohlajenem, zmrznjenem mesu in mesnih izdelkih. V sektorju sadja so se začeli pridelovalci certificirati v začetku tega leta in zdaj so vsi večji pridelovalci sadja že certificirani.
Drugi sektorji za zdaj certifikata še nimajo, ko pa bodo vložili in potrdili svoje specifikacije za shemo, se bodo lahko začeli proizvodi iz teh sektorjev označevati s tem znakom. »Cilj je, da se v shemo vključi tudi vse druge sektorje, zato pozdravljamo vključevanje Čebelarske zveze. Kot nam je znano, se že pripravlja in izpolnjuje prijavo, vendar pa uradne vloge še nismo prejeli,« pojasnjujejo na ministrstvu.
Na Čebelarski zvezi imajo na nivoju Evropske unije zaščiten Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo ter Kočevski gozdni med in Kraški med, ki nosita zaščiteno geografsko označbo. Gre za med, ki ima strožje kriterije kakovosti, kakor so navedeni v državnem pravilniku o
Letos 1750 ton medu
Čebelarji v Sloveniji bodo letos pridelali približno 1750 ton medu. Čebelarska zveza Slovenije zato letošnje leto ocenjujejo kot povprečno, vendar boljše od lanskega in predlanskega leta. »Kakovkst čebeljih pridelkov je vrhunska, tako kot vsako leto, saj za to skrbi naša pridna kranjska sivka. Letošnja pridelava meduje bila povprečna, bi si pa želeli bolj stanovitnega vremena v mesecu maju in juniju. Kljub neugodnim temperaturam v jesenskem času še ne beležimo izgub čebel. Kakšno bo realno stanje, bomo videli v prihodnjem letu,« pojasnjujejo na čebelarski
zvezi.
Sicer je letošnja sezona končana, čebelje družine se pripravljajo na zimo. Čebelarji pa v tem času več ne posegajo v gnezda in skrbijo za mir v čebelnjaku. Pregledali in sortirali bodo satje ter začeli taliti oziroma kuhati staro izločeno satje. Dobljene voščene kolače bodo zamenjali za satnice, ki bodo na hladnem počakale do pomladi, ko jih bodo uporabili.
medu, zagotovljeno pa je tudi določeno območje pridelave, ki je v teh primerih območje znotraj Republike Slovenije. Takšen med je izpostavljen dodatnemu nadzoru kakovosti. Za vstop v shemo
Izbrana kakovost Slovenija pa so se na čebelarski zvezi odločili šele zdaj. S tem certifikatom bi želeli informirati domače potrošnike o pridelavi kakovostnega medu, ki ga pridelujejo slovenski čebelarji.
Sp. Podravje • Največ podlubnikov na območju Destrnika
Potrebno je sprotno čiščenje gozdov
Na območju Haloz letos niso evidentirali povečane sečnje v gozdovih zaradi prisotnosti lubadarjev. Nekoliko več dreves so zaradi tega posekali v gozdovih na območju ptujske enote Zavoda za gozdove, največ na območju Destrnika.
Največ sanitarne sečnje zaradi napada podlubnikov je na območju Destrnika, saj je tukaj največ smrek. Večje škode niso povzročene, saj je les, če je pravočasno pospravljen, še uporaben. Koliko škode bo letos še nastalo, pa ni mogoče predvideti.
»Lubadar se je pojavil povsod, kjer so nasadi ali skupine smrek, vendar to ni nič posebnega, saj so podlubniki v naravi zmeraj prisotni,« miri Goran Erčevič iz Zavoda za gozdove. V preteklosti se je v haloških gozdovih in v okolici Ptuja sadilo več smrek, a to ni povečalo težav s podlubniki. »V preteklosti so resda sadili precej smrek, vendar ne v tolikšni meri, da bi to lahko ogrozilo gozdove,« pojasnjuje Erčevič, ki lastnikom gozdov svetuje redno čiščenje. »Lastniki naj večkrat pregledajo svoje gozdove, tako da ob morebitnem pojavu podlubnikov pravočasno ukrepajo. Naj obvestijo Zavod za gozdove, ki bodo označili drevesa za posek in po poseku izvedejo strogi gozdni red. To pomeni, da les spravijo iz gozda in veje zložijo v kupe.«
VB
Slovenija, Podravje • Prihodnost kmetijstva v večji samooskrbi
Premalo zelenjave, jagodičevja, sladkorne pese
V Podravju je pridelanega veliko mleka, piščančjega mesa, grozdja in jabolk. Proizvodnja zelenjave, jagodičevja zmanjšuje. Ob svetovnem dnevu hrane, ki smo ga obeležili nedavno, so strokovnjaki ponovno opozarjali na pomen kmetijstva klimatskim spremembam.
Foto: Črtomir Goznik
Po podatkih Statističnega urada Slovenije je v letu 2016 stopnja samooskrbe pri sadju znašala 32 %, pri zelenjavi 42 %, pri pšenici 53 % in pri krompirju 55 %. Delež njiv, posejanih z žiti, je bil 56 %, od tega je bilo njiv s koruzo za zrnje največ, kar 38 %. Glede na naravne pogoje bi lahko bili deleži bistveno višji, vendar pa samooskrba pri nekaterih surovinah z leti celo pada. »V Podravskem območju je največja težava pri samooskrbi z zelenjavo, jagodičev-jem, sladkorno peso in pridelavo prašičjega mesa,« pojasnjuje direktor Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj Andrej Rebernišek in dodaja, da je treba na tem področju še ogromno narediti. »Na naših policah imamo vedno več hrane iz uvoza, zato je še kako pomembna osveščenost potrošnikov in zavedanje, da ima lokalna hrana številne prednosti ter veliko pozitivnih učinkov na gospodarstvo in okolje.« Tega pa se zelo dobro zaveda Peter Cafuta, lastnik ekološke kmetija Ajda iz Zgornje Pristave. »Večino žit, kaš in zelenjave pridelamo sami. Prav tako poskrbimo za bogato ozimnico. Še vedno pa nam ne uspe pridelati vsega, zato kupujemo določene vrste sadja, riž in stročnice,« razlaga Peter Cafuta, ki samooskrbo na svoji manjši kmetiji ocenjuje na 60 %.
Potrebujemo več namakalnih sistemov
Ob poudarjanju samooskrbe je bilo ključno opozorilo ob letošnjem svetovnem dnevu hrane prilagajanje podnebnim spremembam. Na svetu kar tri četrtine vse hrane pridelamo iz le 12 rastlinskih in petih živalskih vrst, zato je prehranski sistem zelo ranljiv in je prilagoditev kmetijstva podnebnim spremembam eden ključnih dejavnikov za zagotavljanje zadostnih količin hrane. Rebernišek zato meni, da je zaradi vse pogostejših suš, nalivov, erozije in toče treba vlagati v namakalne sistemi in protitočno zaščito. »Na našem območju so na pobudo določenih občin na primer Ormož in Gorišnica zgradili že kar nekaj sistemov, zato se danes lahko pohvalimo z največjim deležem namakanih površin v Sloveniji. Seveda pa so nujna tudi nadaljnja vlaganja.« Na ekološki kmetiji Ajda pa ne vpeljujejo namakanja. »Raje izbiramo odpornejše in stare sorte, ki so praviloma bolje prilagojene na nihanja v naravi,« pojasnjuje Cafuta.
Zgolj pridelava pa za kmetijstvo v razvitih državah ni več dovolj, je prepričan Rebernišek: »Žal smo v zadnjih letih izgubili vse po-
membne predelovalne obrate, ti so prenehali delovati ali pa so prešli v tujo last in pod velik vpliv kapitala. To ni dobro niti iz vidika kakovosti hrane niti iz vidika prodaje lokalne hrane.« Tudi ekološki kmet Peter
Cafuta poudarja, da je poceni in dostopna hrana iz tujine zelo problematična: »Pri ljudeh se ustvarja iluzija, da je hrana nekaj, čemur nam ni treba več posvečati veliko pozornosti in da sta pomembnejša
torek • 27. novembra 2018
Ljudje in dogodki
Štajerski	7
»Postopek in pogoji za pridobitev certifikata morajo potekati v skladu s Pravilnikom o postopku priznanja označbe, in ker je postopek zahteven, za zdaj še nismo uredili vsega.« Kot še pojasnjujejo na zvezi, pa v shemo vstopajo izključno zaradi domačih potrošnikov medu, saj je ta oznaka med Slovenci prepoznavnejša kot preostale evropske sheme. So pa še zagotovili, da je slovenski med že zdaj pridelan v Sloveniji in da bo oznaka to le še podkrepila.
Vida Božičko
Foto: Arhiv Ministrstva za kmetijstvo
Oznaka, ki zagotavlja slovensko poreklo.
Za vsemi oznakami »domače« in »slovensko« niso nujno lokalni produkti
Trgovci se na trend kupovanja lokalne hrane odzivajo po svoje, saj nimajo vsi izdelki certifikata, ki bi dokazoval, da je izdelek proizveden v Sloveniji. Na Zvezi potrošnikov tako opozarjajo, da vsak izdelek z oznako »slovensko« ali »domače« ni nujno proizvod, kije nastal v Sloveniji. Pogosto se namreč te oznake izrabijo za marketinške namene in v resnici le pomenijo to, daje bil izdelek v Sloveniji pakiran.
»Imamo situacijo, ko na trgovinskih policah najdemo izdelke, ki se oglašujejo kot slovenski, a to niso. Problem, ki nastane, je, da so ti izdelki sorazmerno dragi, vendar je v ozadju skrit slab proizvod, ki ni lokalno pridelan. Samo v primeru okroglega znaka Izbrana kakovost Slovenija lahko z gotovostjo rečemo, daje ta izdelek v resnici slovenski,« pojasnjuje Janko Petrovič, direktor Mlekarske zadruge Ptuj, ki hkrati opozarja, daje pri nas kultura kupcev drugačna, saj so nas trgovci navadili, da gledamo le ceno in tudi zato bo po njegovem mnenju treba na tem področju narediti še veliko.
Slovenija • Afriška prašičja kuga tudi v Evropi
Lahko afriška kuga ogrozi slovenske prašiče?
Uprava za varno hrano ponovno opozarja na afriško prašičjo kugo. V Sloveniji za zdaj še ni bil ugotovljen noben primer te bolezni, vendar pa je zaradi širjenja iz
vzhoda Evrope tveganje za domače in divje prašiče povečano.
Foto: Črtomir Goznik
V letu 2017 je bilo v Evropi prijavljenih 3.985 pojavov afriške prašičje kuge pri divjih prašičih in 265 pojavov pri domačih prašičih. Gre za nalezljivo virusno bolezen domačih in divjih prašičev, za katero ni cepiva. Bolezen ne predstavlja nevarnosti za zdravje drugih živalskih vrst in ljudi. V preteklosti je bila bolezen, kot že ime pove, omejena na države Afrike, v zadnjih letih pa se je po vnosu v Gruzijo in Rusijo razširila tudi na Balkan, Poljsko, Češko in v Romunijo.
Pretekli mesec so v Mariboru organizirali izobraževanje za rejce prašičev, lovce in veterinarje. Velik poudarek je bil predvsem na odgovornosti lovcev in rejcev glede izvajanja preventivnih ukrepov oziroma ukrepov biološke varnosti, da bi se tveganje za vnos oziroma širjenje bolezni čim bolj zmanjšalo. Pri divjih prašičih se bolezen kaže kot nenaden pogin večjega števila živali na določenem območju. Ponekod se lahko populacije divjih prašičev na okuženih območjih znatno zmanjšajo ali celo izginejo.
Klinični znaki niso specifični, vendar pa lahko na podlagi neobičajne visoke stopnje pogina med prašiči vseh kategorij posumimo na kugo.
FOTO: Črtomir Goznik
Lani je bilo v Evropi prijavljenih 3.985 pojavov afriške prašičje kuge pri divjih prašičih in 265 pri domačih prašičih.
Bolezen je podobna klasični prašičji kugi. Opazni znaki pri bolni živali so nenaden pogin, brez očitnih znakov, povišana telesna temperatura, rdečina po koži, zmanjšan apetit, apatičnost, cianoza, motnje v koordinaciji, bruhanje, driska in izcedek iz oči.
Vsak sum, da se je pojavila bolezen mora imetnik živali nemudo-
ma sporočiti najbližji veterinarski organizaciji. Prav tako mora lovec, ki posumi na prisotnost kuge v populaciji divjih prašičev ali opazi spremembe, na podlagi katerih bi lahko posumil na prisotnost bolezni v populaciji divjih prašičev, to nemudoma sporočiti na Upravo za varno hrano ali center za obveščanje.
VB
Ormož • Ministrica za kmetijstvo na sestanku z ekološkimi kmeti
• •
in svinjine
in svinjskega mesa pa se samooskrbe in prilagajanja
njen izgled in cena, kot pa njena kakovost.« Ravno zato meni, da je podpora lokalnih kmetov nujna, še zlasti manjših, ki so iz subvencij pogosto izključeni.
Vida Božičko
Ekološko kmetovanje kot priložnost za podeželje
Ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec seje v Ormožu sestala z lokalnimi ekološkimi kmeti. Govorili so o težavah in prihodnosti ekološkega kmetovanja na območju Prlekije in Haloz. Tokrat so ministrico le seznanili s situacijo, ponovno pa se bodo srečali v decembru, ko bodo dorekli nove ukrepe in predstavili pobude.
Foto: Andraž Antončič
Predstavniki ekoloških kmetov, ki so v Ormožu povezani v združenju Eko Prlekija, so sklicali srečanje z ministrico za kmetijstvo Aleksandro Pivec, na srečanju pa so bili zbrani tudi predstavniki Kmetijske zbornice. Kmetje so ministrico seznanili s svojim delom in izpostavili nekaj težav, s katerimi se spopadajo.
Vsi so se strinjali, da je v razvijanju in spodbujanju ekološkega kmetovanja prihodnost, še zlasti na območjih z omejenimi dejavniki za kmetijstvo, kar je v Prlekiji. Pomembno je tudi združevanje, pa je poudaril predsednik Kmetijskega zavoda Ptuj Andrej Rebernišek: »Na področju združevanja vseh ekoloških ponudnikov nas čaka še ogromno dela, saj je nemogoče pričakovati, da bodo javni zavodi, na primer šole, sami iskali dobavitelje. Dobavitelji morajo biti povezani.« Ravno zato so se zbrali kmetje, ki se želijo do konca decembra prijaviti na razpis za skupino proizvajalcev, ki bi jim omogočila skupno trženje izdelkov. Opozorili so namreč, da so ekološki kmetje preveč razpršeni, zato je danes kar 95 % vseh ekoloških izdelkov na trgovinskih policah tujega porekla. Ekološka pridelava nikakor ne more konkurirati masovni proizvodnji, veliko je tudi nepotrebne administracije, ki
kmete pri delu ovira, so še poudarili na srečanju. Ministrica je njihovim opozorilom prisluhnila in zato predlagala, da razmislijo o ukrepih, s
katerimi bi lahko povečali lokalno ekološko proizvodnjo. Tudi Pivčeva se namreč zaveda, da je za razvoj podeželja najpomembnejše ravno
ekološko kmetovanje: »Vesela sem, da sem slišala željo po združevanju in željo po razvoju ekološkega kmetovanja. Menim namreč, da ima na
Foto: Vida Božičko
Ministrica na obisku pri ekoloških kmetovalcih v Ormožu
tem območju ekološko kmetovanje velik potencial, zelo pa me tudi veseli pobuda o združevanju in namen po širjenju združenja kmetov. Ekološko kmetovanje je področje, ki ga je treba vsebinsko in finančno podpirati.
Po končanem srečanju so bili zadovoljni vsi, tako ministrica kot kmetje, in sklenili so, da se ponovno srečajo 12. decembra. »Decembra bo to srečanje še bolj vsebinsko in daljše. Takrat želim predstaviti podrobnosti, kako lahko ministrstvo pomaga in spodbuja pobude za povezovanje in ekološko kmetovanje. Pričakujem tudi nove korake in predloge kmetovalcev,« je pojasnila ministrica in tako udeležence pozvala, naj že zdaj razmišljajo o izboljšavah. »Že zdaj razmišljajte, kako bi lahko stanje izboljšali. Zdaj je pravi čas, da si postavimo cilje in ukrepe, saj se ravno ta čas pripravlja nova kmetijska strategija. Vem, da so številne težave in administrativne ovire. Z novo uredbo lahko slabe stvari popravimo.«
Predstavniki kmetov so obljubili, da bodo do takrat pripravil tudi vse potrebno za prijavo na razpis o skupini proizvajalcev, ki za zdaj zavzema le ekološke kmete iz Prlekije, k sodelovanju pa želijo povabiti tudi haloške pridelovalce.
Vida Božičko
8 Štajerski
Križemkražem
torek • 27. novembra 2018
Dornava • Janžekovič in Merc tečeta drugi krog
Izpadla županska kandidata podprla Merca
Volivci se bodo 2. decembra znova odpravili na županske volitve tudi v občini Dornava. V drugi krog sta se uvrstila zdajšnji župan Rajko janžekovič, ki mu je le malo zmanjkalo za zmago v prvem krogu (s 47,05 odstotka podpore) in Janko Merc s 27,13 odstotka glasov. Oba izpadla kandidata Franc Šuen in Stanislav Ciglarpa bosta v drugem krogu županskih volitev podporo izrekla Janžekovičemu protikandidatu, torej Mercu.
Za županski stolček so se v Dor-navi potegovali štirje tekmeci. Na volišče se je od 2.218 volilnih upravičencev odpravilo 1.300 volivcev (10 glasovnic je bilo neveljavnih). Največ glasov, 607, jih je zbral Janžekovič, Merc pa 350. Iz tekme sta v prvem krogu tako izpadla tretje-uvrščeni Franc Šuen s 167 glasovi podpore in Stanislav Ciglars samo enim glasom manj; torej 166. »Zahvaljujem se volivcem za njihov glas in jih vabim na volitve v drugem krogu, da s svojim glasovi dosežemo tako prepotrebne spremembe v naši občini. Volivci so dokazali,
da si želijo učinkovitejšo 'vlado',« se je odzval Šuen ter še dodal, da bo v drugem krogu županskih volitev tako podprl drugouvrščenega Merca, ki po njegovih besedah »s skupnim programom prinaša napoved za boljšo prihodnost občine Dornava«.
Ciglarja, ki se mu prav tako ni uspelo prebiti v drugi krog volitev, rezultat preseneča tako pozitivno kot negativno: »Županskim kandidatom nam je uspelo aktivirati volivce in upam, da se v drugem krogu ponovi visok obisk volivcev. Sam sem bil mnenja, da bo
Foto: Osebni arhiv
Stanislav Ciglar
Foto: Osebni arhiv
Franc Šuen
drugi krog v tistem primeru, če bo prišlo na volišča večje število volivcev. To je pozitivno presenečenje. Negativno sem samo presenečen nad podatkom, da občani niso zaznali energije in časa, ki sva ga v preteklosti oba z županskim kandidatom Šuenom vložila v razne projekte v občini Dornava. Vsaj pri Šuenu sem pričakoval veliko več odstotkov. Očitno se udejstvova-nje v občini Dornava več ne ceni v takšni meri, kot sem pričakoval. S svojim rezultatom sem in nisem zadovoljen.« Tudi njegov glas bo šel k županskemu kandidatu Mercu:
»Na pogovor me je povabil samo županski kandidat Janko Merc. Z druge strani ni bila podana nobena želja po podpori. Z Mercem smo se usedli in na moje pozitivno presenečenje je veliko točk iz mojega programa zaznal kot zelo pozitivne in razvojno naravnane. Cenim, da je zbral toliko poguma in to tudi priznal. Vsak kandidat načeloma zagovarja svoj program in nekateri težko priznajo, da ima nekdo boljši program. In še bolj cenim to, da se je zavezal, da bo uresničil nekatere izmed mojih točk programa.«
Monika Horvat
Ormož • Drugi krog volitev: boj med Sokom in Vrbnjakom
Koga bodo podprli izpadli županski kandidati
Napeta tekma za županski stolček je tudi v občini Ormož, kjer v prvem krogu volitev župana niso izvolili. Volilna tekma se tako nadaljuje. Dosedanjemu županu Alojzu Soku, kije v prvem krogu dobil 29,17 odstotka podpore, v finalu stoji nasproti protikandidat Danijel Vrbnjak z 22,69 odstotka zbranimi glasovi oziroma 383 glasovi manj. Za županski stolček seje sicer borilo vsega skupaj sedem kandidatov, izpadle pa smo povprašali, koga bodo podprli v drugem krogu.
V prvem krogu je od 10.377 volilnih upravičencev na volišča odšlo 5.939 volivcev (28 glasov je bilo neveljavnih). Sok je zbral 1.724 glasov, Vrbnjak pa 1.341. Tesno za petami je bil Miran Topolovec, ki je s 1.293 glasovi podpore v prvem krogu izpadel kot tretjeuvrščeni. »Sem zadovoljen z rezultatom, ostaja pa vseeno grenak priokus, kajti zmanjkalo je le 48 glasov za drugi krog,« je po volitvah dejal To-polovec ter še dodal, da v drugem krogu javne podpore ne bo izrazil nobenemu izmed uvrščenih kandidatov za župana.
M. Kosi in Korpar bosta podprla Soka
Za prvo trojico se je na ormoških županskih volitvah uvrstil Davorin Korpar s 599 glasovi. Z izidom je zadovoljen: »Volitve nam dajejo
možnost odločanja o nadaljnji prihodnosti občine, v kateri živimo. Ker sem bil edini neodvisni samostojni kandidat brez liste, sem z izidom zadovoljen. Vidim, da je strankarska politika v ljudeh zelo zakoreninjena. Sam sem želel, da bi v primeru izvolitve občino vodil projektno, brez koalicije in opozicije ter s skupno vizijo občinskih svetnikov. Mnoge uspešne občine tako delujejo že mnogo let. Žal ta ideja za našo občino še ni dovolj dozorela. Mnogokrat sem od ljudi slišal, da si želijo sprememb, ko pa se je za spremembe treba odločiti, pa vidimo, da zmanjka poguma.«
Miroslav Kosi, ki je prejel 332 glasov in se tako uvrstil na predzadnje mesto, pa je izid volitev tako poko-mentiral: »Šele sedaj sem spoznal, da politika ni športna disciplina, kjer bi nekateri priznali poraze. Jaz se ob tej priliki zahvaljujem vsem,
ki so dali glas meni ter ostalim kandidatom na ostale funkcije v okviru SLS na lokalnih volitvah v želji za skupno dobro. Zmagovalcem pa želim, da čim bolj resno upoštevajo voljo volivcev ter njihova pričakovanja. Smo pa s svojimi izkušnjami pripravljeni sodelovati.«
Kupčkanje glede podpore županskih kandidatov v drugem krogu v teh dneh v ozadju že poteka. Tako Korpar kot M. Kosi bosta podprla sedanjega župana Soka, v skupnem odgovoru pa sta odločitev takole pojasnila: »Najin volilni program za mesto župana občine Ormož je temeljil na podpori in rasti gospodarstva, kmetijstva in turizma v občini Ormož. Glede na politično klimo in podporo projektom razvoja gospodarstva na državni ravni ter s tem črpanjem evropskih sredstev sva skupaj prišla do odločitve, da za namen
gospodarske rasti v Ormožu oblikujemo Združenje gospodarstvenikov Ormož. Združenje bo skupaj z občino ustvarilo pogoje za hitrejšo rast gospodarstva. Ker se je Alojz Sok zavezal, da podpre tovrstno sodelovanje med občino in združenjem, sva se odločila, da za hitrejši gospodarski razvoj in projekte v najinih programih podpreva Alojza Soka kot kandidata za župana občine Ormož. To odločitev sva sprejela, saj moramo skupaj ustvarjati boljše pogoje za hitrejšo rast gospodarstva, novih delovnih mest, ne pa samo kritizirati, jamrati in čakati, kaj bo, če bo.«
Koga, če sploh koga, bosta podprla D. Kosi in Ivanuša
Na peto mesto se je s 416 glasovi podpore uvrstil Danilo Kosi,
ki z rezultatom ni zadovoljen: »Žal večja volilna udeležba ni prinesla nujne spremembe, ki je potrebna za razvoj in boljše življenje v občini Ormož. V drugi krog sta prišla kandidata, ki pripadata strankam, ki sta 12 let potapljali Ormož. Zato se bojim, da bo Ormož še štiri leta nazadoval. Veseli me, da so ljudje prepoznali, da strankarska politika ne sodi na lokalni nivo, kar se kaže z izvolitvijo nestrankarskih list v občinski svet.« Na vprašanje, koga, če sploh koga, bo v drugem krogu podprl, pa je odvrnil: »Med dvema slabima kandidatoma se je težko odločiti, kateri je boljši. Občina Ormož si zagotovo zasluži boljše vodstvo. Občutek imam, da se volivci pri izbiri županskega kandidata niso odločali o sposobnostih in kompetencah posameznega kandidata, ampak kdo je bolj medijsko prepoznaven in kateri politični opciji pripada.«
Najmanj glasov podpore za župana pa je prejel poslanec v državnem zboru Jani Ivanuša, zgolj 206. »Osebno kot županski kandidat z rezultatom ne morem biti zadovoljen. Moja želja kot poslanca pa je bila, da naša stranka SNS na volitvah dobi čim več predstavnikov v občinski svet. Žal nam je 30 glasov zmanjkalo, da bi dobili še drugega svetnika, smo pa dosegli dober rezultat v krajevnih skupnostih, saj imamo kar pet članov.« Katerega izmed županskih kandidatov v drugem krogu bo Ivanuša podprl, še ni jasno, saj, kot nam je dejal konec tedna, čaka na odločitev občinskega odbora stranke: »Konec tedna se odbor sestane, moj predlog pa bo, da se ne podpre nobenega izmed kandidatov, saj oba izhajata iz desne opcije in naj volivci glasujejo po svoji vesti.«
Monika Horvat
Miran Topolovec
Davorin Korpar
Danilo Kosi
Miroslav Kosi
Jani Ivanuša
FOTO: M H
FOTO: MH
FOTO: M H
FOTO: M H
FOTO: MH
torek • 27. novembra 2018
Šport, reportaže
Štajerski	9
Videm • Kdo bo v drugem krogu volitev zbral več glasov
Neizbrani županski kandidati odločitev
V»	VV •	1«
večinoma prepuščajo volivcem
V občini Videm se bosta v drugem krogu lokalnih volitev za županski stolček potegovala aktualni župan Friderik Bračič (Slovenska ljudska stranka (SLS), v prvem krogu je prejel 24,8 % glasov) in Branko Marinič (Slovenska demokratska stranka (SDS), 28,5 % glasov). Kandidata sta se v drugem krogu pomerila že na lokalnih volitvah leta 2006, takrat je aktualni župan zmagal s 57,47 % glasov. Bi lahko po podpori drugih kandidatov za župane občine Videm sklepali, kakšen bo tokratni izid?
Zmagovalcema v prvem krogu je bil precej tesno za petami Brane Kolednik iz Stranke mladih - zeleni Evrope, zbral je 22,67 % glasov. Z izidom volitev je izjemno zadovoljen: »Bilo je ogromno kandidatov, v večini volilnih enot smo bili trije najvišje uvrščeni kandidati po številu glasov zelo blizu skupaj. To je izjemno izhodišče tudi za naslednje volitve. Zaupani so nam bili tudi štirje svetniški mandati, za petega nam je zmanjkalo samo deset glasov. Igrali smo pošteno igro, nismo hodili od hiše do hiše. Za to smo morda plačali davek oz. nismo posegli še korak višje.« V stranki so sklenili, da v drugem krogu ne bodo javno podprli nobenega kandidata, je povedal Kolednik: »Volivce bomo predvsem spodbujali, naj gredo na volitve, naj izrazijo svojo voljo, odločitev pa prepuščamo njim. Vsak od županskih kandidatov ima nekaj prednosti in nekaj slabosti, mi bomo znali sodelovati tako z enim kot z drugim.«
Četrtouvrščeni Franc Sitar (predlagatelj Mijo Bračko in skupina volivcev) s 7,32 % vseh glasov v prvem krogu je nad izidom volitev presenečen: »Vidim, da ljudje razmišljajo, da se nekaj dogaja. Ne vem pa, ali je to dovolj.«
V drugem krogu volitev bo podprl Mariniča: »Od tega, kar nam je zdaj preostalo, drugega ni. Tako sem se odločil, ker spremembe morajo biti. Ne more nekdo biti 'na prestolu' v nedogled ...«
Na petem mestu je s 6,77 % glasov pristal Dušan Pernek (Nova Slovenija). Z izidom volitev ni bil najbolj zadovoljen: »Slabši rezultati so verjetno posledica velikega števila kandidatov, glasovi volivcev so se tako razpršili.« V stranki so se odločili, da v drugem krogu volitev javno ne bodo podprli ne Brači-ča ne Mariniča, je povedal: »Obe stranki, SLS in SDS, sta naši sorodni stranki (vse tri stranke smo na isti politični strani), zato se ne moremo opredeliti za eno od njiju.«
Izid drugega kroga lokalnih volitev v občini Videm je težko napovedati.
Na šesto mesto se je s 5,65 % uvrstil Boris Novak (predlagatelj Borut Novak in skupina volivcev). Z izidom volitev ni zadovoljen: »Pričakoval sem, da je med ljudmi
več kritičnosti, tudi samokritič-nosti; moji volivci so ljudje z več informacijami, ljudje, ki jim ni vseeno! Videti pa je, da je takšnih ljudi premalo, saj je v večini občin v Slo-
veniji trend enak; ljudje imajo pač kratek spomin.« Povedal je, da v drugem krogu ne želi podpreti nobenega od kandidatov za župana: »Ne želim vplivati na izid volitev,
verjamem v svobodno in razumsko odločitev volivcev, ki so v prvem krogu namenili svoj glas meni in naši listi.« Nekoliko skrivnostno je napovedal še: »Spremembe, ki smo jih želeli, se bodo zgodile po volitvah - kakršni smo, takšnega župana bomo pač imeli. Žal!«
Najmanj glasov, 123 oz. 4,29 % vseh glasov, so občani Vidma namenili Božidarju Varnici (Demokratična stranka upokojencev Slovenije). Kandidat je z izidi volitev kljub temu zadovoljen: »Da pri volitvah župana ne bomo tekmovali za prvo in drugo mesto, smo pričakovali. Stranka pa ni ničesar izgubila, ostala je na enaki poziciji: v občinskem svetu smo zdaj imeli dva svetnika, enako bo tudi v naslednjem mandatu.« Koga bo podprl v drugem krogu volitev, še ni razkril: »Pred volitvami bomo sklicali sestanek izvršnega odbora stranke, na katerem se bomo odločili, komu bomo izrekli podporo.«
Eva Milošič
Ormož • Izgradnja hostla s tržnico pri koncu
Prenova stare komunale dražja in z zamudo
Objekt stara komunala v središču Ormoža, ki ga za potrebe hostla in tržnice temeljito obnavljajo, naj bi bil končan sredi tega tedna. To je približno pet mesecev pozneje od prvotnih načrtov. Dela so se zamaknila zaradi dodatnih del, ki so investicijo tudi podražila.
Hostel s tržnico ter prostori Mladinskega centra Ormož in Kluba ormoških študentov bi po prvotnih načrtih moral biti končan že v letošnjem juniju. A so se dela precej zavlekla. Nazadnje smo poročali, da je izvajalec, Franc Škorjanec, s. p., zaprosil za podaljšanje roka za dokončanje del do 1. novembra, vendar mu tudi tega roka ni uspelo ujeti. Zaradi zamujanja je v vodo padel tudi plan, da bi letošnja martinova tržnica v sklopu martinovanja potekala na novi mestni tržnici. Izvajalec je ponovno predlagal podaljšanje roka za dokončanje pogodbenih del do 28. novembra, kot je zatrdil, pa mu bo ta rok sedaj uspelo ujeti. Objekt je pri koncu, delavci pa so te dni izvajali še zadnja dela. Škorjanec je pojasnil, da je razlog v zamujanju predvsem v številnih dodatnih nepredvidenih delih. Ta so zahtevala dodaten čas in tudi denar. Vrednost investicije je sicer po pogodbi znašala približno 640.700 evrov. »Veliko pove, da smo naredili za okoli 100.000 evrov dodatnih del, od izvedbe hidroizolacije, utrjevanja temeljenja, spremembe pri drsnih vratih in tako naprej,« je nadaljeval, v isti sapi pa še dodal, da je težava tudi v pomanjkanju delovne sile, s čimer se srečujejo praktično vsa gradbena podjetja v državi.
Dogovor ali penali?
Župan Ormoža Alojz Sok je pritrdil, da je težava v naročilih, ki jih je letos zelo veliko, gradbena podjetja pa nimajo dovolj kvalificirane delovne sile, obenem pa je še priznal: »Pri rekonstrukciji starih objektov je tudi res, da projektanti ne morejo spro-jektirati vsega do potankosti in da se
sproti odpirajo in rešujejo nepredvideni problemi. Pri tem objektu smo v začetku gradnje naleteli na velik problem vlage in je bilo treba z nekaterimi deli čakati, da se je vlaga sten zmanjšala in tako dalje.«
Soka smo še povprašali, kaj pomeni zamuda pri izvedbi del oz. ali bodo uveljavljali odškodnino za zamudo - penale. »S pogodbeno kaz-
nijo je tako, da se občina lahko odloči zanjo ali pa tudi ne. Mi jih bomo vsekakor uveljavljali, če izvajalec ne bo dokazal, da je do zamud prišlo iz opravičljivo nepredvidenih okoliščin. Je pa tako, da ti delavci trdo delajo v vročini in mrazu, in če jih na koncu še kaznuješ, se postavi vprašanje mo-ralno-etičnih načel,« je še pojasnil.
Monika Horvat
Nov objekt s tribunami je pri koncu.
Tudi izgradnja objekta s tribunami v zaključni fazi
Tudi izvajalcu del Gradbeništvo Milan Pintarič, s. p., iz Gornje Radgone ni uspelo do sredine oktobra končati izgradnje objekta s tribunami ob ormoškem nogometnem igrišču. Dela bi sicer po prvotnih načrtih prav tako moral končati že v poletnih mesecih. Po besedah ormoškega županaje razlog za zamujanje podoben kot pri hostlu s tržnico: »Nekaj smo zakrivili sami, ker je bil projekt spojitve nadstrešnice in betonskih elementov nedodelan, nekaj pa so povzročili tudi nogometaši, ki so zahtevali spremembe pri strešni konstrukciji. Njihova zahteva oz. želja je bila ravna streha na eni strani tribun. Ker bi to pomenilo nesimetričnost objekta, smo potem preprojektirali objekt v ravno streho na obeh straneh tribun. Glavi razlog pa je po mojem v premajhnem številu delavcev, kar opažajo povsod po Sloveniji.«
Objekt, kjer potekajo še zadnja dela, bodo otvorili ta četrtek.
Foto: MH
Foto: MH
10 Štajerski
Križemkražem
torek • 27. novembra 2018
Slovenija, Podravje • Demenca kot pandemija sodobnega časa
Dementna stanovalka odšla iz Doma upokojencev
Skrivanje sadja v omaro z oblačili. Vzeto blago v trgovini brez plačila na blagajni. Odhod od doma neznano kam. Neprepoznavanje sorodnikov. Pešanje spomina. Vse to so lahko resni znaki, da gre za demenco. Bolezen, ki več kot očitno postaja pandemija sodobnega časa. Kako ravnati, jo prepoznati, osveščati in ukrepati?
72 dementnih stanovalcev biva v vseh enotah Doma upokojencev Ptuj. Skupna številka stanovalcev, ki imajo začetno obliko te bolezni, je po oceni Jožice Šemnički, direktorice DU Ptuj, še mnogo večja. Približno polovica stanovalcev kaže začetne znake, ki bi lahko vodili v to diagnozo. Poseben oddelek za dementne v ptujskem Domu upokojencev deluje štiri leta. V tem času so si zaposleni pridobili številne izkušnje. Vsi pa poudarjajo pomen spoštovanja osebe, ki oboli za demenco in nujo po ohranjanju njenega dostojanstva. Kar je za marsikoga samoumevno, za obolele s to boleznijo predstavlja velik izziv. Tisti, ki delajo z njimi in njihovimi svojci, se srečujejo s številnimi težavami. Pri ravnanju z bolniki je
potrebna velika mera spoštovanja, potrpežljivosti in razumevanja.
Demenca je bolezen, ki
lit	I »H • v
boli svojce, jih izčrpa ...
Z željo in jasnim namenom pomagati tako bolnikom kot njihovim svojcem se je Dom upokojencev Ptuj (kot nosilec) prijavil na razpis za pridobitev sredstev za program Skupaj proti demenci. Uspešno so ga izvajali leto in pol, ta teden pa sklenili s srečanjem s partnerji: Zdravstvenim domom Ptuj, Pokrajinsko zvezo društev upokojencev Spodnje Podravje, Centrom za socialno delo Spodnje Podravje, Splošno bolnišnico dr. Jožeta Potrča Ptuj, Inštitutom za
socialno psihiatrijo in socialno psiho travmo, društvom Optimist in Spominčico Alzheimer Slovenija.
Vsak je prispeval svoj košček k osveščenosti ljudi o tej bolezni. „De-menca je bolezen, ki boli predvsem svojce," je izpostavila Šemničkijeva. Da bi jim pomagali, so v letu in pol organizirali 65 dogodkov, vključili 1500 ljudi, usposobili prostovoljce, ki bodo obiskovali predvsem demen-tne v domači in ne institucionalni oskrbi. „V zadnjih letih število diagnoz narašča. Približno za polovico več jih je bilo postavljenih v preiskavah na primarnem nivoju. Ključno je, da se bolezen čim prej odkrije in da se svojcem pomaga, saj so izčrpani," ugotavlja Metka Petek Uhan, direktorica ZD Ptuj.
Kekec: „Prvi znaki pri moji ženi so se kazali mnogo prej, preden je bila bolezen diagnosticirana!"
Vsaka zgodba obolelega in svojcev je drugačna, nobena enostavna. Pred približno desetimi leti je Franc Kekec začel sumiti, da njegova žena boleha za demenco. Začelo seje z znaki, kijih pred tem ni prepoznal ne on ne ostali družinski člani. Danes ugotavljajo, da seje bolezen začela razvijati že približno tri leta prej, a znakov, kot marsikdo drug, niso prepoznali. Več dni zapored skuhane enake jedi, ne zavedajoč se tega, razdražljivost, občutljivost, slab spomin in podobni znaki so bili prvi simptomi, ki pa so jih pripisovali vsemu drugemu, le demenci ne. „Žena je zelo rada reševala križanke in odlično ji je šlo. Naenkrat pa se ni več spomnila enostavnih reči. Tudi čustveno je bila zelo hitro prizadeta. Vsako kritiko na njeno delo je vzela resno in zrevoltirano reagirala. Povsem drugače kot pred tem."
Dokler je bila še relativno samostojna, je bivala doma. Nato so si uredili pomoč na domu, a ker je bilo tudi to premalo, soji uredili dnevno varstvo. Bolezen je napredovala in zadnja tri leta je stanovalka Doma upokojencev Ptuj. „Ne ve za sebe, nikogar ne pozna, ne govori, mislim, da tudi ne sliši in ne vidi," še pravi Kekec, kije aktivno pristopil k temu projektu. Prepričanje, daje kljub dejstvu, da medicina nima pravega zdravila, ključno pravočasno odkrivanje bolezni in upočasnitev napredovanja: „Želimo si tudi, da bomo lahko vsaj tistim, ki rabijo pomoč, povedali, kako postopati s temi bolniki. Potrebni so povsem drugačnega postopanja kot drugi bolniki."
„Demenca je bolezen, ki boli predvsem svojce obolelih," pravi Šemničkijeva.
Obolelih že 100.000 oseb
407 prostovoljcev, ki delujejo v sklopu Pokrajinske zveze društev upokojencev Spodnje Podravje, po besedah predsednice Silve Gorjup že dalj časa zaznava resnost problema vedno pogostejšega obolevanja za demenco. „To je pandemija, po nekaterih podatkih je obolelih že skoraj 100.000 ljudi. Možnost in obveza osebnih zdravnikov je, da opravijo testiranje, ko bi lahko sumili, da gre za demenco," poudarja. Prvi pregled, ki ga opravi osebni zdravnik, je najpomembnejši. Psihološkemu testiranju sledijo laboratorijske preiskave in CT glave. Ko je demenca potrjena, je za obolelelega treba ustrezno poskrbeti. Svojcem bo odslej pomagalo tudi okrog 40 prostovoljcev, ki so jih v sklopu tega projekta usposobili.
„Varno, razumevajoče okolje je za obolelega zelo pomembno. Namen nas prostovoljcev je svojcem pri tem pomagati in jih vsaj za uro ali dve razbremeniti," pravi Ana Osterman, predsednica društva Optimist.
Velikega pomena pa je seveda tudi sodelovanje in informiranje različnih poklicnih skupin. Policija, gasilci in reševalci so tisti, ki imajo pogosto opravka z dementnimi. Letošnje poletje sta zaznamovala dva primera. Eden, ko je možakar, ki je bolehal za demenco, odšel od doma neznano kam, se je žal končal tragično. Drugi primer stanovalke, ki je brez besed odtavala po svoje, pa se je k sreči dobro iztekel. Gasilci so jo našli pravočasno, živo in zdravo. Le trenutek brez nadzora bi zanjo lahko bil usoden. Kar kaže tudi na izjemno pomembno in zahtevno delo vseh, ki skrbijo za obolele z demenco.
Dženana Kmetec
Foto: CG
Ptuj • Arheološka izkopavanja na prostoru tržnice in ob njem
Kaj skriva Slomškova ulica
Sočasno z urejanjem prostora tržnice, Slomškove in Miklošičeve ulice se izvajajo arheološke raziskave. Samo Hvaleč, vodja skupine arheologov iz Skupine Stik, ki raziskuje na prostoru tržnice in ob njem, se najbolj zanimivih najdb nadeja na Slomškovi ulici - celo iz obdobja pred starim Rimom.
„Na podlagi do sedaj znanih podatkov smo raziskovalni fokus usmerili v tri vprašanja. Prvo je vprašanje, kaj skriva Slomškova ulica, ki v preteklosti ni bila izpostavljena večjim gradbenim aktivnostim in jo je Grajena s svojo strugo obšla. Na tej lokaciji pričakujemo najbolj zgoščen in ohranjen arheološki zapis. Nekateri letošnji preliminarni posegi kažejo celo na materialne ostaline iz prazgodovinskega (latenskega) obdobja z letnico okrog 400 pred našim štetjem. Drugi fokus je plato tržnice, ki je bil v preteklosti vsaj dvakrat korenito spremenjen. Prvič ob gradnji male kasarne oz. prvotne proviantne hiše, ki naj bi ta prostor v celoti zapolnjevala, in drugič ob porušitvi slednje ter gradnji tržnice v dosedanji obliki. Cilja sta ugotoviti tlorisni obseg nekdanje vojašnice ter razumeti njen stavbni razvoj v času
obstoja, od izgradnje do porušitve. Tretji fokus bo na Miklošičevi ulici. Na lokaciji nekdanje struge Grajene bo zagotovo zanimivo videti, na katere najdbe iz obdobij srednjega in novega veka bomo naleteli. Nikakor pa to ne pomeni, da na Miklošičevi ni pričakovati starejšega arheološkega zapisa. Nemalokrat se zgodi, da nas nekatre lokacije, na katerih posebnih najdb nismo pričakovali, znajo precej presenetiti," je pojasnil Hvalec.
Na tržnici, v bližini nekdanje mestne hranilnice, so arheologi že odkrili servisni ali logistični prostor, ki je stal ob nekdanji vojašnici. „Ima-mo večji prostor s sosledjem kurišč oz. ognjišč in vodnjak. Predstavljamo si lahko, da je tukaj potekalo vsakdanje življenje vojakov, ki so bili nastanjeni v vojašnici. Za raziskave bi znal biti zanimiv tudi del tržnice v okolici paviljona. To je edina stična
točka, ki nam lahko tržnični plato poveže s Slomškovo ulico," navaja sogovornik. Arheološke raziskave se trenutno izvajajo na prostoru tržnice. Konec novembra bodo odkopali Slomškovo ulico, glavnino Miklošičeve pa že ta teden. „Naše delo poteka vzporedno z delom gradbinca. Če se na lokaciji izkaže, da ne skriva arheoloških ostalin, gradbeni izvajalec nadaljuje delo. Če pa se pokažejo intenzivnejše ostaline, se najprej izvede raziskava. Raziskuje se na podlagi potenciala, ki ga prostor ima ali nima. Glede na to, da smo prisotni pri izvedbi gradbenih del, bomo na gradbišču ostali do zaključka projekta," je še povedal arheolog Samo Hvalec in dodal, da gredo odkrite najdbe nemudoma v nadaljnjo obdelavo. Ko je raziskava končana in materiali obdelani, se gradivo preda Pokrajinskemu muzeju.
Mojca Zemljarič
Foto: Črtomir Goznik
Vodja arheoloških izkopavanj v okviru projekta obnove tržnice je Samo Hvalec. Prikazana najdba je na robu tržnice v bližini Miklošičeve ulice: kurišča in vodnjak ob prostoru male kasarne.
torek • 27. novembra 2018
Ljudje in dogodki
Štajerski	11
Ormož • Do večje prepoznavnosti z blagovno znamko
Kateri izdelki bodo prejeli certifikat Jeruzalem Slovenija?
Da bo destinacija Jeruzalem še prepoznavnejša, želijo kakovostne izdelke lokalnih ponudnikov povezati pod skupno kolektivno blagovno znamko Jeruzalem Slovenija.
Jeruzalem
Pred kratkim se je iztekel rok za prijavo na prvi razpis za podelitev pravic do uporabe nove blagovne znamke Jeruzalem Slovenija, na katerega je 41 lokalnih ponudnikov prijavilo 156 pridelkov in prehran-skih izdelkov ter 20 rokodelcev 111 izdelkov iz destinacije Jeruzalem (območje LAS UE Ormož in LAS Pr-lekija). V reteklih dneh so bili izdelki podvrženi ocenjevanju strokovne
komisije; ta bo na podlagi kriterijev, oblikovanih na sestankih in delavnicah, podelila prve certifikate in s tem pravico do uporabe te znamke.
Kot je pojasnila Karmen Štumber-ger, vodja oddelka za gospodarske dejavnosti na občini Ormož, želijo s kolektivno znamko poudariti in izpostaviti prepoznavnost pridelkov in prehranskih izdelkov, prleške kulinarike, rokodelskih izdelkov in
prireditev/dogodkov ter njihovih ponudnikov na območju destinacije Jeruzalem.
Svetniki poimenovanje destinacije pozdravili
Blagovno znamko so na zadnji seji s potrditvijo pravilnika ustoličili občinski svetniki, ki so novo blagov-
Glavni pogoj: ustrezna kakovost in poreklo iz Prlekije
Glavni pogoj, da lahko ponudnik za pridelke, izdelke in storitve pridobi blagovno znamko, je ta, da zagotavlja ustrezno kakovost ter daje izvor idej, živil, postopkov izdelave in izvedbe storitev vsaj 60 % iz območja destinacij Jeruzalem (LAS UE Ormož in LAS Prlekija) oz. 100 % iz območja Slovenije. Rokodelski izdelki in izdelki unikatnega in industrijskega oblikovanja morajo med drugim upoštevati rokodelsko kulturno dediščino Prlekije, prireditve oz. dogodki pa biti izvorno povezani z območjem Prlekije ali z običaji, ki so tukaj prisotni.
no znamko pozdravili. Večina jih je pohvalila njeno ime, saj je Jeruzalem že znan kraj, biser sredi vinorodnih gričev z odličnimi vini in čudovitimi razgledi, medtem ko je eden izmed svetnikov izrazil dvom nad poimenovanjem. V zvezi s tem je Štumber-gerjeva pojasnila, da je bil konsenz glede samega poimenovanja dosežen na dobro obiskanih delavnicah in srečanjih s ponudniki, z župani
in predstavniki občin UE Ormož ter sosednje občine Ljutomer, ki na ormoško meji prav pri Jeruzalemu, direktorji ter številnimi drugimi.
S pravilnikom so vzpostavili pravila za podeljevanje blagovne znamke ter s tem ustvarili dodatne možnosti in pogoje za povezovanje proizvajalcev oz. ponudnikov. Vsebina poleg splošnih določil med drugim določa tudi podobo in način uporabe blagovne znamke, postopek za podelitev pravice do uporabe blagovne znamke, pogoje, ki morajo biti izpolnjeni ter drugo. Kot je razvidno iz omenjenega dokumenta, je glavni pogoj za pridobitev znamke ta, da imajo izdelki izvor oz. poreklo znotraj območij UE Ormož in LAS
Prlekija ter ustrezajo zahtevani kakovosti.
Znamka je sicer eden od rezultatov projekta načrt razvoja gospodarstva in dviga kakovosti življenja na območju LAS UE Ormož, kjer moči združujejo ormoška občina, sosednji občini Središče ob Dravi in Sveti Tomaž ter Javna razvojna agencija občine Ormož. Projekt v skupni vrednosti dobrih 220.000 evrov (od tega znaša delež sofi-nancerskih sredstev iz evropskih skladov 150.000 evrov) poleg omenjenega načrta vključuje še ureditev postajališč za avtodome na treh lokacijah in ureditev tržnic za prodajo lokalnih produktov.
Monika Horvat
Foto: Arhiv
Ormož • V središče mesta prihaja drsališče
Prvič na drsanje v Ormož
To zimo bo v Ormožu bolj pestro. Prvič bodo v mestu postavili umetno drsališče. Drsanje na dvesto kvadratnih metrih ledene ploskve bo za vse brezplačno, najem drsalk pa bo stal dva evra.
Pokrito umetno drsališče bo novost letošnje ponudbe v prihajajočih prazničnih dnevih. Postavili ga bodo na atraktivni lokaciji, na ploščadi pred grajsko pristavo. Delavci bodo začeli drsališče postavljati v teh dneh, 200 kvadratnih metrov velika ledena ploskev pa bo mlado in staro h gibanju in zabavi vabila kar več kot dva meseca. »Drsališče bomo uradno odprli v sklopu prvega izmed dogodkov Severolandije, in sicer 10. decembra, ko bodo ormoški osnov-
nošolci pripravili božični bazar. Uporabljati ga bo mogoče predvidoma že tisti konec tedna pred simboličnim odprtjem. Obratovalo bo vse do konca zimskih šolskih počitnic, oziroma do 24. februarja. Tako smo se odločili, ker želimo tudi tistim otrokom, ki v času počitnic ne gredo smučat ali kam drugam, omogočiti kakovostno in zabavno preživljanje prostega časa,« je pojasnila direktorica Javnega zavoda za turizem, kulturo in šport občine Ormož Andreja
Na tem mestu bo stalo umetno drsališče.
www.tednik.si
Istajerskltednik Stajerskitednik
- mSmm
, ■. V:-.-:;; ■ , :
if,
v- /*• ■;•-•;- jg^žg
FOTO: M H
Brglez in dodala, da si želijo veliko obiska.
V	drsalnih radostih bo mogoče uživati vsak dan, med tednom od 15. do 20. ure, ob koncu tedna in v času zimskih počitnic pa že v dopoldanskem času, od 10. do 20. ure oziroma odvisno od odziva uporabnikov. Uporaba drsališča bo brezplačna, na mestu si bo mogoče izposoditi tudi drsalke. Na voljo bo 100 parov drsalk, cena za izposojo za par pa bo simbolična, in sicer dva evra. Občina si bo drsališče izposodila od podjetja Koto, d. 0. 0., iz Petrove, za najem in postavitev drsališča bodo odšteli 20.000 evrov. K temu pa bo treba prišteti še stroške obratovanja drsališča.
V	času obratovanja drsališča bodo odprte tudi hiške, kjer bo na voljo gostinska ponudba, svojo hiško bo imel tudi Klub ormoških študentov, iz katere bo med drugim dišalo po palačinkah in toplih napitkih. Ponudbo bo s številnimi prireditvami obogatila že tradicionalna praznična Severolandija, ki bo letos zaživela na novi lokaciji, ob drsališču, svoje izdelke in pridelke pa bodo tam ponujali tudi domači ponudniki.
Monika Horvat
Ptuj • Seminar za mlade violiniste
Z nadstandardnimi vsebinami do novih znanj
V Zasebni glasbeni šoli sv. Petra in Pavla v samostanu sv. Petra in Pavla Ptuju že ob začetka svojega delovanja dajejo poseben poudarek nadstandardnim vsebinam, ki jih organizirajo za svoje učence in tudi zunanje udeležence.
Med njimi ima najdaljšo tradicijo in največjo prepoznavnost festival Glasba v kloštru, ki ga učitelji in gostje te zasebne glasbene šole izvajajo vsako leto ob koncu počitnic, da se mladi nadobudni glasbeniki tudi skozi to obliko glasbenega udejstvovanja oz. pridobivanja novih znanj pripravijo na novo šolsko leto. Med 18. in 21. oktobrom pa je letos pri njih potekal tudi
tridnevni seminar za violino, ki ga je vodil eden najprepoznavnejših in cenjenih violinistov prof. Helfried Fister, ki ne osvaja samo s svojim znanjem, temveč tudi s svojo prijaznostjo, pozitivnim delovanjem in duhovitimi podajanjem. Udeleženci iz zasebne glasbene šole, ki so se jim pridružili tudi dijaki Konservatorija za glasbo in balet Maribor s prof. Zorico Todorovič,
so pridobili na muzikalnosti, znanju in violinski tehniki ter koristne informacije o zgodovini nastanka del. To je pokazal tudi izjemen nastop izbranih udeležencev letošnjega seminarja, ki so se že izkazali s pridobljenimi novimi znanji, je povedala ravnateljica Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla Ptuj Lija Frajnkovič.
MG
Foto: Andraž Antončič
S seminarja za mlade uioliniste v Zasebni glasbeni šoli v samostanu sv. Petra in Pavla Ptuj
12 Štajerski
Kmetijstvo
torek • 27. novembra 2018
Cirkulane • 15 let delovanja Sester Kopinskih
»Peli smo, kaj pa bi drugega«
Ob 15-letnici delovanja so Sestre Kopinske v stari večnamenski dvorani v Cirkulanah pripravile tretji samostojni koncert z gosti, naslovile so ga Peli so jih naši starši.
Zasedbo Sester Kopinskih sestavlja šest sester (Marija Kokol, Terezija Kokol, Milena Korošec, Pavla Milošič, Angela Šprah in Slavica Valenko) ter njihova sestrična (Zinka Brec).
Poleg gostiteljic so nastopili: ljudske pevke Kulturno-umetniškega društva Anton Kreč Čatež ob Savi, ljudski pevci in tamburaši Kulturnega društva Cirkulane, orgličarji, učenci Osnovne šole Cirkulane-Zavrč, pevke Leskovčanke Društva upokojencev Leskovec, pevke iz Selc, družina Repenšek, sestre Nedeljko in cirkulanski pevski zbor, pravljičarka Liljana Klemenčič pa je koncert začinila s pravljico o Kurentu. Vrhunec večera je bila podelitev zlate Marol-tove značke Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti gostiteljicam koncerta.
V družini Milošičevih iz Slatine (Kopinski je t. i. hišno oz. domače
ime) je bilo osem otrok - poleg šestih hčera še dva sinova. Vodja Sester Kopinskih Marija Kokol je povedala, da je bilo njihovo otroštvo skromno: »Živeli smo v hiši, kriti s slamo. Zemlja je bila pa vrhunsko obdelana; hudo mi je, ko vidim, da v Halozah velikokrat ni več tako.« Ljubezen do petja sta otrokom privzgojila starša, je razkrila: »Zvečer je bila topla samo peč in nič drugega. Ata in mama sta si vzela čas, sedli smo na peč in zapeli. Kaj pa bi drugega, saj niti knjig nismo imeli, le tu in tam smo si kakšno izposodili ...«
Pred 16 leti je v reviji Naša žena slučajno prebrala članek o družinskem petju: »Pa sem si rekla, saj ima-
mo vse posluh, zakaj ne bi tudi me začele. Strogo profesionalno to sicer ne more biti, saj se imamo sestre na vajah tudi dosti drugega za pogovoriti .« Med najmlajšo in najstarejšo sestro je 17 let razlike, živijo v Halozah in na Ptuju. Pojejo pod okriljem cirkulanskega kulturnega društva, vsaka dva tedna (pred nastopi tudi pogosteje) se srečajo na vajah. Z ljudskimi pesmimi, ki so jih nekoč peli v Halozah, nastopajo po vsej državi.
Eva Milošič
Štajerski
v digitalni knjižnici:
.cfllib.9
Podlehnik • Razstava akrilov na platnu Otmarja Gaiserja
Tudi tokrat bo ena od umetnin ostala v Podlehniku
V avli večnamenskega turistično-prireditvenega centra Podlehnik bo naslednja dva ali tri mesece mogoče občudovati dela ptujskega ljubiteljskega slikarja Otmarja Gaiserja.
Podlehniški večnamenski center je likovno razstavišče postal prav na pobudo Gaiserja, ki ga je ob naključnem obisku zanimalo, zakaj so stene prazne ... Lani septembra se je umetnik tam predstavil s podobami narave, Haloz in Ptuja. Tokrat je presenetil z drugačno motiviko,
predvsem s podobami vode in zraka. »Na tej razstavi sem si dovolil malo več svobode kot na prejšnji. Voda je element, ki je zmeraj drugačen - glede na letni čas, glede na svetlobo, glede na vreme. Enako tudi nebo; rad jadram nad oblaki,« je razložil Gaiser.
Otmar Gaiser se s svojimi likovnimi deli v Podlehniku predstavlja že drugič.
Razstavo je predstavila likovna pedagoginja Leonida Kralj. Povedala je, da je Pati, kot ga kličejo prijatelji, risal že v osnovni šoli: »Ta razstava me je presenetila. Stil je malo drugačen, kot ga je imel; prešel je v bolj umirjene barve. Prevladujejo modri in zeleni toni, kompozicije so vodoravne. Očišča so različna -vidim, da veliko opazuje naravo, ko leti z avionom.« Gaiser je namignil, da umetnine za naslednjo razstavo že nastajajo: »Ko človek dobi neko potrditev svojega dela, si vedno več dovoli. Dovolil si bom naslikati svoj pogled na vesolje.«
Na prejšnji razstavi je Občina Podlehnik eno od Gaiserjevih platen (po izboru župana) odkupila za stalno postavitev v občinskih prostorih, umetnik je kupnino namenil socialno ogroženim družinam v podlehniški občini. Tako bo tudi tokrat. Na odprtju razstave sta zbrane pozdravila tako sedanji župan občine Podlehnik Marko Maučič kot novoizvoljeni župan Sebastian Toplak. Petra Grabrovec je zapela in zaigrala na citre, spontano so zapele Sestre Kopinske.
Eva Milošič
Hrastovec • Slovesnost ob 70-letnici Socialnovarstvenega zavoda
Različnost nas bogati
Osrednja slovesnost ob jubileju z naslovom "Različnost nas bogati" je potekala v Viteški dvorani gradu Hrastovec.
Ob koncu slovesnosti so predsednik Borut Pahor, direktorica SVZ Hrastovec Andreja Raduha in stanovalka Stanko Ačko v grajskem parku posadili drevo upanja.
Zbrane so pozdravili direktorica SVZ Hrastovec Andreja Raduha, ki je poudarila, da si v zavodu prizadevajo stanovalcem ustvarjati prijetno, toplo in domače okolje, hkrati pa jih spodbujati, da po svojih zmožnostih izkoristijo življenjske priložnosti.
Slavnostni govornik na prireditvi je bil predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, ki se je spomnil vtisov s svojega prvega obiska v Hrastovcu, leta 1974. Takrat je prišel z mamo obiskat teto, ki je bila v varstvu v zavodu, kjer so jo kljub slabim bivalnim pogojem sprejeli pridni in dobri ljudje z velikim srcem, kar ju je z mamo pomirjalo. "To, kar sem takrat videl, me je kot
otroka pretreslo. Bil sem žalosten, teto sem imel rad, čeprav je bila posebna," je dejal predsednik Pahor. V nadaljevanju nagovora je predsednik Pahor poudaril napredek znanosti in stroke, ki je v družbi spreminjal odnos do oseb z motnjami v duševnem razvoju. Strokovnemu osebju v SVZ Hrastovec se je zahvalil za dosedanje delo in zaželel vse dobro za naprej.
Pahor je ob koncu prireditve skupaj z direktorico Andrejo Raduha in predstavnico stanovalcev Stanko Ačko na grajskem dvorišču posadil drevo upanja.
V kulturnem programu so nastopili še članice pevskega zbora La Vita, Društva medicinskih sester,
babic in zdravstvenih tehnikov Maribor, solist Jaki Jurgec in maestro Simon Robinson iz opere SNG Maribor ter igralec SNG Maribor Bojan Maroševič, ki je prireditev tudi povezoval. Na osrednji slovesnosti so podelili tudi priznanja, ki so jih prejeli: Društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Maribor, Janez Ferencek, župnik v Apačah, OŠ Voličina, OŠ Sveta Ana, Angelca Fras, Knjižnica Lenart, Občini Lenart in Hodoš ter Pouwel van de Siepkamp iz Nizozemske za dolgoletno sodelovanje pri uvajanju metode nežnega učenja.
Ob jubileju so izdali tudi knjigo z naslovom Različnost nas bogati.
Z.Š.
Kidričevo • 70 let kulturnega društva
Praznovanje z Zvezdano Mlakar
Delavsko prosvetno društvo Svoboda Kidričevo letos praznuje 70 let svojega obstoja. Kot zadnja prireditev v prazničnem letu so člani organizirali literarni večer z Zvezda-no Mlakar, znano slovensko igralko, kije prva tri leta svojega življenja preživela prav v Kidričevem.
V sklopu praznovanja 70-letni-ce so člani društva DPD Svoboda Kidričevo že organizirali razstavo fotografij častnega člana Stojana Kerblerja z naslovom Kmečka opravila, v knjižnici so pripravili klepet Naših 70 let, organizirali so tudi 15. likovno kolonijo in se odpravili na kulturni potep po Celju. Kot sklepni del praznovanja pa so pripravili še pogovor z Zvezdano Mlakar v dvorcu Stemthal, kjer je na ogled tudi pregledna razstava fotografij, ki prikazujejo dosedanje delo društva, in razstava likovnih del, ki so nastala v ustvarjalnih delavnicah za odrasle.
Prireditev je odprla mlada baletna plesalka Kaja Gojkošek, učenka Osnovne šole Borisa Kidriča, sledil je pozdrav predsednice društva Majde Klemenčič Vodušek, nato pa je za omizje prisedla še igralka Zvez-dana Mlakar in začel se je sproščen pogovor. Igralka je govorila o svoji igralski poti, zasebnih izkušnjah in odgovarjala na vprašanja občinstva. Ob koncu pa je predsednica še enkrat podala zahvalo vsem, ki kakorkoli sodelujejo v društvu, in izrazila upanje, da bo kmalu svojo
vlogo predsednice lahko predala komu mlajšemu. »Društvo vodim že 21 let in mislim, da si zaslužim nasledstvo. Naša vloga v kraju je zelo pomembna. Povabili smo že mnogo imenitnih gostov, med drugim Ivana Sivca, Toneta Pavčka, Petra
Srpčiča, Toneta Partljiča in mnoge druge. S takimi dogodki bomo nadaljevali tudi naprej, prav tako pa tudi z likovno kolonijo, ki je že vrsto let zelo uspešen dogodek,« je povedala predsednica.
VB
Foto: Črtomir Goznik
Zvezdana Mlakar in Majda Klemenčič Vodušek
Foto: EM
Foto: ZS
Foto: EM
torek • 27. novembra 2018
Šport, reportaže
Štajerski	13
SKRINJA SLOVENSKIH VIŽ - ANSAMBEL PIK
S klarinetom do posebnega pridiha
Ansambel Pik, sedež ima v Vo-družu (občina Šentjur), je nastal na pobudo treh mladih fantov, ki so se poznali na nižji glasbeni šoli v Šentjurju. To so bili: Žan Trupej, Žan Vodeb in Jan Cater. Začeli so kot trio, kmalu pa so k sodelovanju povabili še basista Jerneja Klakočarja. Po dveh letih skupnega nastopanja se je zasedba malo spremenila, ko se jim je pridružil novi basist Matej Frece. Tako da danes nastopajo v sestavi: Jan Cater (kitara, vokal, vodja ansambla), Zan Trupej (klarinet, vokal), Matej Frece (bariton, bas kitara, vokal) in Zan Vodeb (harmonika). Ime ansambla so izbrali skupaj, ko so en večer na vajah igrali karte, zato tudi ime Pik, ker je kratko in se ga hitro zapomni, nima pa nekega posebnega pomena, pove vodja ansambla Jan Cater.
Nastopajo na različnih prireditvah v občinah Šentjur in Dobje, na koncertih drugih ansamblov in skupin, največkrat pa na zasebnih praznovanjih (abrahami, poroke, različna slavja). Najraje preigravajo stare avstrijske koračnice ter različne priredbe hudomušnih ljudskih skladb, ki jih igrajo Šentjurski muzikanti in se danes zelo redko slišijo. Sicer pa igrajo veliko Slakovih in Avsenikovih skladb ter tudi skladbe drugih uveljavljenih narodno-zabavnih ansamblov. Na repertoarju pa imajo tudi veliko domačih in tujih zabavnih uspešnic. Ponosni so na svoje avtorske skladbe, za katere je v večini melodije napisal njihov mentor Matjaž
Foto: zasebni arhiv
Ansambel Pik
Vodišek, eno skladbo pa je uglasbil vodja ansambla Jan Cater. Avtorji besedil pa so: Vera Šolinc, Damjan Pasarič, Zan Trupej in Marica Cater.
„Naši največji uspešnici sta skladbi S sabo nesel nič ne boš, s katero smo se predstavili na festivalu Graška Gora, in Zate mami z vurberškega festivala. Za obe smo posneli tudi videospot. Letos pa smo z založbo Vox izdali tudi svojo prvo zgoščenko z naslovom Vsak je svoje sreče kovač, ki smo jo predstavili tudi na našem prvem samostojnem koncertu, ki je bil 14. oktobra letos v polni dvorani
kulturnega doma Gorica pri Slivnici. Naša glasba se od drugih razlikuje po tem, da nismo klasični trio s pevcem ali pa kvintet, ampak smo trio s klarinetom, ki skladbam daje poseben pridih," pove vodja ansambla Jan Cater, ki si tudi želi, da bilo več mladih ansamblov, ki bi poiskali svoj slog, po katerem bi jih ljudje prepoznali. Danes pa večina mladih ansamblov dejansko kopira Modrijane, Gade ter še nekatere druge, za svoj izvirni slog pa se ne potrudijo. „Vidim pa tudi, da se narodno-zabavna glasba počasi spreminja v zabavno glasbo in da se tisti
pravi čar te glasbe izgublja. Upam pa, da se bo ta trend nehal in da bodo mladi avtorji začeli pisati skladbe, ki bodo dejansko v ritmu polke in valčka, ne pa v ritmih popa, rock'n rolla idp.," izpostavi Jan Cater.
Ansambel Pik se je v dosedanjem delovanju že uspešno predstavil na številnih festivalih, v Dolgi Gori so bili drugi po mnenju strokovne komisije, na prireditvi Pokaži, kaj znaš v Dobju absolutni zmagovalci, uspešni pa so bili tudi na festivalu Lunca ter festivalu Marija Reka. To so manjši festivali. Udeležili pa so se tudi štirih večjih festivalov: Graška Gora, kjer so prejeli srebrnega pas-
tirčka in tretjo nagrado za besedilo, Vurberk, Ptuj in Števerjan. Pikovci so prepričani, da so festivali pomembni predvsem za mlade ansamble, saj so to dobre odskočne deske za naprej in tudi dobra reklama za te ansamble.
Načrtov za prihodnost imajo veliko, predvsem pa si želijo ustvariti čim več lastnih skladb, s katerimi želijo prepričati tako svoje občinstvo kot tudi druge ljubitelje narodno-za-bavne glasbe ter uspešno nastopiti še na katerem od festivalov narodno--zabavne glasbe kot tudi posneti še kakšen videospot.
MG
mm m m. mm
ORFEJČKOVA LESTVICA
DVA X TRI
ZABAVNA
1.	ČUKI in KVATROPIRCI - Če se od spominov da živet
2.	DOMEN KUMER - Nisva prva niti zadnja
3.	ATOMIK HARMONIK- Ne komplidraj
NARODNA
1.	VESELI SVATJE - A te še mika
2.	Ans. ŠEPET -Ti znaš
3.	POSKOČNI MUZIKANTI-Naš župan
NARODNA
Glasujem za:_
ZABAVNA
Glasujem za:_
Ime in priimek:^
Glasujete lako tudi na: fj Luka Pepi
Naslov:_ Tel. številka:
Glasovnico pošljite na dopisnici na naslov: Mega Marketing d.o.o., p.p.13,2288 Hajdina
Ptuj • Milan Kneževič, novi ambasador mesta Ptuj
„Ptuj živim, z mislimi in dejanji sem prisoten na Ptuju."
V poročni dvorani na Ptuju je bila v začetku novembra krajša slovesnost ob podelitvi naziva ambasador mesta Ptuja Milanu Kneževiču. Podelil mu gaje župan Miran Senčar. Po Gerhardu Hubnerju, velikem prijatelju Ptuja iz partnerskega mesta Burghausen, je Milan Kneževič drugi, ki se ponaša s tem nazivom.
Prejel ga je, ker še danes Ptuj in Ptujčane, četudi živi v Ljubljani, ohranja v svojih mislih in srcu, kar dokazuje z dejanji in prizadevanji v dobro Ptuja na različnih področjih. Sicer pa je Ptujčan že polnih 55 let. Njegovo stalno prebivališče je še vedno na Ptuju, kamor se rad vrača. „Ni lepše vedute, kot je ptujska," je poudaril. Kjerkoli je bil, ali v službi ali na potovanjih po svetu, povsod je s ponosom povedal, da je doma na Ptuju in ga tudi na primeren način predstavil, kot najstarejše slovensko mesto, njegovo bogato kulturno dediščino in tudi lepo ptujsko pokrajino. „Bil sem na položajih, ko sem lahko vplival in tudi odločal o dogodkih in aktivnostih, ki so vezane na prepoznavnost in promocijo Ptuja," je povedal. 22. septembra letos je dopolnil 80 let.
Po končanem študiju ga je življenjska pot pripeljala na Ptuj, kjer si je z ženo Zvonko ustvaril družino in kjer je začel svojo bogato poklicno oz. karierno pot. Kot inženir kmetijstva in ekonomist je služboval v različnih okoljih, povsod si je prizadeval za napredek in razvoj, povsod, kjer je delal, je pustil svoj pečat. Njegova prva zaposlitev je bila v Gozdnem gospodarstvu na Ptuju, od tam ga je pot vodila v trgovsko podjetje Izbira, sledilo je obdobje direktorovanja Službi družbenega
knjigovodstva na Ptuju. Aktivno je deloval tudi na političnem področju. Delo ministra za kmetijstvo Republike Slovenije, bil je prvi Ptujčan na ministrskem položaju, pa je bilo po njegovih besedah najzahtevnejša služba. V tem času je slovensko podeželje zelo napredovalo, zlasti še na hribovitih območjih, uvajale so se melioracije in komasacije. Po končanem ministrovanju je odšel za direktorja v Zadružno kmetijsko banko (danes Deželno banko Slo-
venije), kjer je tudi izpolnil pogoje za upokojitev. Njegovo življenje in delo sta tesno prežeta tudi z aktivnim delovanjem na področju športa. V času njegovega mandata v Te-lesnokulturni skupnosti občine Ptuj je zrasla športna dvorana Mladika. Šah pa ima še prav posebno mesto v njegovem življenju. Po njegovi zaslugi se je Ptuj vpisal ne samo na slovenski, ampak tudi na svetovni športni zemljevid z organizacijo največjih mednarodnih športnih turnir-
jev. Verjetno je tudi edini Slovenec, ki je izpeljal dve šahovski olimpijadi: V Beogradu leta 1980 kot predsednik Šahovske zveze Jugoslavije in na Bledu leta 2002 kot predsednik Šahovske zveze Slovenije. Na obeh olimpijadah je omogočil sodelovanje številnim članom Šahovskega društva Ptuj kot šahovskim sodnikom, pa tudi še na številnih šahovskih olimpijadah. Predsednik Šahovske zveze Slovenije je bil polnih 28 let, danes je njen častni predsednik,
o c

Ljubljanski Ptujčani pomagajo po najboljših močeh
„Posebej sem vesel, da v Ljubljani že 15 let deluje Društvo prijateljev Ptuja, ki ga tudi vodim od vsega začetka. Njegov namen je ohranjati povezavo tistih Ptujčanov, ki so se odselili v Ljubljano, s Ptujem, tudi v določenih projektih, v katere se aktivno vključujemo. V zadnjem času sta zlasti pomembna dva, ki še nista dokončana. Gre za urgenco na Ptuju in projekt Panorame. Sodelujemo tudi s ptujskimi kulturnimi institucijami, po svojih močeh nudimo tudi kakšno finančno pomoč in predstavljamo ptujske umetnike, ustvarjalce tudi v Ljubljani. Teh aktivnosti je veliko. Danes, ko nisem več poslovno ali politično aktiven, se poskušam vključevati povsod tam, kjer lahko pomagam osebno ali v okviru organiziranosti, v katero sem vključen, da bi se lahko Ptuj čim hitreje razvijal in da bi bil čim bolj prijazno mesto za vse občane, pa tudi za tiste, ki na Ptuj prihajajo iz čisto osebnih razlogov," je po prejemu naziva ambasador Ptuja in zahvali zanj povedal Milan Kneževič, ki mu Ptuj ostaja v srcu.
Foto: Langerholc
Milan Kneževič, drugi prejemnik naziva ambasador mesta Ptuja. Naziv mu je podelil župan Miran Senčar.
prav tako pa tudi častni predsednik Šahovskega društva Ptuj, ki ga je vodil polnih 30 let. Leta 2010 je prejel Bloudkovo nagrado, najvišje državno priznanje na področju športa v Sloveniji. Prav tako je bil med ustanovnimi člani slovenskega reda vitezov vina, tudi pobudnik in ustanovni ter prvi predsednik Društva generala Maistra Ptuj. Že pred 30 leti je razmišljal o povečanju turističnega obiska Ptuja, v času svojega minis-
trovanja je dal pobudo za razstavo Dobrote slovenskih kmetij. Turistično društvo Ptuj, ki je razstavo tudi začelo, pa je vodila njegova žena Zvonka. Vesel je, da se je razstava razvila v mednarodni projek, in je najlepša razstava agroživilstva čistega slovenskega podeželja. Na to je lahko Ptuj ponosen, kot eden pomembnih centrov podeželja.
MG
14 Štajerski
Križemkražem	
Kaj bomo danes jedli
TOREK
ričet s prekajenim mesom, korenčkovi piškoti
SREDA
zelenjavna juha, goveji zrezki v naravni omaki, kreolski riž, radič, palačinke
ČETRTEK
PETEK
SOBOTA
torek • 27. novembra 2018
cvetačna juha, prežganka, skuše v	piščančja obara,
piščančji medaljoni, pečici s krompirjem,	ajdovi žganci,
pire krompir, špinača, dušena blitva,	jabolčni zavitek sadje breskov kompot
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
NEDELJA
PONEDELJEK
goveja juha s juha, dušena ohrovt palačinkami, svinjska s krompirjem pečenka, pražen in govedino (iz krompir, endivija, nedeljske juhe),
motovilec, puding
Sestavine: 25 dag korenčka, 25 dag gladke moke, 1/2 pecilnega praška, 25 dag margarine ali masla, poljubna marmelada, sladkor v prahu za posip.
Korenček drobno naribamo, ga dodamo moki skupaj s pecilnim praškom in margarino ter na hitro zgnetemo čvrsto testo. Razdelimo ga na dva dela ter vsakega posebej razvaljamo za nožev rob na debelo (najlažje na papirju za peko). Z okroglim modelom ali manjšim kozarcem izrežemo kroge. Na vsakega damo na sredino majhen kupček marmelade, ga prepognemo na pol in robove stisnemo z vilicami. Piškote položimo na pekač, obložen s papirjem za peko, in pečemo pri 200 stopinjah Celzija, da se obarvajo. Še mlačne povaljamo v sladkorju v prahu (lahko pa jih pojemo brez dodanega sladkorja).
Sestavine (za 6 oseb): 340 g dolgozrnatega riža, 1 čebula, 1 rdeča in 1 rumena paprika, 1 žlička soli, 1 žlica nasekljanega timijana, 1 žlica nasekljanega peteršilja, 3 žlice olja.
Riž za 15 minut namočimo v hladno vodo, nato ga odcedimo. Na kuhalnik pristavimo lonec z 1,5 l vode. Čebulo olupimo, operemo in nasekljamo. Papriko operemo, očistimo in narežemo na koščke. V vodo damo čebulo, papriko, sol, peteršilj in timijan. Primešamo riž in kuhamo na zmernem ognju 20 minut. Riž skupaj z zelenjavo temeljito odcedimo. V veliki ponvi segrejemo olje, nato pa na njem med mešanjem 5 minut pražimo pripravljen riž, da se osuši. Postrežemo kot prilogo, lahko pa tudi samo s solato za brezmesni obrok.
Zeleni nasveti
Ne pozabimo na naše vrtne prijatelje
Prav gotovo ne smemo pozabiti na tiste ptice, ki ostanejo z nami tudi pozimi. Če smo nanje mislili pri zasajanju vrta, potem imamo sicer na vrtu še nekaj rastlin, ki imajo zanje užitne plodove. Naj naštejem pet grmičkov, ki so pozno jeseni in zgodaj pozimi pomembni za naše ptice.
Prvi je glog, ki ga uvrščamo tudi med zdravilne grme, seveda tistega, divjega. Tudi na vrt lahko posadite kakšno rastlino, ki je celo lepša od tiste v naravi. Naravni glog pa je lahko sestavni del lepe, pisane žive meje na vrtovih, kjer je seveda dovolj prostora.
Naslednje, tudi zelo lepo drevo, je jerebika. Zadnja leta so zelo moderne katalpe. So hitrorastoča drevesa, ki rastejo v naravno lepi, dežnikasti obliki. Jerebika ima vse te lastnosti, le da nam jeseni rodi tudi užitne, dekorativne rdeče jagode, ki so pticam zelo kakovostna hrana. Jerebike so nekaj let nazaj, ko smo panično sekali sadovnjake zaradi ognjevke, nekako izgubile svoj čar. Zdaj, ko vidimo, da ni uničevanje tisto, kar lahko naredimo v boju s to resnično nevarno bakterijo, je čas, da jih spet vrnemo na naše vrtove.
Bezeg je za večino Štajercev plevel, ki ga je treba iztrebiti. Le malokdo se zaveda njegovih zdravilnih lastnosti. Bezgovi listi in cvetovi so uporabni tudi na zelenjavnem vrtu, saj odganjajo polže, voluharje, lahko jih uporabljamo tudi v pripravkih proti boleznim. Plodovi, jagode pa so tudi odlična hrana pticam pevkam pozimi. Če vas moti divji bezeg, lahko posadite nove sorte s temnim listjem, ki jih spomladi dobite kot okrasne balkonske rastline. Gre prav tako za grmaste trajnice, njihove jagode pa so zelo zdrave in užitne.
Naslednji grm pa je pravi predstavnik prihajajočih praznikov - to je bodika ali ilex. Ne pozabite, večina teh okrasnih grmovje dvodomnih, kar pomeni, da moramo na vrtu posaditi dve rastlini, moško in žensko. Samo na ženski nas potem vsako jesen razveselijo rdeče jagode. Zanje vam bodo izredno hvaležni kosi. Kosi pa poleti pospravijo zelo veliko gosenic in škodljivih ličink, tudi strun na vrtu. za tiste, ki imate radi kaj nenavadnega, kupite lahko tudi grmičke s pisanim listjem.
Tudi trdoleska je v jeseni zelo lepa s svojimi pisanimi plodovi, ki jih ptice pozimi rade pospravijo. Trdoleska je rastlina v številnih oblikah, od pokrovnih grmov do okrasnih plezalk in tudi dreves. Le zadnja imajo plodove, zato pazite, kaj boste kupili, če želite imeti tudi hrano za naše ptičke. Ptice, posebej taščice, imajo zelo rade tudi plodove bršljana. Vsak jih seveda nima, tudi tukaj bo potrebno nekaj znanja vrtnarja, da nam proda takega, ki cveti in tudi rodi. Poleg omenjenih so odlična ptičja hrana tudi plodovi divje trte, ognjenega grma, češmina, okrasnih jabolk, panešpljice in brogovite. Vsi pa so tudi lepi in zelo uporabni v okrasne namene.
Bodika ali ilex
Foto: Misa Pušenjak
Foto: Miša Pušenjak
Pospravite predale s semenom
Del novoletnega pospravljanja hkrati pa začetek nove sezone naj bo tudi pospravljanje predalov, v katerih hranite staro seme. Vsako zimo je treba opraviti tudi to delo. Seme je živo bitje, ki nima
neomejenega roka trajanja. Pravzaprav se je treba zavedati, da je seme živo bitje, le nekoliko upočasnjen ritem življenja ima. Tudi če se vam zdi, da se z njim nič ne dogaja, seme ves čas diha, s tem pa tudi počasi porablja hranilne snovi, ki so v semenu skladiščene za mlado rastlinico. Ta hranila kalček uporablja vse do takrat, ko nastavi prvi pravi list. Vse do takrat ji mora zadostovati v semenu uskladiščena hrana. Staro seme ima torej na razpolago veliko manj hranil za kalček, zato pogosto celo vzkali, a rastlina potem propade.
Najbolje je kupiti seme vsako leto sproti. Kupimo samo tako velike vrečice, kolikor semena porabimo za eno setev oz. v enem letu. Res je, da so večje vrečice nekoliko cenejše, a to nič ne pomaga, če nam potem seme slabo kali. Taka rastlina, tudi če vzkali, ima celo življenje slabšo življenjsko energijo, bolj je občutljiva, skratka ni primerna za naš vrt.
Svetujem, da zavržemo vse odprte vrečice, ki so starejše od dveh let, posebej pa vrečice s semenom cvetlic in začimb oz. dišavnic. Seme cvetlic običajno ohranja kaljivost zelo kratek čas, seme dišavnic pa vsebuje veliko eteričnega olja, zato hitro izgublja kaljivost. Seme pastinaka, črnega korena, zelišč oz. dišavnic in seme mnogih cvetlic tako tudi popolnoma izgubi kaljivost že po enem do dveh letih. Zato to seme uporabite le, če predhodno naredite domač test kaljivosti. Seme teh vrtnin kupite raje vsako leto znova. Seme čebule in pora, peteršilja in korenčka izgubi kaljivost po dveh do treh letih. Tri do štiri leta je uspešno kaljivo seme fižola, solate, graha, kreše, kumaric in bučk, melon, blitve ali mangolda, paprike, zelene, špinače, paradižnika in radiča. Najdalj pa lahko hranimo seme jajčevca, endivije, zelja in večine ostalih kapusnic, sladke koruze, redkvice in redkve in rdeče pese. Ce so vrečice že odprte, odštejte eno leto od zgornjih vrednosti, če pa je seme res dragoceno, naredite kalilni test, da boste vedeli, kako gosto morate naslednje leto posejati.
Vse to velja tudi za domače seme, čeprav ima doma pridelano seme nekoliko daljšo življenjsko dobo. Zato bodite res pozorni in preverite, kako staro domače seme hranite, da boste pravočasno obnovili, pomladili zaloge.
Na koncu pa ne pozabite, pred nami je prva adventna nedelja, nedelja pričakovanja. Adventni čas je čas, ko treniramo potrpežljivost, ne samo otroško, tudi našo. Naučeno koristno uporabite spomladi, ko hitenje pogosto prinese samo težave na vrtu.
Miša Pušenjak
torek • 27. novembra 2018
Ljudje in dogodki
Štajerski	15
Vidi se...
... da so občine pri svojem delu lahko uspešne ali pa tudi ne. Tako so nekatere zgradile industrijske cone, ki kar pokajo po šivih, saj so jih uspešno napolnile z različnimi podjetji in novimi delovnimi mesti. Celo širijo jih. Tisti od sv. Vida pa že približno pet let ne uspeva, čeprav ima vse, kar imajo veliki - pa še več, saj je samo kakih 100 metrov oddaljena od avtoceste. So nekateri »investitorji« res tam kupili parcele le zato, da bi z njihovo preprodajo zaslužili, namesto da bi tam poleg občinskega smetišča zgradili kaj razvojno usmerjenega? Očitno bo treba v šolo k sosednjemu sv. Marku.
Govori se...
... da je v naši državi res malo narobe svet. Naši policisti v zadnjem času stavkajo in prepričujejo nas, da to počnejo tako, da delajo. A takrat, ko ne stavkajo, pa torej ne delajo ali kaj?
... da se je ob nedavnih volitvah pokazalo, da je šterntal-ska občina zelo vegetarijan-
Prireditvenik
ska. Tako se med županskimi kandidati niso odločili za katerega od kandidatov z živalskim priimkom, ampak so ostali pri rastlinski izbiri.
... da nas zdravstveni strokovnjaki večkrat opozarjajo, da smo v naši državi med največjimi potrošniki zdravil v Evropi. Kar pravzaprav ni nič nenavadnega. Nekatere RTV-postaje nas namreč tako
zasipa vajo z raznimi zdra-vstvenovzgojnimi oddajami, da ima človek občutek, da posluša radio Hipohonder. Ali gleda TV z istim imenom.
... da sta se po županskih volitvah dve starejši Ptujčanki pogovarjali, koga sta obkrožili na lističu. »Veš, jaz sem tisto pevko ... kako ji je že ime ... Nuška,« pravi prva. »Pa saj to ni pevka,« ji pojasni druga.
»Pevka je Nuška Drašček., županja pa bi bila Nuška Gaj-šek.«»A veš, da se mi je res zdelo čudno, kako drugačna je videti na volilnih plakatih ... « ... da črni petek ni samo petek, ampak skoraj polovica tedna. Veseli december se začenja sredi novembra. Zakaj ne bi poletni dopust trajal od velike noči do konca avgusta ...
Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
		3	5			7		
							6	
	9			4		2		5
9	8					5		6
	5			2			7	
7		2					9	4
4		6		1			3	
	7							
		9			8	1		
	Ljubezen	Posel	Denar	Zdravje
Oven	¥¥	©	€€	QQQ
Bik	¥	©©	€€€	QQ
Dvojcka	¥¥¥	©©©	€€	Q
Rak	¥	©©	€€	QQQ
Lev	¥	©©	€€€	Q
Devica	¥¥¥	©	€	QQ
Tehtnica	¥¥	©©©	€€	QQQ
Škorpijon	¥¥¥	©	€€	QQ
Strelec	¥¥	©©©	€	QQQ
Kozorog	¥¥	©	€€€	QQ
Vodnar	¥	©©	€€	OOO
Ribi	¥¥¥	©		QQ
Torek, 27. november
18:00 Majšperk, Tovarna umetnosti, odprtje razstave Kaj imajo skupnega miti globalne vasi in Marc Schagall, razstava je nastala na likovni delavnici JSKD RS in delavnici Kulturno-izobraževalnega društva keramikov in lončarjev Podravja Majolika Slovenska Bistrica 18:00 Ptuj, Špajza modrosti, Lackova ul., Predavanje Čuječnost za vsakdanjo rabo
Sreda, 28. november
12:00 Ptuj, grad, Predstavitev zbornika Ptuj v 20. stoletju,
ob 125-letnici PM Ptuj Ormož 17:00 Ljutomer, športna dvorana ŠIC, Dobrodelni
koncert Mladi(m) pomagamo, zbrani denar bo namenjen za slabovidno dijakinjo Emo, za nabavo stacionarne lupe
Četrtek, 29. november
18:00 Majšperk, Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo
19:00 Ptuj, Narodni dom, Literarni večer Slalom med besedami
19:00 Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča, zaključek Bralne značke za odrasle
Petek, 30. november
20:00 Majšperk, KPC, komedija Barbi šov, 50 odtenkov ženske
Mestni kino Ptuj
Sreda, 28. november: 15:00 34. festival LGBT filma: Rafiki; 20:00 Liffe po liffu: Hiša, ki jo je zgradil Jack.
Četrtek, 29. november: 15:00 34. festival LGBT filma:
Posledice; 20:00 Fahrenheit 11/9. Petek, 30. november: 16:00 Grinch; 18:00 Posledice; 20:00 Fahrenheit 11/9.
Štajerski 1	PED	INI	[K
www.tednik.si			
Stajerskitednik	-Stajerskitednik		
Velja za teden od 27. novembra do 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
3. decembra znaki - odlično
2 GLASBO DO SRCA
Bodite ti Marjanovi družbi Vsako sredo med 20. in 24. uro na radiu Ptuj.
www.radio-tednik.si
Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji?
Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago.
Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 3. decembra. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s ku-pončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si.
Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali
dobitnika lepe knjižne nagrade. Podarjajo Založba Učila. Zdaj pa veselo na delo.
Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je:
Eva Kolednik, 2284 Videm.
Knjižno nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke!
Foto: Andraž Antončič
16 Štajerski
Križemkražem
torek • 27. novembra 2018
Dani Zorko • Zgodbe iz Afrike - 14. del
Na slanem jezeru

V Bocvanije največje območje slanih jezer (v sušnem obdobju platojev) na svetu. Imenuje se Makgadikgadi, sestavljajo pa ga trije platoji, ki skupaj merijo več kot 16.000 kvadratnih kilometrov, torej dobre štiri petine Slovenije. Z Jernejem sva se namenila ogledat plato Sua, kar pomeni v jeziku Bušmanov preprosto - sol.
V Nati, kjer sva prebivala, ni bilo nikjer mogoče najeti avta, tistih nekaj organizatorjev tur pa ni imelo dovolj prijavljenih interesentov. Ker sva bila pač že tam, sva hotela to čudo narave brezpogojno videti, zato sva poskusila na svoj način. Na bencinski črpalki sem spoznal poba, ki je zbiral in usmerjal potnike za različne kom-bije in različne smeri potovanj. Dajal je vtis, da pozna marsikoga in da bi znal kakšno zadevo urediti tudi mimo uradnih paragrafov. Tako sva mu lepo nesla eno malo pivo in ga začela diskretno spraševati, ali ima kakega znanca, ki bi naju proti plačilu peljal na slano jezero. Možak je takoj zavohal priložnost in čez deset minut je pridirjalo neko črno bitje z modro in majhno opelico. Dogovorili smo se za ceno in se odpravili na pot, kije vodila kakšne pol ure iz mesta, cesta pa je imela toliko lukenj, da še tega niti pri nas nisem videl. Ko smo zavili z glavne ceste, je bila tam vratarnica in rampa, najin šofer pa se je šel pogajat za vstop. Ženska, ki smo jo očitno zmotili
Flamingi ob sončnem zahodu
pri branju neke napete romance, nas pod nobenim pogojem ni hotela spustiti naprej. Razlog naj bi bilo deloma poplavljeno območje in veliko blata. Najin možak pa je kar vztrajal in on
bi kar peljal. K sreči, kot sva spoznala kasneje, se to ni zgodilo, in odpeljal naju je do enega od kampov, kjer sva bila že prejšnji dan. Seveda sva mu dala nekaj cekinov, kljub temu pa se
..... . Foto: Dani Zorko
Pokrajina, kjer se začenjajo slana jezera.
Foto: Dani Zorko
nama je nasmehnila sreča, saj so naju klicali, da imajo v enem kampu dovolj ljudi za večerni izlet na slano jezero. Super, kot naročeno. Na to območje se gre namreč zgodaj zjutraj, da lahko
občuduješ sončni vzhod, ali pa proti večeru, ob sončnem zahodu.
Preostanek dneva sva izkoristila za načrtovanje potovanja in zbiranje informacij. V najinem kampu so naju že vsi poznali, ker sva bila seveda spet edina belca tam in vsi so hoteli spoznati to čudo. V mesto in iz mesta sva potovala na štop, saj je bilo v eno smer slabih 10 kilometrov, nikoli pa nisva čakala več kot nekaj minut. Tako sva šla na štop tudi do zbirne točke za najin mini izlet. Tam so nas naložili na dva terenca, naš šofer pa je bil hkrati tudi vodnik, in to odličen. Z nama sta bila na avtu še en britanski par, kjer je bil možak študent in navdušenec nad ptiči, ženska pa bi še bila za med ljudi.
Spet nas je čakala vožnja po luknjah. Pri znamenitih durih, kjer nas
Vsi smo dobili tudi pijačo in prigrizek, saj nas je čakala še dobra ura in pol vožnje nazaj.
Nazaj smo se peljali, kot da bi vozili star krompir. Šofer ni nič taktiziral in jo je ubral kar naravnost, pa naj bo luža, jama ali blato. Še ko sem prišel domov, sem pol ure iskal svoj želodec. Še dobro, da so imeli v kampu odprto restavracijo, da sva se lahko še malo usedla in se umirila. In ne, tokrat nisva naročila piva ...
dopoldne ženšče ni spustilo naprej, pa smo gladko prišli skozi. Prvih nekaj sto metrov je bila cesta zelo solidna, nato pa se je začelo. Cesta je naenkrat izginila, iz gošče pa se je prikazala neskončna ravnina, brez poti ali označb. Poleg tega so nam pot ovirale številne luže, nekajkrat smo obstali v blatu in se že malo postrani gledali, vožnja je bila super avanturistična. V tistih trenutkih sva si z Jernejem začela predstavljati, kako bi najin safari izgledal, če bi se nanj zjutraj podala z opelico s spuščenimi amortizerji. Verjetno bi še danes rinila modro nasedlo puščico iz blata ...
Po poti smo se večkrat ustavili, saj so se na tej planjavi pasle zebre, gnu-ji, kupi ptic, največ pozornosti pa so požele velike jate flamingov. Bela in roza barva se je prelivala z modrino nastalih jezerc, dokler nismo prikolo-vratili mi in nehote pregnali vse, kar je bilo živo. Pokrajina je s sončnim zahodom dobivala vedno več barve, kmalu pa smo prispeli do nasipa. Od tam naprej si videl vodo, kamor ti je nesel pogled. To je bilo slano jezero Sua. Na slani ploskvi je bilo približno pol metra vode, kar je pomenilo, da bi lahko po tej ploskvi oz. po vodi hodil kilometre daleč. Sonce je zahajalo in spreminjalo barve, da si se nehote raznežil. Zanimiva sta bila najina sopotnika na avtu, kjer se je punca usedla čisto zase in čakala svojega poba, ta gumpec pa je v tem romantičnem trenutku raje proučeval neke ptičje iztrebke.
Foto: Dani Zorko
In po takšnih lužah naj bi se vozili z osebnim avtomobilom ...
HERVE, Gustave - nekdanji francoski politik, podpornik vichyjskega režima v 2. sv. vojni, SCOTTO, Renata - italijanska sopranistka v Metropolitanski operi, ELM - hribovje na Saškem
KOLOFON
Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič
Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Eva Milošič, Monika Horvat,
Mojca Vtič, Vida Božičko
Fotoreporter: Črtomir Goznik
Lektorica: Lea Skok Vaupotič
Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič
Grafični oblikovalec: Daniel Rižner
Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16
Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d.
E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si
Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10
Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si
Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Karmen Grnjak (02) 749-34-30,
Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan:
(02) 749 34 27)
Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si
Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek.
Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 120,45 EUR, za tujino v torek 107,85 EUR, v petek 112,25 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo.
Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a-členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013).
Nogomet
Škoda za dve izgubljeni točki ...
Stran 18
Odbojka
Vedno je nekaj zmanjkalo ...
Stran 19
Urednik športnih strani:
Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik
Nogomet • 1. SNL, 17. krog
tednik
Rokomet
Črnobela rokometan predstava
Stran 19
Futsal
Pri Kixu prvi kiks Ptujčanov, Tomaž na vrh
Stran 20
iPoiluiajh na± na ífjítoumm íjibtuí
RADIOPTUJ
tut áptetec
www.radio-pluj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Srečna pravljična sedmica
Dosedanjih šest medsebojnih prvoligaških tekem med Gorico in Aluminijem se je v športnem parku v Novi Gorici vedno končalo z zmago Gorice, Kidričani tam niso doslej osvojili niti ene same točke ... V nedeljo se je to končno spremenilo in v sedmem poskusu so Šumarji vpisali prvo zmago! Tradicija je tudi za to, da jo (občasno) porušimo .
Goričani so sicer bili v tej sezoni dolgo časa na 3. mestu, le za Mariborom in Olimpijo, v zadnjih štirih tekmah pa so vidno popustili in posledično osvojili le eno točko. Tudi proti Kidričanom se jim je na začetku videlo, da niso samozavestni, da grešijo pri podajah ... Prav nasprotno od varovancev trenerja Oliverja Bogatinova, ki so na Primorsko odpotovali s popotnico zmage proti Krškemu v gosteh.
Izjemno posredovanje Janžekoviča
Kljub boljšemu uvodu Kidri-čanov pa so po prvem resnem napadu na tekmi imeli priložnost za vodstvo domačini. Najprej je dober nasprotni napad slabo zaključil Filipovič, saj so mu go-
Gorica - Aluminij 0:1 (0:0)
STRELEC: 0:1 Tahiraj (57.).
GORICA: Sorčan, Hodžič, T. Kavčič, Lipušček, Celcer, Humar, Kolenc, Jermol (od 58. Gulič), Osuji, Smajlagič (od 74. M. Kavčič), Filipovič (od 67. Bužinel). Trener: Miran Srebrnič.
ALUMINIJ: Janžekovič, Jakšič, Martinovič, Kontek, Gliha, Horvat (od 90. Ploj), Petrovič, Mumino-vič, Leko (od 87. Krajnc), Tahiraj, Kidrič (od 88. Trdina). Trener: Oliver Bogatinov.
stje žogo izbili v kot. Po njem sta se Horvat in Lipušček borila za visoko žogo, Goričan je najprej odrinil Kidričana, ta pa ga je nato povlekel za majico. Sodnik Damir Skomina je njun dvoboj ocenil kot prekršek za enajstmetrovko . K izvajanju je pristopil najboljši domači strelec Bede Osuji, njegov nizki poskus v desni kot pa je Luka Janžekovič s sijajno parado odbil!
S tem so Kidričani zagotovo dobili nekaj dodatne samozavesti, kar se je hitro videlo s poskusoma Jakšiča v 16. in Kidriča v 17. minuti. Sledilo je obdobje nepovezane
^g) PRVALIGA TelekomSIovenije			
REZULTATI 17. KROGA:			
Gorica - Aluminij 0:1 (0:0);			
Maribor - Krško 3:0 (0:0); strelci: 1:0 Zahovič (63.), 2:0 Tavares (65.),			
3:0 Pihler (77.);			
Olimpija - Mura 2:2 (1:0); strelci: 1:0 Vombergar (40.), 2:0 Savič (68.),			
2:1 Horvat (89.), 2:2	Horvat (93.);		
Celje - Rudar Velenje 2:0 (0:0); strelca: 1:0 Požeg Vancaš (56.),			2:0
Pungaršek (62.);			
Triglav - Domžale 1:4 (0:2); strelci: 0:1 Melnjak (11.), 0:2 Ibričič (26.),			
0:3 Gnezda Cerin (72.), 1:3 Afoakwa (78.), 1:4 Alič (89., avtogol).			
1. MARIBOR	17	12 3 2 50:14	39
2. OLIMPIJA LJUBLJANA	17	9 6 2 36:21	33
3. DOMŽALE	17	6 6 5 32:25	24
4. ALUMINIJ	17	7 3 7 25:25	24
5. MURA	17	6 5 6 26:24	23
6. CELJE	17	5 8 4 20:24	23
7. GORICA	17	5 7 5 21:25	22
8. TRIGLAV KRANJ	17	4 3 10 23:40	15
9. RUDAR VELENJE	17	4 3 10 16:37	15
10. KRŠKO	17	2 6 9 12:26	12
igre, po 30. minuti pa so vajeti igre v svoje roke prevzeli gostje.
Tri priložnosti v treh minutah
Njihovo najboljše obdobje v 1. polčasu je bilo med 33. in 35. minuto, ko so imeli tri res dobre priložnosti:
-	v 33. minuti je Kidrič po podaji Tahiraja za las zamudil pred golom,
-	v 34. minuti je Kidrič prejel žogo v kazenskem prostoru, se otresel svojega čuvaja in streljal z levico, žoga je mimo Sorčana že letela proti mreži, ko jo je odbil Lipušček,
-	v 35. minuti je goriška obramba slabo izbijala žogo, do nje je prišel Tahiraj in se znašel sam pred Sorčanom, ta pa je njegov ne preveč močan strel ubranil...
Po takšnih zapravljenih priložnostih se v ekipo po navadi naseli določen strah, a v igri Aluminija se to ni poznalo. Do polčasa so povsem kontrolirali potek tekme in odšli na odmor z razmerjem strelov 4:8.
V istem ritmu so rdeče-beli nadaljevali tudi po odmoru. Še naprej so igrali kombinatorno, več moči od domačinov so usmerjali v napad, v obrambi pa so igrali agresivno in so odločno zapirali vse poti do gola, ki ga je branil Luka Janžekovič.
Vztrajni Horvat podal, Tahiraj zabil
Po strelu Leka (tik mimo gola v 61. minuti) je sledila lepa akcija v 53. minuti, ko je Horvat zavrnil žogo na kakšnih 13 metrov od gola, po njej je močno udaril Petrovič, njegov strel pa je Sorčan z izjemno reakcijo uspel ubraniti. V 57. minuti pa je vendarle klonil - Sorčan namreč ... Mario Lucas Horvat je sprejel žogo na svoji polovici igrišča, jo kljub prekršku branilca Gorice prepeljal globoko na drugo stran igrišča, nato pa jo natančno podal v prazen prostor,
Foto: Martin Metelko / m24
Nogometaši Aluminija so v Novi Gorici vknjižili sedmo zmago v sezoni, strelec edinega zadetka na tekmi je bil Francesco Tahiraj.
kamor je stekel Francesco Tahiraj, katerega prvi poskus je Sorčan še odbil, v drugo pa je Tahiraj našel pot do gola - 0:1! Po Krškem je to drugi zaporedni gol Tahiraja, ki je sedaj s šestimi zadetki najboljši strelec Šumarjev (Kidrič jih je dosegel pet).
V naslednjih dvajsetih minutah bi lahko Kidričani odločili tekmo z drugim zadetkom, a so se v nekaj zelo obetavnih situacijah odzvali premalo zbrano (slab sprejem Tahiraja v 64. minuti, nenatančen strel Glihe s strani v 68. minuti, Kidričev strel z levico visoko preko gola v 79. minuti ...), da bi prišli do višjega vodstva.
Povsem normalno je, da so domači varovanci trenerja Mirana Srebrniča v zadnjih desetih minutah s pritiskom želeli do izenače-
nja, a so gostje v obrambi ostali dovolj zbrani, da domačinom niso dovolili izenačenja. Po poskusu Kolenca v 85. minuti je žoga resda oplazila prečko, a je bil Janžekovič pripravljen na posredovanje.
Za zmago so zaslužni vsi igralci v rdeče-belih dresih, šibkih členov domala ni bilo. Kapetan Luka Jan-žekovič je bil s centralnima branilcema močan steber, oba bočna branilca aktivna tudi v napadu, izjemno gibljiva in borbena Petrovič in Muminovič sta skupaj s Horvatom in tudi Lekom držala vse vzvode igre, ob tem pa so vsi tvorili močan drugi obrambni blok. Kidrič in Tahiraj sta neprenehoma pretila in zadržala veliko žog na napadalni sredini - vse skupaj je bilo dovolj za visoko ekipno oceno . in tri točke .
Zmaga v Novi Gorici je najboljša napoved za tekmo 18. kroga, ko bodo Kidričani v soboto na domačem stadionu gostili Olimpijo. Tekma bo v soboto, 1. decembra, na sporedu ob 13.30.
JM
Ob dveh jubilejih družbe Radio-Tednik Ptuj PODARJAMO KUPON ZA
(CcradioPTUI
I % 55 let
ŠtajerskiTEDNIK
70 let
popusta
fflflsažo Valens Augusta
50-minutna masaža Valens Augusta v Grand Hotelu Primus je posebnost Medico-wellnessa Valens Augusta, ki vključuje ročno masažo celega telesa, anti-stres masažo glave in masažo stopal.
Obvezna predhodna rezervacija termina: 02/ 74 94 150, E: wellness@terme-ptuj.si. Za uveljavljanje popusta predložite kupon. Kupon ne velja pri nakupu darilnih bonov ter se z drugimi popusti izključuje. Kupon velja za eno storitev in se lahko izkoristi do 20. 12. 2018.
Sanin Muminovič, Aluminij: »Tekma je bila zelo težka, tudi z vidika razmočenega igrišča, ki je bilo zaradi ve-čurnega dežja zelo zahtevno za nadzorovanje žoge. Hitro nam je uspelo vzpostaviti kombinatorno igro, čeprav nas je 'penal' skoraj zaustavil. Na srečo se je Luka odlično odzval in nam dal dodatnih moči. Čeprav nam v prvem polčasu ni uspelo izkoristiti svojih priložnosti, smo se ob polčasu dogovorili, da nadaljujemo z enakim tempom. To se nam je obrestovalo z izjemno asistenco Maria in golom Tahija. Po tem smo postavili dober blok, ki je vzdržal manjši pritisk ob koncu tekme. Veseli smo, da smo se pomaknili po lestvici v zgornjo polovico in sedaj lahko mirno pričakujemo srečanje z Olimpijo.«
18 Štajerski
Križemkražem	
torek • 27. novembra 2018
Nogomet • 2. SNL, 17. krog
Škoda za dve izgubljeni točki ...
Vitanest Bilje - Drava Dakinda Ptuj 1:1 (0:0)
STRELCA: 0:1 Fanimo (52.), 1:1 Doplihar (68.).
VITANEST BILJE: Lipičar, Batič, Ferjančič, Nagode, Doplihar, Koron, Humar, Devetak, Frelih (od 58. Žižmond), Žižmond, Pires. Trener: Sandi Valentinčič.
DRAVA DAKINDA PTUJ: Šeliga, Rešek (od 88. Kolar), Mate, Mar-tic, Petek (od 85. Oduh), Pirtov-šek, Vezjak (od 79. Kukovec), Šporn, Lovenjak, Fanimo, Bizjak. Trener: Nikola Jaroš.
Konec jesenskega dela sezone so Ptujčani že težko čakali, saj stanje v ekipi in klubu nasploh še zdaleč ni takšno, kot bi si želeli. Premor bo treba izkoristiti za saniranje številnih vrzeli, ki so dodobra načele vse pore kluba.
Na odmor so Ptujčani želeli z zmago, s katero bi ostali domala v neposrednem stiku z vrhom, a se jim načrt ni posrečil v celoti, iztržili so le remi. To pomeni dve dodatni točki zaostanka za vodilnimi Radomljani (8), a le pet za 2. mestom, ki še vodi v dodatne kvalifikacije za napredovanje v 1. ligo.
Biljani so tekmo pričakali po zelo lepi seriji treh zmag, vse so bile minimalne (1:0), a zato toliko slajše. Pri tem je bilo seveda izjemno pomembno, da kar 270 minut niso prejeli zadetka.
Za trdo in v obrambi zelo dobro organizirano ekipo so se varovanci trenerja Sandija Valentinčiča (med letoma 1995 in 1997 je v dresu slovenske reprezentance odigral šest tekem, op. a.) izkazali tudi v soboto. Gostje iz Štajerske so boljše odprli tekmo in izvedli več obetavnih akcij, a jim jih ni uspelo unovčiti, s čimer se je niz brez prejetega zadetka za Bilje povzpel že krepko čez 300 minut.
■ , - m •
Nikola Jaroš, trener Drave: »Tekma je bila zelo trda in tekmovalna od samega začetka. Storjenih je bilo veliko napak, pri čemer je delo nogometašem obeh ekip oteževala tudi slabša travnata površina, ki je onemogočala hitro in tekočo igro s podajami po tleh. Na srečo smo v drugem delu le uspeli realizirati eno od priložnosti, in čeprav se bo slišalo malo čudno, morda celo nekoliko prehitro, saj so imeli tekmeci na voljo še veliko časa za izenačenje. Do tega je dejansko prišlo, znova se je pojavila individualna napaka. Z menjavami smo poskušali še enkrat do vodstva, a nam to ni uspelo - manjka nam močan igralec-strelec v konici napada.«
tomatično nekoliko bolj potegnili v obrambo. Dobrih 15 minut kasneje je sledila kazen, po individualni napaki pri graditvi napada je kapetan domačih to izkoristil za dosego zadetka in izenačenje izida na 1:1.
To je situacijo znova postavilo na izhodiščni položaj, ko so bili
Rokomet • 2. SRL (m)
V gostujoči ekipi šest, v domači deset strelcev
Moškanjci-Gorišnica -Metlika 32:23 (15:8)
MOŠKANJCI-GORIŠNICA: Bra-tuša, Ranfl; Belšak, Lorenčič 2, Šandor 4, Bedrač 2(1), Vrbančič, Ozmec 2, Letonja 1, M. Geč 4, N. Geč 1(1), B. Geč 7(1), Sok 8(2), Ivančič 1(1), Tement, Leben. Trener: Siniša Radujkovič.
SEDEMMETROVKE: Moškanj-ci-Gorišnica 6/7, Metlika 6/10, IZKLJUČITVE: Moškanjci-Gorišnica 10 minut, Metlika 8 minut
Gorišničani so v soboto v domači dvorani odigrali tekmo z gosti iz Bele krajine, ki zasedajo mesto v spodnjem delu lestvice. To so bili po porazu z Grosupljem v gos-teh zagotovo pravšnji tekmeci za ponoven dvig samozavesti in varovanci trenerja Siniša Raduj-koviča so priložnost popolnoma izkoristili.
Tekmo so odprli z golom Blaža Geča, po izenačenju na 1:1 pa nato vodstva niso več izpustili iz rok. V 10. minuti je bilo po odlični igri v obrambi in s pomočjo obramb Filipa Ranfla že 6:2. Domačini so odlično opravljali obrambne naloge do samega zaključka polčasa, saj
so do 26. minute prejeli le šest zadetkov, sami pa so jih dosegli precej več - 15. Do polčasa so gostje zaostanek nekoliko znižali, a je
bila prednost +7 (15:8) za domačine že odločilna za končni razplet.
V drugem delu srečanja so domači rokometaši brez posebnega
Nogomet • 1. SNL
Horvat pokvaril slavje Olimpije, Maribor na +6
Najrazburljivejša tekma kroga je bila že v petek odigrana v Ljubljani, kjer so gostovali Muraši - z njimi je v prestolnico prišlo tudi približno 2.000 njihovih navijačev. Vse skupaj je bila izjemna kulisa za proslavo 30-letnice delovanja navijaške skupine Olimpije Green Dragonsov. Še v 88. minuti se je zdelo, da bo obletnica zmajčkov skorajda popolna, saj so njihovi ljubljenci vodili 2:0. A ta izračun ni vseboval neznanke z imenom Tomi Horvat ... Nekdanji up Maribora je vstopil v igro v šele v 79. minuti, nato pa v razmiku treh minut poskrbel za izenačenje in izjemno veselje najzvestejših navijačev prekmurske zasedbe.
Remi v Stožicah je odprl možnosti za Maribor, da bi v primeru slavja proti Krškemu povečal naskok pred Ljubljančani na 6 točk. Vijoličasti kljub neučinkovitosti v prvih 60 minutah tekme te priložnosti niso izpustili iz rok in so v razmiku 14 minut trikrat zadeli v polno.
Celjani so v derbiju Šaleške doline ugnali Velenjčane in jih pustili globoko v spodnjem delu lestvice, kjer so - ob Krčanih - še nogometaši Triglava. Tudi ti proti Domžalčanom niso imeli realnih možnosti za ugoden izid, varovanci Simona Rožmana so z vodstvom 0:2 že ob polčasu začrtali pot do zmage.
Ekipe na sredini lestvice so med sabo točkovno izjemno izenačene, saj tretjeuvrščene Domžale in sedmouvrščeno Gorico med sabo ločita le dve točki, znotraj katerih so še ekipe Aluminij, Mura in Celje! Podobno velja tudi za zadnje tri ekipe, saj Rudar, Triglav in Krško delijo le tri točke.
JM
Foto: Črtomir Goznik
Zadnjo tekmo v jesenskem delu sezone so Ptujčani odigrali z ekipo Vitanest Bilje in iztržili remi. Edini zadetek za modre je dosegel Matthias Fanimo.
Obramba Bilj klonila po natančno 324 minutah
Z novo energijo so Ptujčani v drugem polčasu še enkrat krenili ofenzivno, kar se jim je obrestovalo že po sedmih minutah igre. V akciji je sodelovala trojica Denis Vezjak, Mitja Rešek in Matthias Fanimo, slednji je le postavil piko na i odlični akciji - 0:1. »Akcija je bila izvedena šolsko, podobne situacije vadimo tudi na treningih, zato je pričakovati, da bo to naše močno orožje za dosego zadetka. Tokrat je uspelo, lahko pa bi še večkrat,« je dejal ptujski strateg Nikola Jaroš.
Vodstvo je za nekaj trenutkov uspavalo Dravaše, ki so izgubili ostrino in intenzivnost in se av-
gostje napadalnejši. Priložnosti Fanima in Bizjaka so ostale neizkoriščene, tudi trojici svežih igralcev s klopi za rezervne igralce -Kukovec, And. Kolar in Oduh - pa v skromno odmerjenem času za igro ni uspelo svoji ekipi pomagati do popolnega izkupička.
JM
Foto: Črtomir Goznik
Rokometaši Gorišnice so si že v prvem polčasu tekme proti Metliki priigrali odločilno prednost. Na fotografiji Matic Leben in Aljaž Sok.
napora vzdrževali visoko razliko, ki v nobenem primeru ni padla na manj kot pet zadetkov (21:16). Po tem je hitro sledila serija 5:0 (26:16), v nadaljevanju pa so priložnost za igro dobili nekateri igralci, ki sicer nimajo tako velike minutaže.
Pri domačinih se je med strelce vpisalo deset igralcev, največ zadetkov sta dosegla Aljaž Sok (8) in Nejc Geč (7). Pri gostih je veliko večino zadetkov (20) dosegla trojica Dino Vinski, Žiga Hutar (oba 7) in David Mužar (6). Na celotnem srečanju je bilo doso-jenih kar 17 sedemmetrovk, pri domačih se je v tem elementu v sedmih primerih preizkusilo kar pet igralcev.
JM
2. SRL (m)
REZULTATI 6. KROGA: Ljubljana - Kronos 37:20, Moškanjci-Go-rišnica - Metlika 32:23, Arcont Radgona - Cerklje-Radovljica 30:33, Grosuplje - Alples Železniki 30:20. tekma Sevnica - Šker-janc Jadran Hrpelje-Kozina je bila prestavljena.
1.	MRK LJUBLJANA 5 5 0 0 10
2.	CERKLJE	5 5 0 0 10
3.	GROSUPLJE	6 5 0 1 10
4.	MOŠKANJCI - G0RIŠNICA6 4 0 2 8
5.	ALPLES ŽELEZNIKI 6 3 12
6.	JADRAN HRPEUE 5 2 0 3
7.	SEVNICA	5 10 4
8.	KRONOS	5 10 4
9.	METLIKA	5 0 14
10.	ARCONT RADGONA 6 0 0 6
Nogomet • 2. SNL
Bravo klonil na Koroškem, Kalcerju derbi in simbolični jesenski naslov
Padel je zastor za jesenskim delom sezone 2018/19 v 2. slovenski ligi. Bil je izjemno izenačen in je postregel s številnimi zanimivimi preobrati, na koncu pa je vrh zasedla ekipa Kalcer Radomlje, ki je bila tudi pred začetkom omenjena kot ena izmed favoritinj.
Zadnji krog jesenskega dela sezone se ni iztekel povsem po željah Ptujčanov, spodrsnilo pa je še nekaterim drugim favoritom za mesta pri vrhu. V prvi vrsti je to poraz vodilnega Brava na Koroškem. Ljubljančanom je sicer na Ravnah ob polčasu odlično kazalo, saj so vodili 0:2. A za domači Fužinar je na začetku drugega dela sledilo sanjskih 11 minut, v katerih so dosegli kar tri zadetke! Minimalno priigrano prednost so nato znali zadržati do konca.
To je bil seveda izid, ki je odgovarjal zasedbi iz Radomelj, ki je v derbiju v Novem mestu pobrala vse tri točke. Pri tem je dva zadetka dosegel tudi najboljši strelec 2. lige, Anel Hajrič (21 zadetkov v 17 tekmah). Obe ekipi sta tekmo končali z deseterico igralcev na igrišču, domačini so brez igralca ostali že v prvem polčasu .
Tik pod vrhom je pričakovano tudi sežanski Tabor, ki je v zadnjem krogu zmagal pri Iliriji. Blizu vrha je tudi Roltek, ki je v tekmi, v kateri je bilo doseženih največ zadetkov, kar sedem, ugnal Brda. Domačini so vodili skozi večji del tekme, a so se vztrajni Brici vedno znova približali in pretili vse do konca. A odločilnega koraka za morebitno točko vendarle niso zmogli .
Končno je svojo zmagovito formulo našla tudi Nafta. To je skupaj uspelo trenerju Franciju Fridlu in strokovnemu sodelavcu Simonu Sešlarju, ki ga je prav Fridl povabil k sodelovanju. Morda bo omenjeni dvojec spomladi nadaljeval skupno zgodbo ...
Iz spodnjega oz. srednjega dela lestvice sta se pomembnih zmag
veselili ekipi iz Brežic in Beltincev. Prvi so Ankarančanom zabili kar pet zadetkov (doslej v 16 krogih skupaj le 12), kar je njihov daleč najboljši izkupiček v sezoni. Bel-tinčani so v Rogaški Slatini ugnali domačine in jih prehiteli na lestvici. Z zadnjimi točkami lahko gredo precej bolj mirno na zimski premor.
Strelci so bili v tem krogu izjemno razpoloženi, dosegli so kar 32 zadetkov, kar za osem srečanj prinaša izjemno povprečje štiri zadetke na tekmo (več jih je bilo doseženih le v 7. krogu, 36).
Spomladanski del sezone se bo začel 10. marca.
REZULTATI 17. KROGA: Vitanest Bilje - Drava Dakinda Ptuj 1:1 (0:0);
Krka - Kalcer Radomlje 2:3 (1:1); strelci: 0:1 Demirci (17.), 1:1 Kim (37.), 1:2 HajriC (60.), 1:3 HajriC (66.), 2:3 Škrbec (68.). Rdeča kartona: Bedek (38., Krka), Ahačič (63., Kalcer);
Nafta 1903 - Jadran Dekani 2:0 (1:0); strelca: 1:0 Novinič (45.), 2:0 Prahic (74.);
Roltek Dob - Brda 4:3 (2:1); strelci: 1:0 Petrovič (11.), 1:1 Bu-žinel (22.), 2:1 Kunstelj (28.), 3:1 SuljeviC (51.), 4:1 Mlakar (53.), 4:2 Varga (56.), 4:3 Varga (63.);
Rogaška - Beltinci 0:2 (0:0); strelca: 0:1 Balažic (50.), 0:2 Ma-uko (72.);
Brežice Terme Čatež - Ankaran Postojna 5:1 (4:1); strelci: 1:0 Tur-koviC (7.), 2:0 Lee (11.), 3:0 Horvat (14.), 3:1 Bordon (27.), 4:1 Horvat (36.), 5:1 Lee (49.);
Fužinar Vzajemci - Bravo 3:2 (0:2); strelci: 0:1 NukiC (24.), 0:2 Križan (35.), 1:2 Ivkič (49.), 2:2 Medved (54.), 3:2 Kovač (60.);
Ilirija 1911 - Cherrybox 24 Tabor Sežana 0:3 (0:1); strelci: 0:1 Steva-noviC (8.), 0:2 Kebe (78.), 0:3 Sever (80.).
KONČNA LESTVICA PO JESENSKEM DELU SEZONE:
1.	KAL. RADOMLJE 17 11 3 3 44:15 36
2.	AŠK BRAVO 17 10 3 4 39:19 33
3.	TABOR SEŽANA 17 10 3 4 37:17 33
4.	KRKA	17 8 6 3 32:21 30
5.	ROLTEK DOB 17 8 6 3 31:22 30
6.	NAFTA 1903 17 8 5 4 25:20 29
7.	DRAVA DAKINDA 17 8 4 5 34:19 28
8.	FUŽINAR VZAJEMCI17 6 7 4 23:20 25
9.	BELTINCI 17 6 2 9 23:31 20
10.	ANKARAN POS.	17	5	5	7	18:29	20
11.	ROGAŠKA	17	4	6	7	18:29	18
12.	VITANEST BILJE	17	5	3	9	12:35	18
13.	ILIRIJA 1911	17	4	3	10 21:35	15
14.	JADRAN DEKANI	17	4	2	11 25:38	14
15.	BRDA	17	3	4	10 21:34	13
16.	BREŽICE ČATEŽ	17	3	4	10 17:36	13
torek • 27. novembra 2018
Šport
Štajerski	19
Rokomet • 1. B SRL (m), 9. krog
Črno-bela predstava
Rokometaši Drave so ob končnem pogledu na semafor, na katerem je stal zapis 33:26, navidezno lahko prišli do zmage. A to še zdaleč ni bilo tako ... Ptujčani so namreč igrali v črno-beli kombinaciji, kar je pomenilo, da je bil prvi polčas črn, saj so v njem dovolili rokometašem Radeč, da so se razigrali, medtem ko je bil drugi polčas bel in v njem so pokazali zares pravi pristop ter odlično igro.
Polčas za pozabo
Turobno sivo jesensko vreme se je očitno v soboto naselilo tudi v ptujske rokometaše, ki v prvem polčasu niso bili pravi. Igrali so slabo in tudi številne reakcije, spodbude in nasveti trenerja Vladi-mirja Vujovica jih niso predramili. Drava se je spustila »v sprinterski boj« z gosti, saj so gledalci spremljali sila dinamično tekmo z veliko streli in slabima obrambama. Obe ekipi sta stali v obrambnem sistemu 6-0, ki je predvsem v končnici prvega dela nekoliko bolje deloval pri gostih.
Prav tako je pri Radečah bolje deloval napad, v katerem so strelsko izstopali levi zunanji igralec Blaž Ernestl (8 zadetkov), organizator igre Rok Ivančič in desni zunanji igralec Luka Savanovic'. Omenjena trojka je rešetala mrežo domačih, ob tem je imel še kar nekaj obramb vratar Sandi Žuran,
Drava Ptuj - Radeče Papir Nova 33:26 (13:16)
DRAVA PTUJ: Reisman, Košto-maj 1, Mlač-Černe 1, Gregorc, Gro-belnik 9, Hrupič 6 (1), Belec, Zu-panc 2, Stopar 4, Rožman 3, Žunič 1, Bračič, Krasnič 1, Žuran, Sivka 5. Trener: Vladimir Vujovič.
ki je med drugim v prvem delu odnesel tudi tri strele iz sedmih metrov. A v večini napadov je bil Žuran nemočen, tako da se je polčas končal s 13:16.
Rezultat je bil poravnan do izida 9:9, potem pa so Radečani izkoristili prednost treh igralcev več v polju in so si priigrali prednost treh zadetkov. Na drugi strani Ptujčani niso bili pravi in so zapravili preveč napadov, predvsem pa so v obrambi delovali slabo.
Obramba prinesla preobrat
Začetek drugega dela je prinesel še nekaj napak na obeh straneh in takoj najvišjo prednost Radeča-nov s 14:18. To je bilo v 34. minuti, ko se je začel popoln preobrat. Glavni razlog zanj je bila bistveno boljša, na čase tudi vrhunska igra v obrambi Drave, ki ji je poveljeval izkušeni Matej Bračič. Obramba je opravila svoj del, nekaj je dodal razpoloženi vratar Boštjan Belec, kar je preko nasprotnih napadov pomenilo tudi učinkovitejšo igro v
1. B SRL (m)
REZULTATI 9. KROGA: Butan plin Izola - Ajdovščina 35:24, Škofljica Pekarna Pečjak - Krško 27:27, Drava Ptuj - Radeče Papir nova 33:26, Črnomelj - Herz Šmartno 37:37, Mokerc-Ig - LL grosist Slovan 29:31, Pomurje - Rudar 21:27, Slovenj Gradec 2011 - Brežice 30:27.
1.	SLOVENJ GRADEC 2011 9 8 0 1 16
2.	LL GROSIST SLOVAN 9 8 0 1 16
3.	KRŠKO	9 7 1 1 15
4.	DRAVA PTUJ	9 6 1 2 13
5.	BUTAN PLIN IZOLA 9 6 1 2 13
6.	ŠKOFLJICA PEČJAK 9 4 14 9
7.	MOKERC - KIG	9 4 0 5 8
8.	HERZ ŠMARTNO 9 3 2 4 8
9.	RADEČE PAPIR NOVA 9 3 1 5 7
10.	RUDAR	9 3 1 5 7
11.	BREŽICE	9 3 15 7
12.	AJDOVŠČINA 9 1 1 7 3
13.	ČRNOMELJ	9 0 3 6 3
14.	POMURJE	9 0 18 1
napadu. Kmalu je stekla tudi igra na postavljeno obrambo in s serijo 4:0 so hitro poskrbeli za izenačenje. Pri tem se niso ustavili in so v 51. minuti povedli s 25:20. V tem
"V
'til
0 m
*
m
A
ém
ê :
A
4
RK RADttt PAPIR NOVA
15
v
Foto: Črtomir Goznik
Rokometaši ptujske Drave so na tekmi proti ekipi iz Radeč šele v drugem polčasu prikazali svojo pravo veljavo.
obdobju sta v napadu izstopala Denis Hrupič in najboljši strelec tekme Tomaž Grobelnik, ki je dosegel devet zadetkov. Svoj delež so prispevali tudi drugi igralci domače ekipe, ki jih je skozi tekmo spremljalo v športni dvorani Ljudski vrt okrog 250 gledalcev. V dvajsetih minutah 2. polčasa so videli
Žiga Stopar, krožni napadalec RK Drava: »V prvem polčasu nismo bili zbrani, med seboj nismo našli prave energije. Radečani so pokazali, da so dobra ekipa in to je bila še ena tekma, na kateri se je izkazalo, da je večina ekip v ligi zelo izenačenih. To pomeni, da se na vsaki tekmi moraš zelo potruditi in boriti za zmago. Mi smo se dobro borili v nadaljevanju, ko smo prikazali popolnoma drugo zgodbo. Takt igri v obrambi je dajal Matej Bračič in steklo nam je tudi v napadu, tako da smo s pravo energijo prišli do te lepe zmage.«
Odbojka • 1. B DOL (ž), 7. krog
Vedno je nekaj zmanjkalo ...
ŽOK SETO Ptuj -Swatycomet Zreče 1:3 (-18, 23, -23, -20)
ŽOK SETO PTUJ: Stavbar, Sa-kovič, Gajser, Paternost, Oancea, Pignar, K. Milošič, Horvat, Toma-nič, Vedlin Gojčič, N. Milošič. Trener: Bojan Novak.
Pravega testa ptujske odboj-karice proti Swatycometu niso odigrale v popolni postavi, saj je zaradi bolezni manjkala Lena Pučnik. Korektorica je pomemben člen udarne šesterice trenerja Bojana Novaka, ki je tokrat imel proti uigrani vrsti iz Zreč premalo razigranih igralk za pozitiven rezultat.
Domače igralke so v krču začele tekmo proti bolj uigranim gostjam, saj slednje trenirajo štiri- do petkrat na teden. Ta uigranost je bila eden ključnih elementov na njihovi poti do zmage, na kateri so v odločilnih trenutkih odrea-girale bolje od Ptujčank. Ženski odbojkarski klub SETO je prve tri nize rezultatsko slabo začel, kar je prisililo trenerja Novaka, da je vzel v vsakem izmed nizov dva hitra »time outa« in je poizkušal svoje varovanke postaviti nazaj v igro. A v njej jim je tokrat prevečkrat nekaj zmanjkalo ...
Podajalka Urška Stavbar je bila nerazpoložena, kar je bil še en ključen faktor za poraz. Mlade igralke so tokrat zaigrale pov-
prečno, edina, ki je izstopala, je bila ponovno Sara Sakovič. Zbrala je daleč največ točk in je uspešno napadala, prav tako pa je tudi uspešno servirala. Na drugi strani je Swatycomet v vseh elementih odbojkarske igre deloval dobro, še posebej to velja za njihovo igro v polju. Vsak ne stoodstotno zaključen napad so pobrale v obrambi, tako da so gledalci videli kar nekaj dolgih izmenjav.
Točkovno gledano so Zrečan-ke v prvem nizu hitro prišle do varne razlike, saj se Ptujčanke niso mogle sprostiti in so naredile veliko preveč napak, da bi bile konkurenčne. Dolgo časa jim ni šlo tudi v drugem nizu, saj so ves čas zaostajale. Niz je bil zanje že
Foto: Črtomir Goznik
Odbojkarice ŽOK SETO Ptuj so proti gostjam iz Zreč vpisale prvi poraz v sezoni.
1. ATK GROSUPLJE 7	7	0	21:0	21
2. ŽOK SETO PTUJ 7	6	1	19:5	17
3. SWATYCOMET ZREČE 7	6	1	18:8	17
4. ŽOK TRIGLAV KRANJ 7	5	2	17:9	16
5. OD KRIM 7	4	3	14:12	12
6. MOZIRJE 7	3	4	11:14	10
7. PREVALJE 7	3	4	11:14	9
8. VITAL LJUBLJANA 7	1	6	4:20	2
9. PIRAN 7	0	7	6:21	1
10. NKBM BRANIK II 7	0	7	3:21	0
le štiri zadetke v domači mreži! Še štiri so dobili do konca, vendar so jih Ptujčani dali bistveno več in so
dodobra napolnili mrežo Radeča-nov.
David Breznik
Plavanje • Miting v Kranju
Ptujski plavalci rekordno oba dneva
domala izgubljen, a je v končnici prišlo do preobrata. Odigrale so nekaj vrhunskih točk in prišle do preobrata za 25:23.
Tudi tretji niz je bil večino časa na strani gostij, ki so vodile že z 9:19. Takrat je na sceno stopila Sara Sakovič, saj je nanizala fe-nomenalno serijo servisov. Tudi preostale soigralke so zaigrale na višjem nivoju, kar jim je prineslo 11 zaporednih točk in preobrat na 20:19. To je bila res lepa serija in del tekme, ko so imele domačinke res dobre trenutke, ki jih niso izkoristile dovolj. Prav neizkoriščene priložnosti so odločile tretji niz v prid Swatycometa, ki je naredil ponoven uspešen točkovni preobrat.
V začetku četrtega niza so ptujske odbojkarice prvič pozitivno startale in so vodile 8:6 ter so držale korak do 16:16. V končnici so spet naredile nekaj napak, kar so Zrečanke znale izkoristiti in so osvojile ta niz in končno zmago.
To je bil prvi prvenstveni poraz ŽOK SETO v tej tekmovalni sezoni 2018/19, v kateri jih že v soboto ob 17.30 v športni dvorani Gimnazije Ptuj čaka nov derbi proti Triglavu iz Kranja.
David Breznik
Kranj je bil prizorišče druge tekme za Veliko nagrado Slovenije, hkrati pa je bil izveden tudi Špelin in Vesnin memorial v plavanju. Na zelo močnem tekmovanju je bila udeležba zelo številna, saj je v dveh dneh v bazen skupno skočilo kar 369 plavalcev iz 32 klubov, k pestrosti pa so svoj delež prispevali tudi tekmovalci iz štirih tujih držav.
To je dokaz, da je šlo za močno tekmovanje, na katerem je nastopila tudi trojica članov Plavalnega kluba Terme Ptuj, in sicer Tomaž Robič, Sara Lampret in Naja Fridl. Vsi trije so se v Kranju z nastopi izkazali, saj so pod vodstvom trenerja Igorja Sternada odplavali nekaj osebnih rekordov in s tem pokazali, da se njihova pripravljenost izboljšuje.
Prvi dan tekmovanja je Tomaž Robič na 100 metrov hrbtno v finalu C osvojil 7. mesto. Sara Lampret je na 50 metrov prsno v finalu C zmagala, na 200 metrov prsno pa je bila v finalu B šesta.
Drugi dan je Tomaž Robič plaval v finalu 50 metrov hrbtno, kjer je osvojil 4. mesto. Še bolje je šlo Sari Lampret, saj je plavala v finalu na 50 metrov hrbtno, kjer je v svoji kadetski starostni kategoriji zmagala, medtem ko je bila na 50 metrov delfin šesta. Dobro je plavala tudi Naja Fridl, saj je odplavala tri osebne rekorde. Skupaj so v dveh dneh mladi člani PK Terme Ptuj izboljšali devet osebnih rekordov in so si priplavali skupno šest nastopov v različnih finalih.
DB
1. B DOL (ž)
REZULTATI 7. KROGA: Mozirje -Prevalje 3:1, OD Krim - Nova KBM Branik II 3:0, Vital Ljubljana - ATK Grosuplje 0:3, Piran - ŽOK Triglav Kranj 0:3, ŽOK SETO Ptuj - Swa-tycomet Zreče 1:3.
Tomaž Robič, Sara Lampret in Naja Fridl (vsi PK Terme Ptuj)
Športni napovednik
Nogomet • Trening v regijskem centru
MNZ Ptuj, program Grassroots, organizira za igralce selekcij U-12 in U-13 (letnike 2007 in 2006) trening v regijskem centru. Trening bo v četrtek, 29. 11., izveden na igrišču z umetno travo ob Mestnem stadionu na Ptuju.
Začetek treningov bo za mlajše selekcije ob 16.00 (zbor 15 minut prej), za starejše pa ob 17.30 (zbor ob 17.15). Glavni poudarek treninga bo igra 1:1 s poudarkom na obratih in preigravanju.
Razpis je objavljen tudi na spletni strani MNZ Ptuj.
20 Štajerski
Križemkražem	
torek • 27. novembra 2018
Strelstvo • MT Solin DC Open 2018
Kuharičeva do srebra z državnim rekordom
Da je talentirana in predvsem zelo marljiva mlada kovinarjeva strelka Urška Kuharic izjemno uspešna slovenska strelka, smo že večkrat zapisali, saj nastopa na vseh največjih tekmovanjih po svetu (evropskih in svetovnih prvenstvih, svetovnih pokalih, sredozemskih igrah, evropskih igrah ...). V začetku meseca je Or-možanka na mednarodnem tekmovanju v Solinu pri Splitu dosegla velik osebni mejnik, ko je bila najboljša slovenska predstavnica na zahtevnem tekmovanju, na katerem je postavila še nov kvalifikacijski državni rekord članic z zračno puško.
Urška Kuharic odlična, Nuša Žnidarič slavila zmago med mladinkami
Na tradicionalnem tridnevnem mednarodnem tekmovanju v Soli-nu, na katerem je sodelovalo več kot 250 strelcev iz osmih držav, so tekmovali številni slovenski strelci, ki so poskrbeli za nekaj odmevnih rezultatov. Najuspešnejši sta bili 24-letna Ormožanka Urška Kuharic s puško in 17-letna mlada slovenska olimpijka Anja Prezelj iz Železnikov, ki sta postavili nova slovenska kvalifikacijska državna rekorda.
Kuharičeva je prvi dan s sobotnimi kvalifikacijami opravila dob-
ro, dosegla je 621,3 kroga in osvojila 7. mesto. Najboljši rezultat je s 627,9 kroga postavila izjemna hrvaška in ena izmed najboljših strelk na svetu Snježana Pejcič, med Slovenkami pa se je najvišje uvrstila naša dvakratna olimpijka Živa Dvoršak, ki je s 622,0 kroga osvojila 5. mesto.
Odmevno mladinsko zmago pa je prvi dan dosegla druga Ormožanka Nuša Žnidarič, ki je bila s 616,5 kroga najboljša med mladinkami in osvojila končno 13. mesto v absolutni konkurenci kot šesta najboljša Slovenka.
Kuharičeva za 0,4 kroga izboljšala državni rekord
Drugi dan posamičnih tekmovanj sta najboljši Slovenki Urška Kuharič in Živa Dvoršak potrdili svoje dobro strelsko znanje in dosegli 1. in 3. mesto v kvalifikacijah, Ormožanka je s 629,2 kroga postavila še nov kvalifikacijski državni rekord med članicami! Urškino streljanje je bilo izjemno, kar potrjujejo tudi posamične serije z rezultati 104,8, 105,0, 106,0, 106,0, 104,6 in 102,8, s čimer je za 0,4 kroga izboljšala dosedanjo rekordno znamko, ki jo je dosegla Živa Dvoršak na mednarodnem tekmovanju v Trzinu januarja 2018.
Kuharičeva je bila odlična tudi v finalu, saj si je pristreljala končni obračun za zlato odličje in na koncu osvojila srebrno odličje, ko je za odlično srbsko strelko in olim-pijko Andreo Arsovič zaostala le za 1,3 kroga.
»Po slabše odstreljani prvi tekmi sem se druge lotila bolj samozavestno, zaradi česar mi je uspelo nastreljati zelo zadovoljiv rezultat. Tekma je bila naporna, zaradi visokih serij je bilo težko ohraniti koncentracijo in umirjenost vse do zadnjega strela. Na izboljšanje državnega rekorda sem zelo ponosna, saj je bil ta postavljen visoko in je predstavljal velik izziv. Odločnost in samozavest sem poskusila prenesti tudi v finale, kar mi je v veliki meri uspelo. Ker se zadnje čase v finalu nisem znašla najbolje, mi je bilo končno 2. mesto v veliko veselje in dokaz, da lahko streljam dobro tudi pod večjim pritiskom,« nam je po rekordnem dosežku v Solinu svoje občutke zaupala Ormožanka Urška Kuharič.
V finale pa sta se uvrstili še dve Slovenki. Živa Dvoršak je s tretjim dosežkom v kvalifikacijah
(625.4)	osvojila končno 4. mesto. Za las pa je finale ujela tudi druga ormoška strelka Nuša Žnidarič
(619.5),	ki je bila na osmem mestu le za desetinko boljša od Snježa-ne Pejčič, ki je kot favorizirana
Nogomet • 3. SNL sever
Tekma na robu incidenta
REZULTATI 15. KROGA: Sampion - Kety emmi Bistrica 2:2, Mons Claudius - Tehnotim Pesnica 2:1, Videm pri Ptuju - Dravinja 2:2, Avto Grubelnik Dravograd - Pohorje 5:2, Smartno 1928 - Zreče 4:1.
1.	ŠMARTNO 1928 15 10 2 3 40:22 32
2.	VIDEM PRI PTUJU 15 9 3 3 32:13 30
3.	KETY E. BISTRICA 15 9 3 3 31:15 30
4.	DRAVOGRAD 15 8 0 7 34:37 24
5.	DRAVINJA 15 6 3 6 26:27 21
6.	ŠAMPION 15 6 2 7 29:26 20
7.	ZREČE	15 5 5 5 18:22 20
8.	MONS CLAUDIUS 15 4 3 8 17:27 15
9.	TEHNO. PESNICA 15 4 3 8 17:28 15
10.	POHORJE 15 1 2 12 21:48 5
VIDEM - DRAVINJA 2:2 (1:1)
STRELCI: 1:0 Tement (8.), 1:1 Brglez (31.), 1:2 Gosak (48.), 2:2 Krajnc (63.).
VIDEM: Mikič, Plajnšek, Zelenik (od 83. Lah), Antolič, Adedoja, Cafuta, Vajda (od 53. Krajnc), Tement, Božak, Mohorko (od 74.
Bračič), Lovenjak. Trener: Robert Hojnik.
Nogometaši v 3. ligi sever so konec tedna odigrali srečanja zadnjega jesenskega kroga, na vrhu lestvice pa bodo prezimili igralci iz Smartnega, ki so izkoristili spodrsljaje Vidma in Bistrice.
Videmčani so na domačem igrišču v nestandardnem terminu - v soboto popoldan - gostili Dravi-njo. Ta je za Videmčane neugoden tekmec, na prvem medsebojnem srečanju v tej sezoni v Slovenskih Konjicah so npr. izgubili, rezultat je bil takrat 2:0. Že takrat so Ko-njičani, ki jih vodi trener Brane Vodopivec, proti Videmčanom uperili številne provokacije, podobno taktiko pa so uporabili tudi tokrat .
Domačini so odlično začeli tekmo in že v prvih nekaj minutah so
il Xt

strelka presenetljivo ostala brez finala. Žnidaričeva pa je z odličnim streljanjem nadaljevala tudi v finalu, kjer je v 18 strelih zadela le štiri devetice in se povzpela do končnega 5. mesta, kar je velik uspeh za 17-letno Ormožanko.
Za drugi rekordni dosežek je poskrbela Anja Prezelj iz Železnikov, ki se je s pištolo prvi dan v paru s Klemnom Tomaševičem v tekmi mešanih parov uvrstila v finale in osvojila 4. mesto. Nato je na prvi posamični tekmi z izenačenim članskim državnim rekordom 568 krogov osvojila še drugič četrto mesto v absolutni konkurenci, a med svojimi vrstnicami dosegla zmago z enakim rezultatom kot drugouvrščena Hrvatica Matea Marijana Strbac.
Futsal • 2. SFL
■MMfl
Foto: Strelsko društvo Kovinar Ormož
Ormoška strelka Urška Kuharic je v zahtevni konkurenci na mednarodnem tekmovanju v Solinu pri Splitu postavila nov kvalifikacijski državni rekord.
Najboljše streljanje pa je prihranila za zadnji dan, ko se je z novim državnim rekordom 570 krogov kot tretja najboljša uvrstila v fina-
le, kjer je prav tako pokazala odlično streljanje in brez večje napake osvojila bronasto odličje.
Simeon Conc
Pri Kixu prvi kiks Ptujčanov
Foto: Črtomir Goznlk
Nogometaši Vidma so kljub številnim provokacijam gostov iz Slovenskih Konjic ostali dovolj zbrani, da srečanja niso izgubili. Kljub temu je škoda za dvema izgubljenima točkama ...
imeli tri izjemne priložnosti. Kljub temu da jim jih ni uspelo realizirati, so bili v 8. minuti nagrajeni za napadalno igro: kapetan Žiga Te-ment se je s približno 18 metrov nekoliko s strani odločil za strel in žoga je končala v mreži - 1:0. Varovanci trenerja Roberta Hojnika so nadaljevali v podobnem tempu in po prodoru ter padcu Dominika Božaka v kazenskem prostoru, ko ga je gostujoči branilec potegnil za dres, so vsi na stadionu pričakovali enajstmetrovko. A sodnik Tadej Mežnar ni bil podobnega mnenja .
Gostje so nato začeli uporabljati znano tehniko provokacij igralcev Vidma, ti pa so kljub opozorilom trenerja temu »nasedli« in se z gosti spuščali v besedne dvoboje. Tekma se je zaradi tega obrnila na gostujočo stran, za katere je izenačil njihov najboljši strelec Blaž Brglez -1:1.
Ob polčasu je bilo pred vhodom v garderobe izjemno napeto, gostje nikakor niso nehali zmerjati domačinov. To se je preneslo tudi v drugi del in ob zmanjšani koncentraciji domačinov so gostje to izkoristili za vodstvo -1:2.
»Zelo je bilo pomembno, da smo se po tem zaostanku pobrali in nizali priložnosti. Božak je tako zadel stativo, hitro po vstopu na igrišče pa je Sebastjan Krajnc po lepi podaji Adedoja izenačil rezultat na 2:2. V nadaljevanju lahko obžalujemo predvsem priložnost Krajnca, ko je poskusil s strelom z glavo, a do spremembe rezultata ni prišlo,« je dejal Robert Hojnik.
Kot ob polčasu je bilo zelo napeto ozračje tudi po tekmi, ko so se gostujoči igralci spuščali v verbalne dvoboje celo z navijači ... Res neprimerno...
JM
Kix Ajdovščina - FC Hiša daril Ptuj 6:3 (3:0)
STRELCI: 1:0 Markovič (3.), 2:0 Markovič (11.), 3:0 Markovič (18.), 3:1 M. Senekovič (25.), 3:2 U. Se-nekovič (30.), 3:3 Pihler (33.), 4:3 Vanceta (38.), 5:3 Ignjatovič (39.), 6:3 Žonta (40.).
FC HIŠA DARIL PTUJ: Stepišnik, Domjan, U. Senekovič, Katan, Tu-šek, Pihler, Ramadani, M. Sene-kovič, Klemenčič, Letonja, Vrabel. Trener: Dejan Kraut.
Čeprav sta ekipi Ptuja in Tomaža v letošnji sezoni zelo dominantni in sta bili doslej za ostale ekipe nepremagljivi, pa je bil v soboto ta niz prekinjen. To je uspelo Ajdovcem, ki so v nenavadni tekmi prizadejali Ptujčanom prvi poraz v sezoni.
Trener Ptujčanov Dejan Kraut je doslej redno poudarjal, da je treba za zmago v vsaki tekmi dati svoj maksimum, sicer hitro zaidejo v težave. V Ajdovščini so prvi polčas odigrali pod dosedanjim nivojem in težave so bile očitne. Medtem ko sami v napadu nikakor niso mogli spraviti žoge za hrbet odličnega domačega vratarja, so v obrambi klonili kar trikrat! V vseh treh primerih je bil uspešen Goran Markovič, ki doslej ni kazal kakšne briljantne strelske forme (v sedmih tekmah je dosegel le dva zadetka), v soboto pa je kar eksplodiral!
Ko so v odmoru v slačilnici gostov odmevali povišani toni trenerja, je na igrišče pritekla drugačna, boljša ekipa FC Hiša
daril Ptuj. Stalni pritisk je obrodil sadove in z zadetki bratov Sene-kovič ter kapetana Pihlerja so se Ptujčani »vrnili v igro«. Ko so sami pričakovali piko na i (beri vodilni zadetek), se je na veselje približno 70 domačih navijačev tekma znova obrnila v nepričakovano - domačo smer. Andrej Vanceta je domačine tri minute do konca popeljal v vodstvo in Ptujčanom ni preostalo drugega kot popolno tveganje in popolni napad. A se jim računica ni izšla, domačini so iz dveh nasprotnih napadov le še potrdili zmago .
Da tokrat nekaj v ekipi Ptuja ni bilo na svojem mestu, priča podatek, da je v dosedanjih sedmih tekmah skupaj prejela le 10 zadetkov, tokrat pa v eni sami kar pol ducata!
Tomaž ŠIC bar - Miklavž TBS Team24 7:1 (4:1)
STRELCI: 1:0 Kos (6.), 2:0 Krajnc (13.), 3:0 Krajnc (15.), 4:0 Gašparič (17.), 4:1 Čolič (18.), 5:1 Dragosa-vac (23.), 6:1 Dragosavac (35.), 7:1 Gašparič (37.).
TOMAŽ ŠIC BAR: Caf, Klanjšek, Skoliber, Kos, Goričan, Belšak, Gašparič, Koren, Miklašič, Dragos-avac, Krajnc. Trener: Bojan Cunk.
Okrog 70 gledalcev je v ljutomerski športni dvorani uživalo v še eni prepričljivi predstavi ekipe Tomaž SIC bar. Zasedba trenerja Bojana Cunka, ki je iz kroga v krog številčnejša, je od prve minute kazala, kdo je gospodar na igrišču in si ustvarjala številne priložnosti.
2. SFL
1.	TOMAŽ SIC BAR
2.	HIŠA DARIL PTUJ
3.	ŠD MLINŠE
4.	KIX AJDOVŠČINA
5.	DLAN LOGATEC
6.	MIKLAVŽ TBS
7.	EXTREM SODRAŽICA8
8.	VELIKE LAŠČE 8
9.	DOBREPOLJE 8
10.	KEBELJ	8
0 1	57:18
0	1	41:16
1	3	27:21 1 3	25:24
0	4	44:39
1	4	20:31 0 5	29:36
2 3	3	26:33
2 2	4	28:26
0 0 8	9:62
Do prvega zadetka so domačini prišli preko odlične celjske naveze Dejan Kos-Darijo Dragos-avac, ki sta z dvojno podajo povsem osmešila gostujočo ekipo. Terensko premoč je kronal Žan Krajnc, ki je na svoji drugi tekmi v prleškem dresu znova zabil dva zadetka. Visoko zmago sta potrdila s po dvema zadetkoma Mitja Gašparič in Dragosavac, ki nadaljuje svoj pohod k nazivu najboljšega strelca lige. Dragosavac je dosegel že svoj 20. zadetek v sezoni in ima lepo prednost pred zasledovalci.
V naslednjem krogu bo Tomaž SIC bar gostoval v Zagorju ob Savi pri Mlinšah. Gre za derbi kroga, ki pa bo imel zgodovinski pomen. Prvič v zgodovini 2. SFL bo namreč potekal neposredni prenos dvoboja, ki ga bodo ljubitelji futsala lahko spremljali na spletni strani www.futsal.si. Dvoboj prvo- (Tomaž SIC bar) in tretjeuvrščene ekipe (Mlinše) bo odigran brez pomembnega člena v prleški ekipi Dejana Kosa, ki si je proti Miklavžu »prigaral« četrti rumeni karton in bo moral tekmo spremljati s tribune.
M,MŠ
Foto: Miha Soštarič
Prleška zasedba Tomaž ŠIC bar igra d tej sezoni uidno ulogo t; 2. SFL.
Boš tudi ti Božiček za en dan?
Če želite tudi vi narisati enemu izmed socialno ogroženih otrok ali starostnikov nasmeh na obraz, se pridružite dobrodelni akciji »Božiček za en dan« in prinesite darilo
na zbirno mesto v Mladinski center Ormož. Dobrodelna akcija je v Slovenijo pripotovala leta 2012. V njej lahko sodeluje vsakdo in resnično postane Božiček za en dan ter osreči
KERAMIIM
SALON KERAMIČNIH PLOŠČIC K 0 0 IN KOPALNIŠKE OPREME 0 0 0
Tržaška cesta 65 2000 Maribor Slovenija
http://www.keramin.eu
V, 00386 (0) 2-33-12-612 fcB 00386 (0) 2-33-12-619 00386 (0) 51-610-489 trgovina@keramin.si
Ideje v kopalnici kot nikjer drugje!
otroka iz socialno ogrožene družine ali pa starostnika. Takole gre: prijavite se na spletni strani www. bozicekzaendan.si, kjer si izberete otroka ali odraslega, ki ga želite obdariti. Nato razmislite, kaj boste podarili, vsaka škatla pa naj vsebuje nekaj za cartanje (plišasti medvedek, punčka ...), pripomočke za osebno higieno (milo, gel za tuširanje ...), šolske potrebščine (svinčniki, barvice, radirke ...), kos oblačila in kakšno sladkarijo. Okrašeno, napolnjeno in z etiketo opremljeno škatlo nato dostavite na zbirno mesto.
V Ormožu lahko oddate svoje darilo v grad v prostore Mladinskega centra Ormož, kjer darila sprejemajo do torka, 4. decembra, vsak delavnik od 9. do 17. ure. »Ni čisto nujno, da so stvari povsem nove, morajo pa biti zelo dobro ohranjene. Ne boste verjeli, kaj vse ljudje podarijo. Lani smo v škatlah naleteli na napol obrabljene barvice, nekaj jih je celo manjkalo, razlite barvice za steklo, strgane plišaste igrače ipd. Nekateri zares nimajo občutka in prav zaradi njih je objava, kaj je ustrezno in kaj ne, napisana na tak način. Pri
naši akciji gre za to, da lahko ljudje za točno določenega nadobudneža pripravijo darilo, takšno, kot bi želeli, da ga prejmejo sami ali njihovi otroci,« pojasnjujejo Božičkovi pomočniki na omenjeni spletni strani. Akcija se je v vseh teh letih zelo lepo prijela. Medtem ko so prvo leto zbrali 225 škatel, so že naslednje leto zbrali 3.721 daril, v 2014 7.406, v 2015 8.899, v 2016 10.379 in lani rekordnih 11.355. Tako so doslej narisali že skoraj 42.000 nasmehov na lica nadobudnežev in v zadnjih letih tudi starostnikov.
Kolofon
Priloga Veseli december, 27. november, 2018
Urednica priloge: Simona Meznarič
Fotografije in prispevki:
Simona Meznarič, Črtomir Goznik, Media24, Natalija Škrlec, Monika Horvat, Alenka Šmigoc Vinko in Majda Goznik.
Lektoriranje:
Lea Skok Vaupotič
Tehnično urejanje: Slavko Ribarič.
rji»

2
VESELIJEcEMBER oglasna priloga
tednika
Pecivo, ki lahko počaka ...
Ne vem, kakšen je vaš odnos do predprazničnega dogajanja, ampak meni gre na živce, da takoj po tem, ko se iz reklamnih katalogov naših trgovcev in z njihovih prodajnih polic poslovijo prvonovembrske ikebane, na njihovo mesto pride božično-novoletno okrasje. To je vendarle prekmalu! Potem pa se človek v teh dveh predprazničnih mesecih vsega tako nasiti, da za božič in novo leto z večjim pričakovanjem misli na zimske počitnice ali valentinove srčke ... Na, pa ti prileti elektronsko sporočilo časopisne šefice (očitno je podlegla prazničnemu kičeraju v naših trgovinah in trgovinicah, da o božičnih Dunajih, Zagrebih, Budimpeštah ne govorimo), naj poiščemo za novo leto sladke recepte, ki jih lahko udejanjimo kakšna dva tedna pred prazniki, da bomo za praznike imeli mir. Ampak žal: pecivo dva tedna pred prazniki je misija nemogoče. Ne zato, ker ne bi obstajalo, ampak zato, ker pri naši hiši ne bi ostajalo. Ko se nekaj speče, se začne jesti! Praznično pričakovanje gor ali dol. Ampak smo vseeno poskušali uresničiti misijo nemogoče (konec koncev: v filmu je oni mali tip že nekajkrat uspel). Da bo kaj od tega dočakalo leto 2019, pa ne garantiramo ... In kaj smo od dolgoročnega našli? Večinoma gre za klasiko, kar vam kaže tudi fotografija: čokoladno-orehove kroglice (ista vsebina, različni posipi), medenjaki in krhke kokosove kroglice, vanilijini rogljički, lunice (včasih so jim rekli
čokoladni polmeseci), 'mašin keksi' (namesto masla ali margarine uporabite kokosovo maščobo) in lešnikovi trikotniki.
Krhke kokosove kroglice
Sestavine: 18 dag moke, 10 dag masla, 6 dag sladkorja, 2 rumenjaka; posip: 2 dag kokosove moke, 2 dag sladkorja.
V moki sesekljamo maščobo (mi smo namesto masla uporabili kokosovo mast -kroglice so dosti krhkejše; ampak to mast moramo zaradi trdote naribati na ribežen za jabolka), primešamo 6 dag sladkorja in z rumenjakoma umesimo testo (če ni dovolj voljno, dodamo malo mleka). Oblikujemo v hlebček in pustimo počivati. V manjši posodici zmešamo sestavine za posip. Iz testa oblikujemo kroglice (velike za eno čajno žličko), jih povaljamo v posipu in položimo na pekač, prekrit s papirjem za peko. Pečemo pri 200 stopinjah Celzija svetlo rjavo.
Mehki medenjaki
Sestavine: 50 dag moke, kavna žlička sode bikarbone, 15 dag masla ali margarine, 15 dag sladkorja v prahu, 2 jajci, 15 dag tekočega medu, ščep cimeta.
Iz naštetih sestavin zamesimo testo in ga damo v vrečko ali folijo. V hladilniku naj počiva 1 uro ali več. Nato iz testa oblikujemo kroglice poljubne velikosti in jih dajemo v pekač, obložen s peki papirjem. Pečemo pri 180 stopinjah Celzija okoli 12 do 15 minut. Pečene in
r = = 1 »S"-: 5
ïfSPfi!» ~ -
Na tem dvonadstropniku najdete (od zgoraj navzdol): čokoladno-orehove kroglice (ista vsebina, različni posipi), v prvem nadstropju medenjake in krhke kokosove kroglice, v pritličju pa vanilijine rogljičke, lunice, 'mašin kekse' in lešnikove trikotnike.
ohlajene hranimo v dobro zaprti posodi.
Lunice
Sestavine: 24 dag sladkorja, 24 dag čokolade v prahu, 24
dag moke, 24 dag margarine, 6 jajc; preliv: 24 dag sladkorja, 5 žlic ruma, sok 1 limone.
Vse sestavine damo v posodo in dobro premešamo. V
pekač (velik 30 x 40 cm) damo peki papir, po njem razmažemo maso in pečemo okrog 15 minut pri 200 stopinjah Celzija. Medtem pripravimo preliv (naj bo tako
gost, da prevleče hrbtno stran žlice) in ga razlijemo po pečenem pecivu. Ko je pecivo še vroče, takoj začnemo z manjšim modelčkom za krofe (ali kozarcem) izrezovati lunice.
Lešnikovi trikotniki
Sestavine: testo: 20 dag
moke, 10 dag sladkorja, 1 vanilijin sladkor, 1 jajce, 10 dag margarine; nadev: 15 dag margarine, 15 dag sladkorja, 1 vanilijin sladkor, 3 žlice vode, rum po okusu, 30 dag mletih lešnikov, marmelada za premaz testa; 20-30 dag raztaljene čokolade za pomakanje trikotnikovih krakov. Sestavine za testo zgnetemo v voljno testo in razvaljamo na peki papirju v velikosti pekača iz pečice. Razvaljanega večkrat prebodemo z vilicami, premažemo z marmelado, po vrhu pa enakomerno razporedimo nadev. Za nadev v kozici raztalimo margarino in sladkor, dodamo vodo, rum in lešnike. Dobimo gostljato, vendar mazavo zmes. Pečemo v pečici pri 180 stopinjah Celzija okrog 30 minut. Ko je pečeno, se testo na robovih rahlo obarva. Pustimo, da se na pekaču ohladi do mlačnega. Tedaj ga razrežemo najprej na enako velike kvadrate, nato pa kvadrate po diagonali še na trikotnike. Dobro ohladimo, da se trikotniki strdijo. Nato krake pomakamo v staljeno čokolado in jih polagamo na peki papir, da se čokolada strdi.
Pa prijetno praznično peko!
staršif^r
J PRIREDITVE DECEMBER 2018
<
datum PRIREDITVE PETEK, 30.11-2018
lofi^jjil?!®
NEDEUMJ2J9™
PETEK, 7.12-2018 SOROTA, 8.12.2018
NEDELJA, 9.12- 2018
PETEK, 14.12-2018 SOBOTA, 15.12.2018
^EMIJL®
P0NED.,31.12.2018
NAZIV PR1RED1TVE___
■fflBSEiSn^
SREDIŠČU__5—,—
komeduajcar^O^pač^^ PRAZNIČNI VIKEND PRAZNIČNI VIKEND
^vešeudankuhu^
luck na
NOVOliTNUEML NOVOLETNA 0RDAR1TEV OTROK
vprazničiM
B0ii§HttMjTARSt
SILVESTROVANJE
ORGANIZATOR PRIREDITE
I občina starše, društvo ajda^
[tdstârsT tKGDPTiČiČA
^^¡AŠDIŠEČIDOM I in TD STARŠE [»VON^DIŠEČIDOM IjnTDSlARŠE^ iKGDPričjcr Ikszlatoličje
1 STARŠEJN^BCINAJTA^
i KUD »IVAN L0NČAR1Č« TRNIČE
[ÔÎSTÂRIT [SDSTARŠi
LOKACIJA PRIREDITVE
f^BCINA^TARSETv^^® SRED1SCE | STARŠE
lAVLAOlSTARŠE-
¡VAŠKO SREDIŠČE STARŠE ¡VAŠKO SREDIŠČE STARŠE teeEN&OR&lST^ I PRED GASILSKIM DOMOV
|v^LAIOUČJU_
[vaŠKO SREDIŠČE STARŠE
[večnamenskadvoranaošs^r«
[cerSvvJ^^
tpROSTORTsoifARŠE
[iS
[0017:00
ID02MHL
iÔDVwiÎf l0021^ IjmhT
115:00 117:00
118:00
[Tmo [m-MT

Vaš župan Bojan Kirhis
h r_f/
^ r fSj^J
3
DECEMBER, oglasna priloga
Priložnost za zabavo in spoznavanje pravil
V zimskem času, ko je zunaj mrzlo, otroci pogosteje posegajo po različnih družabnih igrah, ki jih lahko igrajo doma, v dnevni ali otroški sobi. Družabne igre imajo na otroke, pa tudi odrasle veliko pozitivnih učinkov, saj jih povezujejo, zabavajo in motivirajo. Večina tovrstnih iger ima namreč nasprotnike, kar pomeni, da bo ob koncu igre nekdo zmagovalec, nekdo pa poraženec. Otroci se tako s pomočjo družabnih iger učijo doživljati zmage in poraze, pa tudi samostojnega in timskega reševanja problemov. Družabne igre mlajše otroke spodbujajo k štetju, saj večina iger vsebuje poznavanje številk ali črk. Poleg tega spodbujajo družabnost, nas zabavajo, spodbujajo k razmišljanju, učijo komunikacijskih spretnosti, izboljšujejo motoriko in ročne spretnosti. Kot pojasnita Sara Korotaj in Nastja Štucl, vzgojiteljici Vrtca Ormož, se otroci lahko v tem zimskem času doma igrajo z lego kockami, lesenimi kockami, sestavljajo sestavljanke, vstavljanke ali napeljevanke. Igre izbiramo glede na interes otrok, njihovo zmogljivost in starost. Družabne igre se lahko igrajo
s starši ali starejšimi brati ali sestrami, ki jim razložijo ali preberejo navodila ter jih med igro spodbujajo. "Igre izbiramo glede na otrokovo zanimanje, znanje ter da se poleg tega še naučijo nekaj novega. Z različnimi igrami in zadolžitvami pri otrocih razvijamo samostojnost, iznajdljivost, domišljijo, strpnost, finomotoriko, gibalne spretnosti, samozavest, občutek pomembnosti in odgovornosti," pojasnita. Malčki do tretjega leta imajo najraje igre, pri katerih uporabljajo svoje čute in pridobivajo številne senzorne izkušnje. Prav te pomembno vplivajo na razvoj možganskih povezav, ki omogočajo razvoj otrokovega mišljenja, jezika in motorike. Starejši predšolski otroci pogosto uživajo tudi v igrah, ki spodbujajo razvoj domišljije.
Otroci imajo izjemno radi tudi plastelin, saj so jim všeč senzorne izkušnje ob stiskanju, valjanju in oblikovanju materiala. Otrokom ponudimo tudi lesene palčke, gumbe, slamice, trakove iz lepenke, da lahko iz njih ustvarijo karkoli domišljijskega. Zanje bodo zagotovo zanimive tudi igre s testom. Mečkanje
testa, izdelava 'kroglic' in 'črvov' poleg neizmerne zabave pomagata tudi pri razvoju fine motorike. Iz testa lahko otroci s škarjami krojijo različne oblike, po njem rišejo z zobotrebci ali postavljajo slamice.
Še zmeraj so tako med otroki kot tudi pri odraslih priljubljene nekatere igre, ki nikoli ne bodo odšle v pozabo: Človek ne jezi se, 4 v vrsto, domine, mikado, Črni Peter in druge. Tudi monopoli je še zmeraj zelo priljubljen,
prav tako pa bodo otroci veseli, če jih boste naučili veščin igranja šaha ali katere od iger s kartami. ''Otroci lahko v hladnih zimskih dneh doma tudi režejo, lepijo in barvajo. Skupaj s starši lahko
telovadijo, se skrivajo, pojejo, berejo, pripovedujejo ob slikanicah, si ogledajo kakšno risanko. Dobro je, da starši družabne igre igrajo skupaj z otroki - zaradi razvoja govora, razvijanja strpnosti in navajanja na upoštevanje pravil. Ko so otroci že nekoliko večji in samostojnejši, lahko več pomagajo v gospodinjstvu, pomagajo mlajšim sorojencem pri nalogah, rešujejo miselne uganke, križanke, gradijo hiše s konstrukcijskimi seti, razstavljajo in sestavljajo zavozlanke. Ko so otroci dovolj veliki, da so občasno sami doma, naj se igrajo družabne igre, domišljijske igre, igre vlog, igre s kockami, mehkimi igračami,'' še pojasnita Sara Korotaj in Nastja Štucl. Seveda pa lahko otroci staršem pomagajo tudi pri gospodinjskih opravilih -peka peciva bo zagotovo zelo zabavna. Poleg tega lahko še sami zložijo nogavice ali odejo, pomagajo pripraviti oblačila, pospravijo igrače, si nalijejo vodo, zalijejo sobne rastline. Kot pravita sogovornici, pa se seveda tudi v mrzlem zimskem vremenu lahko z otrokom odpravimo na krajši sprehod.
QL čarobni december v Qlandii
Promocijsko sporočilo
Pred vrati je najbolj QL mesec v letu, ki se ga vsi veselimo. V nakupovalnih centrih Qlandia smo se letos odeli v čarobnost, ki jo želimo radodarno razdeliti tudi med naše zveste obiskovalce. Našli jo boste v dogodkih in dogajanju za odrasle in otroke, ki vas bo spremljalo skozi cel december.
Praznična čarobnost
Veste, v čem se v resnici skriva čarobnost praznikov? V božičnih zgodbah, v darilcih, ki jih zvečer na skrivaj zavijate, v smrečici, ki jo okrašujete skupaj s svojimi najbližjimi, v vročem kakavu, ki mamljivo diši iz mamine kuhinje ... Vzemite si čas za vse te trenutke, preživite jih s svojimi najdražjimi. Ne dovolite, da vas evforija prevzame do te mere, da ne boste mogli uživati v veselem vzdušju.
In prav veselega vzdušja bo v Qlandii decembra v izobilju. Poskrbeli smo za smeh, zabavo, nagrade in darila, za odrasle in otroke, za tečnobe in lenobe, za sladkosnede ... za vas.
QL namig
Podarite Darilno kartico Qlandia in čas za
nakupovanje, ki vam bo ostal, raje preživite s tistimi, ki vam največ pomenijo.
MIKLAVZEVANJE ALI ZGODBA 0 MIKLAVŽEVI ČAROBNI OMARI
Jo poznate? Začne se nekako takole: nagajivi škratek se odloči, da bo prehitel Miklavža in kar on razdelil otrokom darila. Zelo enostavno, saj ve, da Miklavž skriva darila v čarobni omari. Vse pa se spremeni, ko škratek ugotovi, da je omara zaklenjena. Odpre jo lahko samo s pomočjo otrok, ki mu bodo pomagali opraviti čudežne naloge ... Vabljeni v vam najbližjo Qlandio (otroke čakajo posebna darilca, na koncu pa še presenečenje -obisk Miklavža):
•	v torek, 4. decembra, ob 17. uri v Qlandii Maribor,
•	v sredo, 5. decembra, ob 17. uri v Qlandii Ptuj.
5. 12. ob 10.30 nas Miklavž obišče tudi v Qcentru
Ptuj, kjer bo za otroke uprizorjena zabavna otroška predstava z obdarovanjem otrok. Toplo vabljeni vsi otroci! Več na: https://www.qlandia.si/si/ ptuj/qcenter-ptuj.
VELIKA DECEMBRSKA NAGRADNA IGRA
Ves december boste obiskovalci in prijatelji Qlan-die lahko sodelovali v nagradni igri in se potegovali za nagrade v skupni vrednosti kar 7.000 eur.
Kdo lahko sodeluje?
Vsak, ki ima fizično ali elektronsko Darilno kartico Qlandia. Kupon odvrzite v žrebalno skrinjico na INFO točki trgovine Spar ali megamarketa Inter-spar v vaši Qlandii.
Oblikujte svojo kartico in sodelujte brez nakupa
V	nagradni igri pa lahko sodelujete tudi brez nakupa, in sicer tako, da pokažete malce umetniške žilice in kreativnega navdiha. Na spletni strani www.qlandia-kartica.si oblikujte Darilno kartico po svojem okusu in jo objavite v spletni galeriji. Bi radi podarili Darilno kartico, ki ste jo oblikovali? V spletni galeriji lahko izberete katerokoli od unikatnih kartic in opravite svoj nakup.
V	žrebanju 7. januarja 2019 bo kar 175 nagrajencev prejelo darilne kartice Qlandia v vrednosti 40 eur (nagradni sklad 7.000,00 eur). Boste med njimi?
NAJLEPŠA BOŽIČNA DREVESCA
Otroška ustvarjalnost je brezmejna, prav tako njihovo navdušenje nad decembrskimi prazniki. Zato smo k sodelovanju pri ustvarjanju čarobnega vzdušja v Qlandii povabili tudi lokalne vrtce.
Nagradni natečaj za vrtce
Otroci bodo skupaj z vzgojiteljicami ustvarili svoje unikatne okraske. Ogledali si jih boste lahko na petih božičnih drevescih, ki so razstavljena v vaši najbližji Qlandii (Ptuj, Maribor). Morda se vam ob tem porodi kakšna ideja za okrasitev doma!
Vsi otroci so zmagovalci
Strokovna komisija bo konec meseca izbrala najlepše božično drevo, zmagovalce pa nagradila z otroško predstavo v izvedbi Zavoda Enostavno Prijatelji v njihovem vrtcu. Brez skrbi, tudi vsi drugi otroci, ki so sodelovali v natečaju, bodo nagrajeni - ker cenimo trud in ustvarjalnost.
#QLkakav V ČAROBNEM KOTIČKU
Praznično obarvano nakupovanje in živahno dogajanje ni le čarobno, zna biti tudi precej naporno. Tega se zavedamo, zato smo poskrbeli, da si bodo naši obiskovalci vmes tudi odpočili, se posladkali, v miru poklepetali in se prepustili prazničnemu vzdušju. Med 27. in 30. decembrom se v popoldanskem času oglasite v našem čarobnem kotičku vaše najbližje Qlandie, kjer vam bomo postregli z lončkom brezplačnega #QLkakava. Naj vas pogreje in nasmeje. Če se ga boste res razveselili, naredite selfi in obdarili vas bomo s posebnim QL termo lončkom. Da vas bodo topli napitki greli tudi v prihodnjem letu!
Praznično povabilo na kavo
Tradicija pitja kave je stara stoletja, pri nekaterih narodih, kulturah, pa je bilo pitje kave obred po obroku. Srečevanje ob kavi je danes zagotovo najpogostejši družabni stik. Ob kavici se srečamo s prijatelji, znanci, tudi poslovnimi partnerji, da uredimo službene zadeve. Kava je tradicionalno poživilo, ki povabljene poživi in sprosti. Tako naj bi že skodelica kave naše telo oskrbela tudi z 200 miligrami kofeina. Koliko ga naše telo zahteva, pa je odvisno od samih navad pitja kave. Tisti, ki kavo uživajo vsak dan, brez nje ne morejo. Spet na druge, ki je ne pijejo, pa lahko že ena sama skodelica kave vpliva slabo, prinaša občutek slabosti, šumenja v ušesih, tresavico. Kofein, ki ga vsebuje, učinkuje na organizem veliko prej kot tein v čaju. Najbolj dišeča in aromatična je kava takoj po kuhanju, zato jo moramo servirati takoj. Postana kava izloča grenke in trpke snovi. Ne glede na to, koliko časa bodo gostje pri nas, postane kave ne smemo servirati. Če si jo gostje še zaželijo, skuhamo svežo. Sladkamo jo vedno že med kuho; če pa ne poznamo okusa svojih gostov, na mizo prinesemo tudi sladkornico. K črni kavi spada najmanjša žlička, kavna žlička. Če smo kavo že osladili med kuhanjem, jo serviramo brez žličke. Tako ravnamo tudi, ko pripravimo ekspresno kavo ali kavo iz instantnih kavnih praškov. Postrežemo jo z mlekom, brez mleka in s smetano, ki jo serviramo posebej ali pa jo nadenemo v kupčkih v vsako skodelico. V manjše skodelice nalijemo tudi hladno ali toplo mleko, če ga gostje želijo ali pa ga že sami pred tem nalijemo v skodelice. Doma še vedno najpogosteje kavo kuhamo v džezvi. Iz nje jo tudi nalivamo v skodelice pred gosti ali pa tudi prinesemo že nalite. Zelo pomembno pa je, da kavo, ki mora biti dobra, saj
Ford C-MAX
že za
15.960 €*
Kavne skodelice iz tankega, finega porcelana so še vedno najlepše.
Modra kava (vestalkina kava)

..■tjfcv

Roza kava (aurora kava)
Ford je naša prva izbira.


-__vl'J^
S5E=—----
PRVAIZBIRA.SI
POPUSTI NA VOZILA IZ ZALOGE
I ZAVAROVANJE
POSEBNA PONUDBA KASKO ZA 1€"
avto triglav maribor
PTUJSKA CESTA 132
2000 MARIBOR, 02 46 00 150
AVTO-TRIGLAV.SI
gre v primeru povabila na kavo za skromno pogostitev, obvezno postrežemo v lepih skodelicah, ki naj bodo iz tankega, finega porcelana, ki kavi tudi ne dajejo nobenega priokusa, kar se lahko zgodi, če jo postrežemo v plastiki. Pod kavno skodelico lahko podstavimo tudi lep prtiček, tudi barvna papirnata servieta bo pravšnja odločitev. Če bosta na mizi še lep prt in cvet, pa bo vzdušje in razpoloženje ob pitju kave še pristnejše. Vedno se je vredno potruditi v takih trenutkih. Še posebej pa v predprazničnih in prazničnih dneh, ko vsi živimo v nekem pričakovanju, ko si vsi želimo, da bi nam novo leto prineslo predvsem veliko lepega, da bi bili zadovoljni in zdravi. Kavo z mlekom, brez mleka in s smetano pa lahko v teh trenutkih nadomesti
drugačna kava, ki že po videzu zaradi barvnih učinkov in postrežena v visokih steklenih kozarcih prinaša lepe občutke, kaj šele, ko steče po naših grlih in ko se razleze v naše žile. Naša „zlata" pripravljavka kave Damjana Trstenjak iz hotela Primus na Ptuju, ki se že vrsto let z vsakoletnih tekmovanj na Gostinsko-turističnem zboru v pripravi in postrežbi vrača z zlatimi priznanji (medaljami), je za praznično druženje ob kavi v decembru pripravila dva kavna „koktejla", poimenovana po rimskih boginjah, kavi za posebne priložnosti, ki si jo lahko naročite tudi v hotelu. Pri pripravi modre kave (vestalkine kave) je uporabila: mleko, espresso, liker blue quraqao in kokosov sirup. Roza kava (aurora kava) pa je sestavljena iz mleka,
espressa, grenadine sirupa, ki kavi daje tudi roza barvo, ruma kahlua in likerja baileys. Tudi rob kozarca je posladkan z grenadine sirupom, tako da je tudi rob užiten. Lepi kozarci za martini so prava izbira za takšne posebne kave. Še zdaj lahko poskušamo s pripravo, da bomo na decembrskih praznovanjih blesteli s svojimi mojstrovinami, le vedeti moramo, kako se med seboj ujemajo sestavine, kot pri modri kavi liker blue quraqao in kokosov sirup, ker vedno mora prevladovati okus po kavi ne glede na sestavine. Če ubijemo okus po kavi, dobimo neko drugo pijačo. Če greste na sestanek, pa si naročite ali pripravite takšno kavico, je vse lažje, pove Damjana. S tem, ko se bomo odločili za modro ali roza kavo, se bomo tudi malo oddaljili od nekaterih decembrskih tradicij, kot je pitje kuhanega vina ali penine. Svoje pa naredi tudi barvna kombinacija takšne kave.
Damjana si doma vedno skuha turško kavo po maminem receptu, ki ga je spoznala že v drugem razredu osnovne šole, pove. Že do nekdaj je rada kuhala kavo, piti pa jo je začela zelo pozno, v tretjem letniku srednje šole. Vodo za kavo vedno trikrat zavreta, praviloma pa bi morala zavreti še večkrat. Sladkata jo zelo malo, ker obe pijeta nesladkano kavo, sladkor dodata le za okus. V večkrat zavreto vodo nato zakuhata dve žlički in pol kave za dve skodelici, ki tudi mora trikrat zavreti. Nazadnje dodata še malo hladne vode.
Praznični dogodki v o i) čini Kidričevo od 25. novembra 2018 do 6. januarja 2019
Od ponedeljka do petka od 15. do 21. ure / v soboto m iiedeljo od 14. do 21. ure 24. decembra od 14. do 18. ure / 3L decembra od 15. do 18. ure
VEČINFO: https://www.facebook.com/podtisocerimizvezdami/
Ford C-Max / Uradna poraba goriva: 3,8-6,8 1/100 km. Uradne specifične emisije CO2: 99-154 g/km. Emisijska stopnja: Euro 6b, uradne emisije NOx: 0,0200-0,3510 g/km, specifične emisije trdih delcev: 0,00018-0,00400 g/km, število delcev: 0,02-29 x 10". Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. *Ford C-MAX Trend, 1.0 EcoBoost 74 kW (100 KM). / Cena velja v primeru financiranja. **Ob nakupu vozila Ford C-MAX iz zaloge prejmete osnovno in kasko zavarovanje za celo leto za samo 1 €. Akcija velja za omejeno količino vozil. Za več informacij o vozilih, vključenih v to akcijo, se obrnite na pooblaščene prodajalce vozil Ford. Slike so simbolične. Za napake v tisku ne odgovarjamo.
5
DECEMBER, oglasna priloga ^jajBSIlgailinil^^^H
Priljubljeni tudi večdnevni adventni izleti
Potepanje po pravljično okrašenih ulicah in mestih, na stotine vabljivih stojnic in vonj po dišečem kuhanem vinu ter sladkih dobrotah so popoln uvod v praznične decembrske dni. Slovenci se še vedno v tem času najraje odpravijo na predbožične izlete v že klasično želene evropske prestolnice in mesta, vse bolj pa postajajo priljubljeni tudi večdnevni izleti, kažejo rezervacije pri turističnih agencijah. Adventni avtobusni izleti so v decembru stalnica turističnih agencij. Čeprav se slednje vsako leto trudijo ponuditi kaj novega, izkušnje kažejo, da se Slovenci še vedno radi odpravljajo na adventne avtobusne izlete na znamenite božične sejme v bližnja evropska mesta in prestolnice. Tako tudi letos največji obisk beležijo pri naših severnih sosedih, na Dunaju, v Salzburgu, v štajerskem Gradcu in Mariazellu, ter izlete v vedno popularne druge evropske prestolnice in mesta, kot so Salzburg, Praga, Budimpešta in München. Zadnje čase zelo pritegne še bližnji Zagreb, ki je vsako leto bogatejši za nekaj blišča. Poleg enodnevnih adventnih izletov veliko povpraševanje opažajo po večdnevnih
obiskih Hamburga, Berlina, Londona, Istanbula, Pariza in Amsterdama. Med predbožičnimi izleti z letali prednjači še Španija, ki je v decembrskem času še posebej očarljiva. Tako si bo veliko turistov ogledalo okrašeno Barcelono, Madrid in Valencijo, nekateri pa se bodo odpravili v Porto in Lizbono. Veliko je zanimanja tudi za tako imenovane »dvojne« programe, kjer si popotniki ogledajo dve mesti, na primer Nurnberg in Rothenburg, Bratislavo in Dunaj,
Beograd in Avalo, Salzburg in Wolgangsee, Prago in Dresden ...
Agencije vabijo tudi k Božičku v goste, na Finsko, ob klasiki kaže izpostaviti še Gubbio z največjo božično jelko na svetu, francoski Colmar z zares bogatim božičnim sejmom in mestom, ki s svojimi kanali, mostovi in predalčastimi hišami spominja na Benetke, pa Pariz in Sevillo, poročajo z ene izmed agencij, kjer v primerjavi s povpraševanjem po adventnih izletih izpred desetih let še opažajo: »Gostje
raje izbirajo udobnejša potovanja, večdnevna z avtobusom, z letalom in tudi dlje. Medtem ko so včasih prevladovali enodnevni masovni obiski sosednjih dežel, je sedaj gost pripravljen odšteti za potovanje nekaj več, se popolnoma prepustiti
prazničnemu vzdušju, udobno prespati in seveda razveseliti sebe in svoje najbližje z božičnimi nakupi.«
Skok v novo leto iz toplih krajev
Poleg večdnevnih adventnih izletov, za katere so popotniki
pripravljeni odšteti nekaj več, opažajo tudi precej zanimanja za potovanja v novoletnem času. Ponudba silvestrovanj je pestra tako v Sloveniji kot ob hrvaški obali, pa tudi dlje: »Vsako leto znova se sprašujemo skupaj z našimi potniki, v kateri barvi bo letos žarel London Eye in koliko bo merilo božično drevo na Elizejskih poljanah. Pričakati novo leto v Londonu, Parizu, Barceloni ali morda v Velikem jabolku, je vedno svojevrstno doživetje. Letošnje novo leto bo veliko potnikov preživelo tudi v Carigradu, pa na potovanju v Porto s kombinacijo Lizbone, v Maroku, izjemno popularna sta Sicilija in novo leto v Dubaju in Abu Dhabiju, od daljših potovanj pa izpostavljamo potovanje s počitnicami na Filipinih ali na Kubi.« Poleg toplih krajev pa v novoletnem času, kadar gre za zabavo, še vedno najbolj privlači Balkan. Beograd, Novi Sad, Sarajevo in Budva so nepogrešljiv del te ponudbe.
Modna dekoracija: zelena preproga iz gozda
V zadnjem času se na stenah javnih prostorov vse pogosteje pojavljajo slike iz maha. Mah je sploh postal zelo moden dekorativni material, in to ne le kot podlaga za jaslice v bližajočem se božičnem obdobju. Celo tako priljubljen je, da je nastala nova oblika ulične umetnosti: grafiti iz maha. Za izdelavo zelene slike se uporablja dekorativni mah, ki je v večini primerov očiščen in prepariran jelenov lišaj (Cladonia rangiferina). Prepariran je tako, da je obstojen več let, ne da bi ga bilo treba zalivati. Obvarovati pa ga je treba pred neposredno
sončno svetlobo, zaradi katere se izsuši in zbledi. Dekorativni mah je obarvan z barvami na vodni osnovi, in to vse od najrazličnejših zelenih odtenkov do modrih, oranžnih ali rjavih tonov, pa tudi roza ali črno, pač odvisno od navdiha. V trgovinah z materialom za ustvarjanje
je dekorativni mah na voljo v veliko različnih barvah in teksturah. Mah na okvir ali v želeno obliko pritrdimo z vročim lepilom. Tako si lahko brez prevelikih težav sami ustvarimo zeleno dekoracijo, ki bo v naše domove ali pisarne prinesla košček zelenja tudi v temačnih in hladnih dneh. (mh)
Nepogrešljivi del decembrskih praznovanj
December je mesec, ko radi rečemo, da penine tečejo v potokih. Če kdaj, potem je namreč prav v decembru tisti čas, ko pogosteje nazdravljamo s penečimi vini. Penine so že od nekdaj veljale za vino slavja. Vse od 18. stoletja, ko so jih na francoskih dvorih začeli uporabljati na zabavah visoke družbe, se jih drži prizvok prestiža oziroma pijače za posebne priložnosti. V zgodovini je peneče vino vedno spremljalo tudi razna diplomatska srečanja med državniki.
Pokanje zamaškovje na nek način postalo zaščitni znak najdaljše noči v letu, a vendarle steklenice penine na tak način ne odpiramo. Ob pravilnem odpiranju steklenice se ne sme slišati pok, pa tudi nobena kapljica ne sme uiti iz steklenice. S kozarci za penino ne trkamo, ampak nazdravimo samo s pogledom. Dobra penina ima veliko mehurčkov, ki morajo biti čim bolj drobni in trajati čim dlje časa, pena, ki nastane pri natakanju, pa mora hitro izginiti.
Tako kot pri mirnih vinih je trendov in slogov penin veliko, odvisno od trenutka in družbe. Na poletni terasi zagotovo
prija drugačna penina kot sredi zime ob specifični jedi. Kot pojasni enolog Bojan Kobal, se trenutno trendi nagibajo k čim bolj naravnim in zdravju prijaznim peninam z izraženim rastiščem in eleganco. ''Seveda se svetovni trend nagiba k bolj suhim peninam, kot sta brut nature in extra brut, vendar na koncu vinoljubi posežejo po penini, kot jim prija. Vsekakor je dobro biti odprt za nove trende, morda se kdo v kakšnem tudi prepozna.'' Penine imajo svoj spekter od
belih, rose do rdečih penin. Znotraj vsake kategorije je nešteto različic. Po Kobalovih besedah so na splošno bele in rose penine nežnejše in lahkotnejše, medtem ko so rdeče bolj konkretne, oziroma malce težje. Največja razlika je seveda v metodi pridelave penine, kjer charmat metoda omogoča bolj sortno izrazite, sveže, penine z malo bolj grobim iskrenjem, medtem ko klasična šampanjska metoda daje bolj dozorele penine s finejšim iskrenjem. Vonj in okus sta pri teh
kompleksnejša - kremnost in zorilne arome lahko spominjajo na kruhovo skorjo, lupinasto sadje, posušene jabolčne krhlje in jih družijo s primarnimi aromami osnovnega vina. Kot pravi sogovornik, morajo biti penine ob prehodu v novo leto slavnostne, z elegantnimi zametnimi mehurčki. Seveda se penine razlikujejo tudi po tem, ali bodo namenjene zgolj za nazdravljanje novemu letu ali pa bodo tudi del novoletnega obeda, kjer je treba vedeti, kakšna bo
hrana. ''Ob predjedeh so lahko penine sveže, suhe, tako klasične ali charmat metode. Ob glavni jedi naj bo penina bolj zrela, vsaj nad tri leta na kvasovkah, elegantna, malo manj aromatična. Ob sladici se prileže penina s preostankom sladkorja,'' pojasni Bojan Kobal. ''Danes lahko že celoten šest- do devethodni slow food menu izpeljemo s peninami, predvsem zahvaljujoč raznoliki pridelavi in neskončni kreativnosti vinarjev. Na splošno ne moremo zgrešiti
druženja penin z ostrigami, testeninami s kremnimi prelivi, solatni krožnik se bo dobro ujemal z extra brut muškatno penino, sadni krožnik z rose penino, račja prsa z rdečo penino, sladice, kot je na primer kremna rezina, pa z extradry ali polsuho ali sladko penino."
Penina naj bi pred odprtjem ležala vsaj od dva do tri dni, priporočljivo je celo več, da se umiri. Hranimo jo v hladilniku ali posebnem klimatiziranem temnem prostoru. Postrežemo jo pri temperaturi od 5 do 6 stopinj Celzija. Kot pojasni Bojan Kobal, lahko ob obedu penino uživamo iz širših kozarcev, tudi tistih za belo vino, ob polnočnem nazdravljanju pa predlaga flavtaste kozarce, saj vendarle gre za družabno-slovesen dogodek. Kozarec sicer izberemo glede na vrsto penine - dlje kot je zorela na kvasovkah, širše dno in bolj ozek zgornji rob naj ima kozarec, predvsem kadar se druži z hrano. Flavtasti ozek kozarec uporabimo ob posebnih slavnostnih priložnostih, ko želimo nazdraviti poslovnemu uspehu, osebnemu prazniku, novemu letu, torej ob proslavljanju najlepših trenutkov v življenju.
AKCIJA: STEKLO 4S - ZA VSE 4 LETNE ČASE ZA CENO STANDARDNIH STEKEL
•	okna (PVC, LES in ALU),
•	vhodna vrata (PVC, LES in ALU), vhodna vrata - energetsko varčna (ALU),
•	Pergole, Ziipi in zunanji roloji
•	senčila (rolete, žaluzije...),
•	garažna vrata in industrijska vrata,
•	okenske police,
•	steklene fasade (ALU),
•	zimski vrtovi (PVC, ALU).
V podjetju Naitors, d. o. o., so zaposleni strokovnjaki, od katerih večina na tem področju zelo uspešno dela že 10 let in več. Ta podatek jim daje kompetenco, da bo stranka dobila tisto, kar potrebuje. Strokovnjaki podjetja ji bodo znali svetovati, kakšna izvedba je zanjo najboljša ter bo na koncu tudi kakovostno izvedena.
prednovoletne
popuste!
^m V W ■ ■ ■	■
Zaščitimo svoje dragocenosti
Nekateri predmeti so nam še posebej ljubi - ker so dragoceni, so nam všeč, jih ves čas uporabljamo, so občutljivi in potrebujejo našo posebno pozornost ... Kako negujemo in čuvamo drobne dragocenosti, da nam bodo še dolgo v veselje?
Sol vrne srebru barvo
Za lep srebrn sijaj ne potrebujemo veliko - dovolj so alufolija, vroča voda in sol. Vse drugo naredi elektroliza, v kateri se s pomočjo alufolije in soli potemnela srebrnina spet oplemeniti s svetlim sijajem. Postopek srebrnino neguje, zato ga uporabljamo tako za nakit kot za jedilni pribor, vaze ipd.
Oljčno olje ohranja biserni sijaj
Nakit si nadenimo čisto na koncu - ko smo že naličeni, sfrizirani, po uporabi laka za lase. Prav tako z nakitom ne spimo, se z njim ne kopajmo in si ga ne nadevajmo, kadar se odpravljamo k frizerju. Bisere negujmo tako, da po nošenju s suho, mehko in rahlo vlažno krpo z njih obrišemo znoj ter sledi ličil. Biserno ogrlico hranimo v vrečki, občasno jo navlažimo. Za osvežitev sijaja uporabimo nekaj kapljic oljčnega olja in z njim spoliramo bisere.
Kristal pomivamo v topli vodi
Zaradi pomivanja v pomivalnem stroju lahko postanejo kristalni kozarci motni. Bolje je, če jih pomijemo ročno. V pomivalno korito ali plastično banjico natočimo toplo vodo, dodamo čistilno sredstvo in vsak kozarec posebej pomijemo s pomivalno gobico. Da se bodo kozarci res lepo svetili, jih sperimo z vodo enake temperature, kot jo ima čistilna kopel. Z bombažno krpo jih obrišemo do suhega.
Porcelan čistimo posamično
Porcelan je zelo fin, zato potrebuje skrbno nego. Nikar ga ne dajajmo v pomivalni stroj - sploh ne tistega, ki ima vzorec ali zlato obrobo. V plastični banjici pripravimo vodno kopel in pomijemo vsak kos posebej. Za odstranjevanje trdovratnih madežev kave in čaja uporabimo limonin sok ali kis. Če hranimo porcelan zložen v omari, naj bodo kosi med seboj ločeni s krep papirjem.
Zl ■ ■	■■	■	■	■ ■ ■ ■ ■	■■■	V
ljubeznijo in domišljijo za veliko srečo
Mesec na koledarju naš že na nek način priganja in sporoča, da so prazniki pred vrati. Naj vsaj letos ne bo tako - ena sama dirka za vsem, kar smo med letom tako ali drugače zamudili. Vzemimo si čas za drobne pozornosti, za srečevanja, obiske in stike, za katere nam je morda med letom zmanjkalo časa. Ni nujno, da je doma vse kot iz škatlice, naj naš dom zaživi v veselju, pričakovanju. Že danes si lahko naredimo okvirni razpored, da nas zadnji dnevi v starem letu ne bodo naredili živčne in raztresene. Poskrbimo za okraske, izdelajmo jih skupaj z družinskimi člani, v predprazničnem in prazničnem času je še kako pomembno, da smo skupaj z otroki, tudi škatle za darila lahko naredimo sami, okrasimo darilne vrečke iz papirja, bodisi z aplikacijami iz blaga bodisi s pomočjo štampiljke, ki smo jo naredili iz krompirja, nalepimo pa lahko tudi posušene pomarančne rezine. Naredimo jih tako, da narezane pomaranče zložimo na plast papirnatih prtičkov in posušimo v pečici pri nizki temperaturi. Pomaranča je tisti sadež, ki prinaša veselje in zdravje. Lepo darilo je tudi domače pecivo, s katerim lahko napolnimo stekleno posodo, podobno tisti, v kateri smo še ne tako dolgo pripravljali ozimnico, ki je prav tako lahko primerno novoletno darilo. Darila vedno pripravljamo z ljubeznijo in domišljijo, kot je oboje pomembno pri pripravi prazničnega omizja. Vse to so mali obredi za veliko srečo. Že od nekdaj so klasične božične barve bela, rdeča in zelena. V teh barvah naj bi tudi pogrnili mizo. Rdeča barva naj bi po prepričanju prinašala več pozitivne energije, saj naj bi bila zelo učinkovita proti negativnim vplivom, spominja namreč na moč sonca, ljubezen in strast. Zelena barva zdravju in duši
prinaša mladost, zato tudi mora biti v stanovanju zelena smreka ali jelka, okrašena z okraski, ki predstavljajo sonce. Tudi za praznično omizje si potrebne rekvizite lahko pripravimo že v teh dneh, ko smo že poskrbeli za adventni venček. Pogledamo, kako je s prti, krožniki, kozarci, prtički, namizno dekoracijo. Pri pripravi pogrinjka je pomembno namreč, za kakšno priložnost ga pripravimo (božič, silvestrovo, velika noč,
Morda boste iz njihove postavitve prazničnih omizij dobili navdih tudi za domače omizje.
Ko smo pripravili praznično mizo, ki je zasijala v vsem sijaju, bomo postregli s praznično večerjo. Tudi tu je vse prepuščeno okusom. Sodeč po starih vražah si moramo na praznični dan privoščiti perutnino, če seveda želimo, da bo družina v novem letu živela srečno, zadovoljno, v miru in brez prepirov.
rojstni dan, obletnica). Vse mora biti v nekem sozvočju, tako moramo paziti tudi na namizni aranžma, da je primerne velikosti, da ne zakrije celotnega omizja, pove Mitja Mohorko, vodja strežbe v hotelu Primus, ki je prav tako eden izmed najboljših v Sloveniji, skupaj s partnerko Sonjo, s katero zadnjih nekaj let redno posegata po najvišjih naslovih pri pripravi omizja. Tudi svečke ne smejo biti previsoke. Če bomo postavljali omizje za božično večerjo, so krožniki lahko rdeči. Če jih nimamo, uporabimo tiste, ki jih imamo. Morda bomo kupili le serviete s prazničnim motivom. Od kozarcev uporabimo tiste malo boljše, za pribor pa tako in tako vemo, kako ga postavljamo. Vse pa je v domišljiji oz. želji tistega, ki svečano omizje pripravlja, pove Mitja Mohorko. Čeprav tudi na tem področju skušajo vse bolj prodreti
neke smernice, modni trendi (krožniki, kozarci, prti, barve), pa smernice v strežbi ostajajo nespremenjene, še vedno mora biti vilica na levi ipd. Vedno bomo inovativni, ko bo domače omizje pripravljeno iz tistega, kar imamo doma, je prepričan Mitja Mohorko. To, kar nam ugaja, to je trend, kot je bolj ali manj trend naša tradicija, da spoštujemo to, kar so že nekoč naši dedki in babice. Pri njem doma bo omizje tradicionalno rdeče-belo. Sicer pa se lahko odločimo še za klasično belo-črno, sivo-belo. Tudi v hotelu Primus postavljajo rdeče-belo kombinacijo, za aranžma malo božično zvezdo, beli platneni prtiček v kombinaciji z rdečim. Nič pretiravanja, saj ta navidezna skromnost, kot je manj je več, vedno pride do izraza, če je vse izbrano in postavljeno tako, kot mora biti. Za darilca pa uporabijo najpogosteje kar svojo sivko, ki bogato raste okrog hotela.
Ar*	_ - a- ^ ^
Promocijsko sporočilo
Veseli december v Termah Ptuj
Juhuhu! Bliža se december. Čas, ko se radi posvetimo svojim najbližjim, ko si vzamemo čas za prijatelje, čas zase, čas za zabavo in za sprostitev.
Vsi si želimo vstopiti v novo leto polni energije, z novimi cilji in elanom za nove življenjske podvige. Tudi Terme Ptuj bodo v decembru utripale v prazničnem ritmu. Če še razmišljate o tem, kje boste s sodelavci in poslovnimi partnerji nazdravili uspehom, ki ste jih dosegli v tem letu, lahko to storite v Grand Hotelu Primus, kjer bodo za vas organizirali nepozabno prednovoletno srečanje. Najbolj vesel mesec v letu bo 7. decembra, v Klubu Gemina XIII v Grand Hotelu Primus, otvoril dogodek Primusove vinske zgodbe, ki bo ljubitelje žlahtne kapljice in vrhunske kulinarike popeljal v svet mehurčkov oz. penin. 26. decembra si z družino in prijatelji privoščite brunch - večurno kulinarično doživetje Čaroben božič, na katerem bodo hotelski kuharji pred vami pripravljali praznične jedi. V Klubu Gemina XIII v Grand Hotelu Primus lahko ob slavnostni večerji in spremljavi žive glasbe tudi pričakate novo leto. Zabavala vas bo skupina Supreme Stil Band. Veselje se bo na-
daljevalo na novoletnem plesu 1. januarja, ko se boste lahko zavrteli v ritmih, ki jih bo narekovala skupina Export B.
Podarite svojim najbližjim razvajanje, ki si ga zaslužijo
Že veste, kaj boste pod novoletno jelko nastavili vašim najbližjim? Predlagamo, da jih letos namesto z izdelki obdarite z raz-vajanjem. In to s takšnim, ki jim bo še dolgo ostalo v spominu. Sproščujoča masaža, nega obraza ali telesa, vodni užitki v toplih bazenih in sprostitev v savnah
so edinstvena doživetja, ki so na voljo čisto blizu vas - v Termah Ptuj. V Wellness centru Valens Augusta v Grand Hotelu Primus lahko izbirate med darilnimi boni za najrazličnejše masaže in nege telesa. Še posebej je priporočljivo, da jih obdarovanci dopolnijo s kopanjem v termo-mineralni vodi v hotelskem bazenu Vespa-sianus, saj bo kopanje še poveča učinek tretmajev. V zimskih mesecih je odlična izbira tudi obisk savn Flavia. Otroci bodo navdušeni nad darilnimi boni za vodna doživetja, ki so v Termalnem parku Terme Ptuj še posebej pestra, saj združujejo plavanje v plavalnem bazenu, vodne igre v bazenu z nizko vodo ter brezkončne norčije na pokritem toboganu. Če želite, da obdarovanci izkusijo vodna doživetja še v katerem drugem vodnem parku Sava Hotels & Resorts (Terme 3000 - Moravske Toplice, Terme Lendava, Terme Banovci, Zdravilišče Radenci in Sava Hoteli Bled), jim lahko podarite vstopnico Aqua-pass, ki odpira vrata v vsakega izmed njih.
Svečan plesn«	^
večerzbandom
Supreme Strand
Lsilvesvsko
S Ivestrovan^e v Klubu Gem ia XIII
m Ponedeljek, 31.12.2018, ob 20.00
večerjo.
Rezervacije: Recepcija Grand Hotela Primus 02 74 94 506, hotel.primus@terme-ptuj.si
Grand Hotel Primus
TERME PTUJ
8
VESELIJfCEMgEfirf|lasna Pril°gs
tednika
Astrološki znak določa, o čem se najraje zlažemo
Dobre in slabe lastnosti imajo seveda vsa nebesna znamenja. In ker si vsa želijo, da za njihove slabosti nihče ne bi izvedel, o njih vztrajno lažejo. Če pa poznamo osnove astrologije, nam je marsikaj že vnaprej jasno. In ko enkrat vemo, kaj se v resnici za kakšno lažjo skriva, se bomo znali odzvati, kot je najprimerneje. Kaj so torej tipične laži nebesnih znamenj? (SončiNered Čebašek)
Oven: »Seveda nisem jezen, sem čisto miren.«
Ne le da se ovni izredno hitro in zelo močno razjezijo, svojih čustev tudi ne znajo nadzorovati. Ko glasno razlagajo, da je vse v najlepšem redu, pa ljudi ne morejo prevarati, saj so pogosto videti, kot da jim bo zdaj zdaj odneslo pokrov. Če vzamemo v zakup še njihov obraz, oblit z rdečico, je laž še bolj transpa-rentna.
Tehtnica: »>Nikoli se ne zlažem.«
Po eni strani si tehtnice želijo narediti vtis, da so vedno popolnoma iskrene, a jih po drugi strani nezadržno vleče v pregreho, da bi vsaj malo lagale. Pri tem znaku praviloma nikoli ne gre za kakšne velike laži, ki bi komu lahko škodovale, le neznansko uživajo v tem, da zgodbam dodajajo nekaj čisto svojega, seveda popolnoma izmišljenega.
Bik: »>Jaz ljubosumen? Kje pa!«
Lojalni in potrpežljivi bik je po navadi tudi zelo samozavesten, zato le težko prizna, da bi se mu kdo zdel toliko boljši od njega, da bi bil vreden njegovega ljubosumja. Veliko lažje bi jim bilo, če bi si odkrito priznali, kaj jih teži in da je morda še kje na svetu kdo v čem boljši od njih. Če bi jim druge uspelo pohvaliti na glas, bi bila to zanje popolna zmaga.
Dvojčka: »>Nikoli nisem sodil o drugih. Res ne!«
Čeprav so odprte narave in svobodnih načel, dvojčki nikoli ne bodo odkrito spregovorili o tem, kaj se jim zdi pri drugih ljudeh narobe in zakaj jih sami pri sebi včasih tudi ostro obsojajo. Dobro se jim zdi, da se drugim zdijo tolerantni, in za ta vtis so pripravljeni narediti vse - celo požreti vrednote, ki so na njihovi osebni lestvici najvišje.
Škorpijon: »>S tem se ne obremenjujem, mi sploh ni pomembno.«
To znamenje je najbolj znano po tem, da ko jim je nekaj všeč, postanejo obsedeni s tem, da to dobijo - najsi gre za osebo ali predmet ali karkoli, za kar si želijo, da postane njihovo. Ker pa si škorpijoni tudi nadvse želijo, da bi jih drugi imeli za premišljene ali celo modre osebe, svojo obsedenost skrivajo za masko hladnokrvnosti.
Strelec: »>Sploh me ne zanima.«
Vedno nasmejani strelci so poo-sebljenje dobrega razpoloženja, ki ga vztrajno širijo tudi na druge. A včasih se tudi oni v svoji koži ne počutijo najbolje. Slaba obdobja poskušajo spregledati in sami sebe prepričati, da so lahko brezskrbni. Žal pa jim igranje vloge tistega, ki družbo na silo drži pokonci, pogosto povzroči melanholične misli o samem sebi.
Lučke naj ustrezajo varnostnim standardom
V	prazničnih dneh k čarobnemu vzdušju pripomore tudi novoletna razsvetljava. Pri njenem nakupu je dobro premisliti, kje bomo lučke namestili in kakšne lastnosti mora imeti izdelek. Preden se odločimo za nakup, je dobro premeriti vse površine, ki jih želimo okrasiti, ne smemo pa pozabiti na razdaljo do najbližje električne vtičnice.
V	zadnjem času so najbolj priljubljene LED-luči. Porabijo le okoli 10 % električne energije, ki bi jo porabile klasične žarnice z žarilno nitko. LED--tehnologija je energetsko varčna, saj proizvaja malo toplote, zaradi tega pa se precej zmanjša tudi nevarnost ognja. LED-vrvi so zaradi visoke odpornosti na vremenske vplive primerne tako za notranjo kot tudi zunanjo dekoracijo.
Izjemno pomembno je, da pri nakupu preverimo kvaliteto izdelka. ''Lučke naj bodo narejene po ustreznem standardu, uporabljajmo jih po navodilu proizvajalca. Ker lahko kratek stik povzroči požar, pred namestitvijo lučk preglejmo kable in ne preo-bremenjujmo vtičnic. Na smreko, ki je narejeno iz kovine ali aluminija, ne obešajmo električnih lučk, preden odidemo od doma ali gremo spat, pa izklopimo vse lučke in pogasimo sveče,'' na svoji spletni strani svetujejo na Upravi RS za zaščito in reševanje.
Nekakovostni izdelki so lahko izjemno nevarni, na kar vsako leto opozarjajo tudi na Tržnem inšpektoratu. Gre namreč za izdelke, ki so v večini primerov po namestitvi neposredno dostopni. Če izdelek ni ustrezno grajen ter v zadostni meri zaščiten
Rak: »>Nič ni narobe. Dobro mi je.«
Ker je rak zelo čustveno znamenje, svojih čustev ne more skriti pred drugimi, pa če se še tako trudi. Najsi gre za njegovo stisko ali težave koga drugega, kot da se mu bolečina zariše na obrazu. A da bi priznal, zakaj mu je v resnici težko in kaj mu leži na duši - to pa ne. Raje trpi sam v sebi, četudi mu zatekanje v oklep povzroča celo nočne more.
Kozorog: »>Ne potrebujem prav nobene pomoči.«
Resda gre za enega najmočnejših znakov zodiaka, ki zna pravilno odreagirati v vsaki situaciji in nikoli ne krene navzdol, temveč strumno in neumorno stopa samo navzgor. A tudi kozorogi bi včasih potrebovali pomoč - čustveno, denarno ali fizično, vendar jo tudi v najhujši stiski zelo odločno zavračajo. In zato tudi marsikaj nepotrebnega pretrpijo.
Lev: »>Prebolel sem to osebo.«
V svojem velikanskem ponosu lev ob nobeni priložnosti in zaradi nobenega vzroka ne bo pokleknil pred drugo osebo. Ker ima veliko srce, nikakor ni ravnodušen, a priznanje, da ga je nekaj prizadelo ali da ga celo boli, ker se je razšel s partnerjem, z njegovih ustnic ne pride. O svoji žalosti molči in jo nežno pestuje med štirimi zidovi.
Devica: »>Sploh se ne živciram.«
Le kako se največji perfekcionist v zodiaku ne bi nerviral za vsako najmanjšo malenkost, ki ne ustreza njegovim merilom - pa če so ta v mejah normale ali po njihovih standardih, ki jih je skoraj nemogoče dosegati. Svojo živčnost sicer uspešno skriva, a se nervoza v njem kopiči in navsezadnje sam za nazaj rešuje vse, kar ni šlo po načrtu.
Vodnar: »>Sploh ne vem, kaj pomeni negotovost.«
To znamenje pooseblja pozitivno naravnanost in sproščenost v vsaki, še tako neugodni situaciji. Nikoli pa ne bi priznali, da so sami v sebi po navadi izredno negotovi in vsak korak v mislih naredijo tisočkrat, preden ga v resnici udejanjijo. Če bi se vodnarji o pomembnih odločitvah s kom posvetovali, bi jim bilo veliko lažje.
Ribi: »>Bom že sama zmogla.«
Ker se ta znak vedno in povsod najbolje počuti v svojem lastnem svetu, v katerega drugi nimajo vstopa, tako ravna tudi v primerih, ko bi potreboval tujo pomoč. Če imate svojo ribo res radi, nikar ne dopustite, da potone in ji svojo pomoč na kakšen prefrigan način vsilite - saj zdaj točno veste, o čem laže - ter temu priredite taktiko, da ne bo boleča.
pred nevarnostjo električnega udara, se lahko kaj hitro zgodi nezgoda, ki lahko v posebnih okoliščinah povzroči tudi smrt. Zato potrošnikom svetujejo pozornost pri ustreznem navajanju osnovnih podatkov. Mednje spadajo priključna napetost, tok ali moč, navedba namena uporabe (notranja, zunanja), dolžina kabla med vtikačem in prvo žarnico, ki mora biti najmanj 1,5 metra, priložena navodila za uporabo v slovenskem jeziku in varnostna opozorila v slovenskem jeziku na vidnem mestu ter namestitev oznake skladnosti CE in prečrtanega smetnjaka za ločeno zbiranje odpadne električne in elektronske opreme. Pri preskušanju novoletnih lučk so v preteklih letih najpogosteje ugotovili, da so imeli izdelki neustrezna ali pomanjkljiva navodila ter opozorila
tako glede uporabe in zamenjave žarnic. Mehansko so bile lučke pogosto slabo dimenzionirane in niso prenesle predpisanega mehanskega udarca, ohišje krmilne enote pa ni zdržalo mehanskega preskusa in je bilo iz gorljivega materiala. Tudi če je naš sistem praznične osvetlitve tehnično brezhiben, ga delujočega nikoli ne puščajmo brez nadzora. Ob odhodu od doma ga ugasnimo, majhnim otrokom pa omejimo dostop do prižganih lučk. Če opazimo, da se sistem prekomerno segreva, ga za nekaj časa izklopimo. Pomembno je tudi, da, preden izdelek prvič priklopimo v elektrčno omrežje, preverimo, ali so vse žarnice brezhibne, nikakor pa žarnic ne zamenjujmo, če je proizvod priključen na omrežno napetost.
torek • 27. novembra 2018
Šport, reportaže
Štajerski	29
Rokomet • Marko Bezjak, Magdeburg
Maestro v najboljših letih želi osvojiti Bundesligo
Letošnjo sezono 2018/19 v nemški Bundesligi spremljamo še s posebnim navdušenjem, saj v rokometni NBA ligi blesti Ormožan Marko Bezjak in njegov klub SC Magdeburg.
Zmagovalci Lige prvakov iz leta 2002 (v finalu so pod vodstvom trenerja Alfreda Gislasona premagali Veszprem) blestijo v prvenstvu, kjer so na 15 tekmah zabeležili 13 zmag in le dva poraza. Oba v gosteh, in sicer pri najhujšem rivalu Berlinu (24:27) in vodilnem ter še neporaženem Flensburgu (25:26).
„Iz leta v leto nadgrajujemo ekipo in menim, da je prišel naš čas, da naredimo nekaj velikega tudi v državnem prvenstvu. V preteklosti smo ciljali na peto ali šesto mesto v prvenstvu. Letos je naš cilj približati se trojici najboljših klubov, ki jo sestavljajo Flensburg, Rhein Neckar Lowen in Kiel. To nam zaenkrat odlično uspeva in trdno držimo drugo mesto v svojih rokah. Vse karte so v nadaljevanju sezone še odprte, čeprav trenutno kaže, da je Flensburg nepremagljiv, saj je nanizal 14 zmag na 14 tekmah. Ne smemo pa pozabiti, da Flensburg v drugem delu sezone vse najtežje tekme čakajo v gosteh in hitro lahko pride do sprememb na vrhu lestvice. Je pa že zdaj jasno, da so kandidati za prvake le štirje klubi, in sicer Flensburg, Kiel, Rhein Neckar Lowen in SC Magdeburg," je trenutno stanje po 15. odigranih krogih opisal 32-letni Bezjak.
»V Magdeburgu se odlično počutim, tudi ob poslušanju Radia Ptuj«
SC Magdeburg se lahko v letošnji sezoni pohvali, da ima v svojih vrstah prvega strelca lige Matt-hiasa Muscheja (139 golov, 9,26 zadetka na tekmo ob 80 % uspeš-
Atletika • AK Ptuj
nosti metov) in prvega asistenta lige Marka Bezjaka (60 asistenc, štiri na tekmo, in 41 zadetkov ob 61 % uspešnosti metov). „Z 32 leti sem na vrhuncu svoje športne poti, čeprav upam, da bo ta na tako visokem nivoju trajala še vsaj dve ali tri sezone. Pogodbo z Magdeburgom imam do leta 2021. Zadovoljen sem s svojimi predstavami v letošnji sezoni in si srčno želim - če že ne naslova - vsaj drugo mesto v Bundesligi, saj to še vodi v evropsko Ligo prvakov prihodnjo sezono. V mesto Magdeburg sem z družino prispel leta 2013 in se v njem počutimo odlično. Starejša hčerka Lina je stara že šest let in obiskuje prvi razred osnovne šole. Mlajša, 2-letna Leni, obiskuje vrtec. Šola, vrtec in dvorana so v neposredni bližini našega doma, tako da nimamo nobenih težav glede prevozov," je še nekaj podatkov ob našem enotedenskem obisku v Magde-burgu natrosil Bezjak in navdušeno dodal: „Lina odlično obvlada nemški jezik, bolje kot mamica Dominika in 'papi' (smeh ...). Mlajša Leni še 'žlobudra' v svojem jeziku, a jo vedno več razumemo. Sicer se doma pogovarjamo v slovenskem jeziku. Poslušanje Radia Ptuj in spremljanje slovenskih TV--programov je naša vsakodnevna stalnica. Je pa povsem normalno, da pogrešamo Slovenijo ter svoj dom in se zato toliko bolj radi vračamo v domače okolje."
VViegert, Musche in Musa o Marku
Ekipo Magdeburga zelo uspešno krmili šele 36-letni trener Bennet VViegert, ki poleg svojega očeta velja za legendo kluba. „Bezjak je izjemen igralec. Po mojem mnenju eden najboljših v Sloveniji, kot organizator igre pa nasploh številka 1. Z družino je v Magdeburgu našel mir in to prenaša tudi na igrišče. Užitek ga je spremljati. Kot trener upam, da konča športno pot v Bundesligi pri nas v Magdeburgu. Ob tej priložnosti naj še pohvalim slovenski
Priznanja za ptujske atletske veterane
Slovenski atletski veterani so bili letu 2018 zelo uspešni, saj so osvajali medalje na svetovnih in evropskih prvenstvih, odlični pa so bili tudi na drugih velikih tekmovanjih, kot so balkanske igre, azijsko-pacifiške igre ... Na nekaterih so vidno vlogo z rezultati in uvrstitvami odigrali tudi veterani Atletskega kluba Ptuj, ki so imeli vidno vlogo tudi na zaključni konferenci v Borovcih.
Posebej sta se izkazala ptujska atletska veterana Miki Prstec in Marko Sluga, saj sta med najboljšimi v Sloveniji skupno zasedla 2. in 3. mesto. Zraven tega je Sluga prejel še pokal za najbolj vsestranskega veterana Slovenije z rekordnimi 3.104 točkami iz treh disciplin (skok v višino, suvanje krogle, 60 metrov z zaprekami, op. a.).
in ormoški rokomet, ki ga tudi z zanimanjem spremljamo. Z Markom v Magdeburgu se odpirajo vrata v naš klub tudi nekaterim vašim nadarjenim mladim igralcem iz Ormoža. Mogoče pa celo kdo čez kakšno leto konča v Ma-gdeburgu," je zaključil mlad in uspešen strateg SC Magdeburga, ki se mu obenem zahvaljujemo, da smo lahko bili prisotni na vseh tekmah (Lemgo, Porto), dopoldanskih in popoldanskih treningih, videoanalizah ...
Ekipo Magdeburga sestavljajo Nemci (Quenstedt, Musche, Kluge), Danci (Green, Christiansen, Damgaard, Lagergren), Španci (Molina, de le Pena, Jimenez), Šved (Pettersson), Norvežan (O' Sullivan), Poljak (Chrap-kowski), Slovenec (Bezjak) in hrvaški reprezentant Željko Musa.
„Z Markom se poznava že iz Velenja, kjer sva z Gorenjem osvajala naslove državnih prvakov in igrala v Ligi prvakov. To je najina želja tudi zdaj v Magdeburgu. Po Velenju sem jaz odšel v Kielce, Marko v Magdeburg in po nekaj letih naju je športno življenje znova pripeljalo skupaj. Marko mi je veliko pomagal ob mojem prihodu
Foto: Uroš Krstič
Marko Bezjak: „Evropske tekme niso razprodane, saj Nemce bolj od nemški Pokal. Recimo derbi tekma proti Berlinu, ki je na sporedu šele v pičlih 30 minutah."
Evrope zanimata Bundesliga in 23. decembra, je bila razprodana
v Nemčijo, za kar mu bom večno hvaležen. Gre za odličnega fanta in odličnega soigralca. Tudi v igri odlično sodelujeva, kar je povsem normalno, saj sem jaz kot krožni napadalec odvisen od podaj Marka, ki je naš odličen organizator igre. Enostavno ga ne smem kritizirati, da ne bom prikrajšan za kakšno podajo iz njegove strani (smeh)," je kratek pogovor končal zmeraj nasmejani Musa, ki ga napovedovalec ob prihodih na igrišče izjemno glasno pospremi z besedami „Maschine an die Kreis" (smiselno pravilen prevod bi bil „stroj na črti").
Foto: Uroš Krstič
Matthias Musche je prejel zgoščenko z navijaškimi pesmimi RK Jeruzalem Ormož, ki jih je delno že poznal.
V	seštevku dveh rezultatov so bili na sklepni prireditvi v Borovcih izmed članov ptujskega kluba nagrajeni še Branimir Komel za 3. mesto v tekih na srednje proge, v skokih je bil Miki Prstec skupno tretji, Marko Sluga pa četrti. V metalskih disciplinah je Marko Sluga zasedel drugo mesto, Miki Prstec je bil četrti in Dušan Koren osmi, medtem ko je v kategoriji atletske vsestranskosti Boštjan Kozel zasedel šesto mesto.
V	letu 2019 imajo ptujski atleti veterani znova ambiciozne načrte, saj je na vrsti več mednarodnih tekmovanj, ki se jih nameravajo udeležiti. Večja tekmovanja so balkanske igre v Istanbulu, evropsko dvoransko prvenstvo v To-runu na Poljskem, evropske igre v Torinu in mnogoboj šestih veteranskih držav v Švici.
David Breznik
§
■II

> ^ i • ^f
'I

Zanimivo, da udarno ekipo 16 igralcev SC Magdeburga sestavljata le dva Nemca. In sicer Dario Quenstedt (po koncu sezone odhaja v Kiel) in Matthias Musche, ki igra na levem krilu in blesti v letošnji sezoni kot kralj strelcev. „Marko, Bezo, Braco, Brate . -tako ga jaz kličem. Z njim se odlično razumem in zabavam izven rokometnih igrišč. Na samem igrišču pa uživam v njegovi igri in njegovih asistencah. To, da sem s tako velikim naskokom prvi strelec lige, je tudi zasluga Marka, ki me 'hrani' z izjemnimi podajami. Res igra na vrhunskem nivoju in upam, da mu zdravje kot celotni preostali ekipi še naprej služi. Poznam tudi himno njegovega kluba, ki se konča z besedami Ormož šampion. Držim pesti za Ormož, spremljam Ormož in želim, da je klub uspešen, saj gre za klub mojega odličnega prijatelja Bezota. Obljubim, da enkrat obiščem Ormož," je obljubil priljubljeni „Matze", ki je od RK Jeruzalem Ormož prejel tudi zgoščenko navijaških pesmi navijačev Ormožanov.
SC Magdeburg trenutno med Top 10 klubi na svetu
Če bi ocenjevali samo organizacijo kluba in organizacijo tekem, bi bil klub SC Magdeburg v samem vrhu svetovne lestvice. Dvorana Getec sprejme 6.600 gledalcev, trenutni povprečen obisk
na sedmih domačih tekmah Bun-deslige pa znaša 6.268 gledalcev oz. skupno 43.879 gledalcev.
»Klub si iz te tekme obeta zaslužek preko 100.000 evrov ...«
Tako je bila tekma proti Lemgu razprodana, evropsko tekmo pokala EHF proti Portu pa si je ogledalo nekaj več kot 5.000 gledalcev. „Evropske tekme niso razprodane, saj Nemce bolj od Evrope zanimata Bundesliga in nemški Pokal. Recimo derbi tekma proti Berlinu, ki je na sporedu šele 23. decembra, je bila razprodana v pičlih 30 minutah. 19. decembra imamo na sporedu četrtfinale nemškega Pokala proti Goppingenu. Zmaga nas znova popelje na pokalni Final 4. Klub si iz te tekme obeta zaslužek preko 100.000 evrov. Za vsako tekmo imamo pripravljen novi komplet dresov, saj je na vsaki tekmi drugi glavni sponzor. V času tekme je v dvorani odprtih šest VIP prostorov, kjer se ob dobri hrani in pijači družijo sponzorji in preostali podporniki kluba. VIP prostori so odprti že uro in pol pred tekmo. Da o številu stojnic s pijačami niti ne govorimo. Kljub popitemu alkoholu ni nobenih izgredov. Neverjetni podatki. Res ogromno stvari, kjer bi se tudi mi Slovenci lahko veliko naučili in naš šport dvignili na bistveno višji nivo," je še nekaj zanimivih stvari nanizal Bezjak.
Uroš Krstič
Miki Prstec, Adi Vidmajer in Marko Sluga
Planinski kotiček
Sevniška planinska pot (po poteh Melanie Trump ...)
Nedelja, 9. december 2018
Planinske poti so v jesenskem času prava paša za oči. Zlato--rumeno listje in meglice po dolinah nas spremljajo med hojo po grebenih sredogorja. V tem času je posebej mikavno Posavsko hribovje, kjer poteka Sevniška planinska pot in kamor se v času Miklavža ptujski planinci odpravljamo že tradicionalno - v deželo veselih in gostoljubnih ljudi. Podali se bomo po krožni poti iz Radeč čez Brunk in Leskovec v Šentjanž, nato pa se vrnili v dolino reke Save. Z vlakom se bomo vrnili na Pragersko ob 18.24.
Udeleženci izleta se zberemo v nedeljo, 9. decembra, ob 5.10 na železniški postaji Pragersko. Na vlak je možno vstopiti tudi ob 5.07 v Mariboru ali na vseh postajah do Pragerskega in naprej proti Celju. Z vlakom se bomo popeljali do Radeč, od koder se bomo povzpeli na razgledno točko Brunk. Ogledali si bomo znamenito cerkev sv. Treh kraljev kjer, je pridigal že Primož Trubar. Nato pa poizkusili domače dobrote marljive gospodinje Duške z Brunka. Pot bomo nadaljevali čez Leskovec do Šentjanža, kjer nas bo v stoletni gostilni Repovž pričakalo odlično nedeljsko kosilo. Dobre volje jo bomo mahnili naprej mimo starodavnih zidanic ter se vmes ustavili še na kakšni zanimivi točki ob poti. Z vlakom se bomo nato vrnili proti domu.
Strošek izleta znaša 12,90 EUR. Prijave z vplačili sprejemamo v društveni pisarni, Dravska ulica 18, do torka, 4.12.2018. Priporočamo plačilo preko TRR: 04202-0000493764 pri NKBM. Vodil bo Uroš Vidovič.
30 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 23. novembra 2018
!R
Postanite imetnik kartice zvestobe Radia-Tednika Ptuj. j
Izkoristite ugodnosti pri V\ 50 ponudnikih najrazličnejših storitevinizdelkov ter
prihranite vse do 50 %!
kartica zvestobe
Radio-Tednik Ptuj
lllBt i.
* *
OOOOOI
Janez Novak
m
i

Biti član Kluba Radia-Tednika Ptuj se splača!
Kartico zvestobe lahko naročite v tajništvu družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena kartice je zgolj 20 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 15 evrov. Veljavnost kartice je 1 leto.
Več informacij na www.tednik.si in www.radio-ptuj.si
Lepi spomini
ne
bledijo!
'ilfr»
UTO tKKU tf n	J, lunJit 1S79
«ocututncM ma hmAMA
MrfHidmllmaM
PETO BRIGADIRSKO PALETJf V OfClNI PTUJ
Za zdravo pitno ^ vodo v Halozah
Milan Kneževič kandidat za sekretarja medobčinskega sveta ZKS Maribor
t sls «MIKM m ¡KI nui
Premalo dogovarjanja z nosilci delegatskega sistema!
fl .i- -V Mi^U^ —1. V-ll^'hT^^T-Tf!


Z'.'-;
•ä
Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovalivas ali vaše bližnje, in si naročite arkivsko številko Štajerskega tednika zase alijo kot izvirno in unikatn.0 darilo podarite sorodniku, znancu!
Ker temelji prikodnosti težijo v preteklosti!
Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. |
NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN PRIDOBITE NAGRADO
Niste naročnik Štajerskega te dnika, a bi to radi postali?
Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačne nagrade.
Vsi, ki se boste v času trajanja akcije naročili na Štajerski tednik, boste prejeli tri čudovite nagrade:
Štajerski
70 let
radioPTUJ
55 let
Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da boste naročnik ostali vsaj eno leto.
Športna vetrovka s kapuco
(velikosti: S, M, L, XL, XXL, barva: modra)
NAROČILNICA ZA
Štajerski
Ime in priimek:
Naslov:_
Pošta:_
Davčna številka:. Telefon:_
Datum naročila:. Podpis:_
Želena velikost vetrovke: [H 0 □ 0 @
S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 12 mesecev. Hkrati potrjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bil/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici.
RADIO TEDNIK Ptuj, d.o.o. Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj
Otroška flis odeja z medvedkom
(120x80 cm)
Flis odeja
(150 x 120 cm)
JITVJJO NAROČNIŠKEGA RAZMERJA PRIDOBITE TUDI DRUGE UGODNOSTI:
M
prilog s koristnímrnasveti^^ • 20-OdSlo.tnj popustpjijnaročilu maTiFOglasov vŠtajerskem tedniku
■	Avtobus zvestobe (izbrani izleti po ugodnejših cenah)*, i
■	praktična darila za nove in obstoječe naročnike
postatjíNArocHIKstAÍErskegAjE&nika se-resnično splAcAT
3838898114427
torek • 27. novembra 2018
Oglasi in objave
Štajerski	! 31
Iščete svežo, lokalno hrano iz okoliških kmetij?
PRODAJA PROIZVODOV SLOVENSKIH KMETIJ
HAJDINA - ponedeljek, sreda in petek
na trgu pred občinsko zgradbo
GRAJENA - torek in četrtek
pred osnovno šolo Grajena
Projekt delno sofinancira EU - Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja v okviru programa CLLD.
PROGRAM RAZVOJA PODEŽELJA
Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje
Z RS Bistra ....... ....................
P T U -1 ob |-jrQU- jn v 5|OVBfls|1j^ goricah
Kmetijski proizvodi iz kmetij na območjih: MO Ptuj, Hajdina, Kidričevo, Markovci, Dornava, Juršinci, Destrnik in Trnovska vas
javne službe ptuj
Mh
Bogastvo podeželja
*.?.* w (©
PISANA - ZABAVNA - AKTUALNA
TOREK 27. november	SREDA 23. november
7:30 Glasbena osmica (slo.), por.	7:30 Glasbena osmica [tuja), pon. 8:05 Soočenje županskih kandidatov, pon. 8:00 Utrip Ormoža, por.
8:55 Pomurski tednik	9:15 Pomurski tednik, por.
9:20 Utrip Ormoža	----- " "
10:45 kuhinjica, pon. 11:05 Cista umetnost-november, por. 11:30 Rezultati lokalnih volitev 2018, pon. 11:45 Kdo?, pon.
10:40 JCuhinjica.pon. 10:00 Sport(ro): Milar Kiie|evič, pon. 10:35 PNK: Zvone Horvat Žnidarstč, pon. 11:10 Cista umetnost-rovember, por.
12:00 Ptujska ktorika, pon,. 12:30 PNK: Zvone Horvat Znidaršič, pon.
13:05 Sekvenca, pon. 13:15 C 1 13:455
13:15 Glasba za vse, pon.
Sport(noJ; Milar Kneževič,
14:20 Pogled nazaj, pon. Videostrani
pon.
14:45 \
17:05 Kuhinjica 1 SitO Ptujska kronika, pon.
11:35 Pogled nazaj, por. 12:00 Ptujska kronika, pon. 12:30 Glasba za vse, pon. 13:00 Sekverca, pon. 13:10 Glasba za vse, pon. 13:40 Gostilna »Pr Francetu, por. 14:45 Videostrani 17:15 Kuhinjica
18:00 Ptujska kronika 18:35 Sportfno): mag. Stanko Glažar 18:30 Soočenje županskih kandidatov, por. 19:05 Glasbena osmica (slo.), pon.
19:20 Glasbena osmica (tuja), pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:30 Charlie Chaplin festival, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:30 Skozi trpljenje v svobod, pon. 23:15 Vodni zakladi Bele Krajine, pon. 00:10 Videostrani ČETRTEK 29. november 7:30 Glasbena osmica (slo.), pon, 8:00 Varuhi vesolja, pon. 9:05 Deček in njegov pes, pon. 10:35 Kuhinj ica, pon,
10:55 $port(no): mag. Stanko Glažar, pon.
11:25 Cista umetnost - november, pon.
12.00 Ptujska kronika, pon.
12:35 Poqled nazaj, pon.
12:55 SeRvenca, pon.
13:05 Dora: Tomo Križnar, pon.
14.00 Glasba za vse, pon.
14:35 Videostrani
17:15 Kuhinjica
18:00 Ptujska kronika, pon.
18:35 Portal
18:45 povabilo na kavo: Zvone Horvat Znidaršič, pon.
19:20 Cista umetnost - november, pon.,
19:45 Risanka, pon.
20:00 Ptujska kronika, pon.
20:35 Glasbena osmica (tuja)
21:05 Charlie Chaplin, pon.
22:00 Ptujska kranika, pon.
22:35 Charlie Chaplin festival, pon.
00:15 Videostrani
Ptujska Mevidja PeTV, T: 02 590 800 26, »ifo%*4v.tv, www.petv.tv ^ telcmach
19:40 Risanka pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:35 Soočenje županskih kandidatov, pon. 21:25 Charlie Chaplin: Boksarski prvak, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:35 Varuhi vesolja, pon. 00:00 Videostrani
EHE3EÜ3 ^
08:00 Analiza meseca varstva pred požari 09:00 Gostilna pr Francet^ i 0:00 Oddaja iz preteklosti 12:00 Video strani 1 4:00 Italijanska trgovina - v živo i 8:00 Cecilij in koncert v Stopercah 20:00 Pesem na vasi v Viiomarcih 21:30 Oddaja iz občine Majšperk 23:00 Video strani
SP
PROGRAMSKI NAPOVEDNIK
več na spletni strani www.siptv.si
08:00 20. Praznik Obeinc Hajdina 10:00 Kronika iz občine Starše 11:30 Gostilna pr' Franeet' 12:30 Video strani 14:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Martinovanje v Staršali 20:00 Kronika iz občine Hajdina 21:00 20. Praznik Občine Hajdina 22:00 Sreda v sredo 23:00 Video strani
program v živo tudi preko spleta:
www.siptv.si
08:00 Martinovanje v Dornavi 09:00 Ljudski pevci se predstavijo 11:00 Utrip iz Ormoža 12:20 GofAvt- oddaja o nogomelu 13:00 Video strani 14:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Oddaja i/ preteklosli 20:00 Končen PZ v GIM Ptuj 21:00 Mi in zdravje - v živo
22:00 Ulrip i/ Ormoža uredništvo: Domava 11 $d, 2252 DORNAVA: infa@sijltv.si 23:00 Video strani	kontakt: 02 754 00 30; 041 6ia 0«: www.siptv.si
Marketing: Megamarketing d.0.0.: 02 749 34 27:031 627 M0
Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo
Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z Občino Majšperk vabi na prireditev
OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO.
Z nami bodo peli slovenske pesmi učenci Osnovne šole Majšperk.
Vidimo se v četrtek, 29. novembra, ob 18.00 v Kulturno - poslovnem centru Majšperk.
Pridite vsi, ki želite preživeti prijetne trenutke v družbi najboljših, v družbi otrok.
Vstop je prost.
lOdem
Projekt podpira županja občine Majšperk, Darinka Fakin.
Štajerski T
PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV
www.reporter.si
INTERVJU
Jordan B. Peterson, avtor globalne uspešnice 12 pravil za življenje POLITIKA
Prevara, ki traja: kdo je v resnici Milan Zver
FINANCE
Milijoni špekulantom: kdo je največ zaslužil z delnicami NLB DOSJE
Vse, kar ste si vedno želeli vedeti o Sloveniji
Štajerski 1	ra	DNI	IK
www.tednik.si			
Í3stajerskitednik		Stajerskitednik	
Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno, a kar ni njeno, nam ne more vzeti, in to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti.
ZAHVALA Slava Ciglarič
IZ MURETINCEV 49
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste se ji poklonili v spomin ob slovesu in jo pospremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni
Mali oglasi
STORITVE
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170.
PICERIJA Slonček iz Prešernove 19 zaposli osebo za razvoz pic (lahko tudi upokojenec). Informacije 031 301 116.
PICERIJA Slonček iz Prešernove 19 zaposli v redno delovno razmerje osebo M/Ž za delo v strežbi. Telefon 031 301 116.
PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, predvsem hrast in bukev. Možnost odkupa tudi na panju. Aleksander Šket, s. p., Irje 3d, Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318.
MESARSTVO Sirc iz Podgorcev 24 zaposli sodelavca mesarja. Zaželene so delovne izkušnje iz priprave in prodaje mesa ter mesnih izdelkov. Zainteresirani kandidati pokličete na tel. 041 380 189.
KMETIJSTVO
RAZNO
KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
PRODAM 4 bikce, stare 3 mesece, odstavljeni od mleka. Tel. 031 532 785.
NEPREMIČNINE
UGODNO prodam garažna vrata 3,60 m x 3,20 m in štiri kovinska vrata za ograjo. Tel. 041 645 875.
PRODAM trisobno stanovanje v bloku, v centru Ptuja, CMD 5, 3. nadstropje. Stanovanje je bilo adaptirano l. 2000, je vzdrževano, svetlo, vgrajena so novejša PVC--okna z roletami in vhodna vrata. Stanovanje zajema tri sobe, kuhinjo, kopalnico, wc, dva balkona oz. loži in en francoski balkon, k stanovanju spadata ozimnica in drvarnica. Blok, zgrajen l. 1961, je dobro vzdrževan, nova fasada, urejena streha. Tel. 070 770 234.
SREDA3EDAN
VE fe
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
majda.segula@radio4ednik.si, tel. 02 749 34 16 ali marjana.pihler@radi<htednik.si, tel. 02 749 34 10, za večje objave predhodno pokličite. ,
Štajerski
Umrli so
Marija Kramberger, roj. Novak, Ptuj, Dornavska c. 22a, roj. 1950 - umrla 14. novembra 2018; Terezija Flor, roj. Toplak, Podvinci 119a, roj. 1928 - umrla 9. novembra 2018; Dušan Kreslin, Kidričevo, Kajuhova ul. 11, roj. 1955 - umrl 16. novembra 2018; Venčeslav Polanec, Grajenščak 25c, roj. 1940 - umrl 14. novembra 2018; Franc Strelec, Nova vas pri Markovcih 57, roj. 1947 - umrl 15. novembra 2018; Katarina Peršuh, roj. Medved, Lovrenc na Dravskem polju 51a, roj. 1928 - umrla 15. novembra 2018; Janez Hrnja, Novinci 40, roj. 1964 - umrl 16. novembra 2018; Mirko Muršič, Destrnik 41, roj. 1944 - umrl 12. novembra 2018; Terezija Ferenčič, roj. Zorman, Zagorci 79a, roj. 1929 - umrla 8. novembra 2018; Elizabeta Vigali, roj. Konek, Ptuj, Ilčeva ul. 21, roj. 1937 - umrla 17. novembra 2018; Marija Cvetko, roj. Pukšič, Svetinci 9, roj. 1934 - umrla 17. novembra 2018; Miroslava Ciglarič, roj. Kelenc, Muretinci 49, roj. 1954 - umrla 18. novembra 2018; Štefan Kozenbur-ger, Skorba 65a, roj. 1938 - umrl 18. novembra 2018; Terezija Žganjar, roj. Mumlek, Gorenjski Vrh 2, roj. 1932 - umrla 19. novembra 2018; Ciril Žvegla, Podgorci 5, roj. 1940 - umrl 18. novembra 2018; Miroslav Bernhard, Ptuj, Hercegova ul. 3, roj. 1927 - umrl 20. novembra 2018; Anton Habjanič, Moškanjci 85b, roj. 1939 - umrl 21. novembra 2018.
Slovenija, Podravje • Ob evropskem tednu zmanjševanja odpadkov
Nekoč odpadki v grabah in gozdovih, danes v oceanih
Dan, ko bo človeštvo plačalo visok davek zaradi nasilnih dejanj do narave in okolja, ni več tako daleč, kot si morda mislimo. Ozračje se segreva, oceani in morja so polni plastike, naravni viri se nenasitno izčrpavajo, voda, zrak in tla se zastrupljajo. Mar se bomo šele takrat, ko ne bomo imeli dostopa do pitne vode (ker je ne bo ali bo kontaminirana), ko bo zemlja postala nerodovitna in ko nas bodo pestile suše, poplave in orkani, zavedli, kakšno razkošje nam bivanjsko okolje ponuja danes.
Eno izmed področij, s katerimi se ukvarjajo ekologi po vsem svetu, je ravnanje z odpadki. So stranski produkt industrializacije in potrošniško usmerjene družbe, hkrati pa tudi velika poslovna priložnost za posameznike in po drugi strani skrb vzbujajoč okoljski problem. Otroke že v vrtcu učijo, kako odpadke ločevati. Tudi zavest odraslih glede rokovanja z odpadki se je v minulih dveh ali treh desetletij bistveno spremenila. Medtem ko so nekoč odpadki ležali po grabah, gramoznicah in gozdovih, je tega danes v našem okolju bistveno manj ali skoraj nič. Skozi leta so se uveljavili sistemi zbiranja in odvoza, obdelave, prede-vale in odlaganja. Čeprav naj bi tudi za odpadke veljal sistem sledljivosti (kot recimo pri pridelavi hrane), pa se sledi za njimi zelo hitro izgubijo.
Deklarativno je tako, da se ločeno zbrani komunalni odpadki (plastika, kovine, papir, les, biološki odpadki) predelajo in ponovno uporabijo. Ostali odpadki se predelajo, iz njih se izloči še uporabne snovi, ostanek tega ostanka pa odloži na odlagališčih. Vse našteto uporabniki izvajalcu javne službe tudi plačajo. A v resnici sistem ne deluje čisto tako. Smetarska podjetja so v večini veliki trgovci, ki s smetmi trgujejo, jih vozijo sem in tja. Ne samo med državami, temveč tudi med celinami. Slovenija pri tem ni izjema. Hipotetično bi lahko plastenka, ki jo odložimo v posodo za odpadke na Ptuju, potovala tudi na skrajni vzhod (Kitajsko in bližnje države) ali v katerega izmed oceanov. Ni nujno, da je primer hipotetičen. Lahko je resničen. Zakaj, navajamo v nadaljevanju.
Koliko komunalnih odpadkov nastane v občinah Spodnjega Podravja
—. ■	.»V- 4" xjrí
HBktó^ai
Med 17. in 25. oktobrom je potekal evropski teden zmanjševanja odpadkov. V Evropski uniji se vsako leto proizvede več kot 2,5 milijarde ton odpadkov.
Predmeti za enkratno uporabo, ki najpogosteje ležijo ob obalah:
plastenke in pokrovčki, cigaretni ogorki, vatirane paličice za ušesa, embalaža in ovoji, robčki, tamponi, plastične vrečke, pribor, slamice, kozarci in pokrovi, baloni in balonske palčke, posode za hrano in embalaža za hitro prehrano.
V državo in iz nje letno milijon ton odpadkov
Iz Slovenije se je lani izvozilo dober milijon ton odpadkov. Enaka količina se jih je tudi uvozila.
Pred 15 leti (2003) se je številka uvoza in izvoza odpadkov gibala okrog 200.000 ton. Uvoz je nato strmo naraščal in že leta 2007 znašal okrog milijon ton, izvoz je rastel nekoliko počasneje in številko milijon presegel lansko leto. V Sloveniji smo v minulih 15 letih letno v povprečju pridelali med pet in šest milijonov ton odpadkov. Rekordna leta so bila 2006-2009 (tudi do 6,8 milijona ton letno). Je pa to bil čas, ko je Slovenija beležila visoko gospodarsko rast. Lani je v državi nastalo milijon ton komunalnih odpadkov, vseh nastalih odpadkov je bilo dobrih šest milijonov ton. To pomeni, da je bilo za pet milijonov ton kosovnih, gradbenih,
H Občina	I Odpadki (t)	*Na prebivalca (kg) I
| Zavrč	463	261
Cirkulane	614	264
| Sv. Tomaž	| 554	275 |
Destrnik	774	303
| Juršinci	| 738	310 |
Zetale	423	326
| Podlehnik	| 617	330 |
Videm	1.840	332
| Sv. Andraž	| 391	338 |
Majšperk	1.425	354
| Središče ob Dravi	| 707	357 |
Ormož	4.412	364
| Gorišnica	| 1.471	365 |
Dornava	1.066	369
| Markovci	| 1.501	375 |
Trnovska vas	534	391
| Hajdina	| 1.527	407 |
Kidričevo	2.967	460
1 Ptuj	12.670	547
Vir: SURS, prikazane so količine za leto 2017
*Preračun na prebivalca je približen, saj komunalnih odpadkov ne ustvarjajo samo gospodinjstva, temveč tudi gospodarstvo. Zato v okoljih, kjer je več gospodarstva, nastaja tudi več komunalnih odpadkov.
Foto: Črtomir Goznik
industrijskih, nevarnih in drugih odpadkov. Podatki so povzeti po Statističnem uradu RS (SURS).
Čez 30 let v oceanih več plastike kot rib
„Posledice današnjih navad, ko plastično embalažo enkrat uporabimo, nato pa zavržemo, je mogoče videti na obalah in v oceanih po vsem svetu. Plastični odpadki čedalje bolj onesnažujejo oceane, v njih pa bo po nekaterih ocenah do leta 2050 več plastike kakor rib. Plastika ne onesnažuje zgolj obale, temveč ogroža tudi morske živali, ki se ujamejo v večje kose plastike, manjše pa pogosto zamenjajo za hrano. Če zaužijejo plastične delce, pogosto ne morejo več prebavljati običajne hrane, v njihov organizem lahko zaidejo strupena kemična onesnaže-
vala. Ljudje plastiko zaužijejo prek prehranske verige. Kako to vpliva na njihovo zdravje, še ni znano. Na ravni EU se predlaga popolna prepoved plastičnih proizvodov za enkratno uporabo, za katere so že na voljo nadomestni proizvodi iz drugih materialov. Sem sodijo vatirane palčke, jedilni pribor, krožniki, slamice, mešalne palčke za pijače in palčke za balone. Poslanci so na seznam dodali tudi proizvode iz oksorazgradljive plastike in posode za hitro prehrano iz polistirena. Cilj je, da se do leta 2025 za 25 odstotkov zmanjša uporaba posode za hrano ter za 50 odstotkov uporaba cigaretnih filtrov, ki vsebujejo plastiko. Prav tako naj bi se do leta 2025 zbiralo plastenke za pijače (prek shem za vračilo kavcije)," med drugim navajajo v Evropskem parlamentu.
Mojca Zemljarič
*
v -C?
iv
-

pP p
4
o
d
O
Q
'O
/2
r, - T?* Q
+ *
..C?
C-
Rojstva: Tadeja Hojnik, Sestrže 4, Majšperk -deček Aleksej; Nina Babšek, Arbajterjeva ulica 2, Ptuj - deček Mateo; Andreja Šori, Cirkulane 21b, Cirkulane - deček Aljaž; Eva Šeruga, Zgornja Hajdina 81b, Hajdina - deček Teo; Maša Ravnikar, Trate 35, Gornja Radgona - deček Blaž; Maja Juričinec - deklica Iva; Petra Grego-rinčič - deklica Zala; Barbara Murko Kolednik -deklica Varja.
o V Q
..o
O
+ +
1 #

Cb*
Na Andreja (30.) sneg, z žitom breg.
Danes bo oblačno, padavine bodo čez dan od juga slabele in ponehale, najkasneje na severovzhodu. Meja sneženja bo na nadmorski višini okoli 800 m. Predvsem na Štajerskem in v Pomurju bo pihal severni veter. Temperature bodo od 2 do 7, na Primorskem okoli 12 °C.
4-dnevna napoved za Podravje
Torek	Sreda	Četrtek	Petek
27.11.2018	28.11.2018	29.11.2018	
		#	49»
■Mtjfl 3	-1	-5	-3
□opoldan	Dopoldan	□opoldan	Dopoldan
4	3	1	0
Popoldan	Popoldan	Popoldan	Popoldan
A	A		
Hitrost vetra 3 m/s	Hitrost vetra 7.5 m/s -	Hitrost vetra 3 m/s	Hitrost vetra 3 m/s