199. številka.
Ljubljana, v četrtek 30. avgusta 1900.
XXXIII. leto.
»--»'s Tsai dan zvečer, izirnBi nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstro-ogrsk* dežele za vse leto 28 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 8 K 60 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez'pošiljanj* na dom za vse leto 22 K, za pol leta ll K, za četrt leta 5 K 60 h, za jeden mesec 1 K 90 h.  Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaSa noStuma. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Btiriatopne peti t-vrste po 12 h, Če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, ^ gg ^Takrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj ae izvole" trankovati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo in upravnlitvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravnlitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice at. 2, vhod v upravnifttvo pa a Kongresnega trga St. 12.
„Slovenski Narod" telefon &L 34. — „Narodna Tiskarna" telefon at 85.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo ob pravem času ponove, da pošiljanja na preneha In da dobe vse številke.
.SLOVENSKI NAROD
ljubljanske n na di
.... K 22 — I ......11- I
ti
velja za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Vse leto. ... K 22-— I Četrt leta ... K 550 Pol leta .... u H"— I En mesec . . . „ 1-90 Za pošiljanje na dom se računa za vse leto K 2'—.
S pošiljanjem po pošti velja: Vse leto. ... K 25-— I Četrt leta ... K 650 Pol leta . . . . „ 13*— I En mesec . . . „ 2-30 ICŽ" Naroča se   lahko   z  vsakim  dnevom, a hkratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se
ne oziramo na dotično naročilo, pa" List se ustavlja 10. dan po potekli naročnini brez ozira vsakemu, kdor ne vpošlje iste ob pravem času.
Upravništvo »Slovenskega Naroda".
Šusteršičev shod v Ribnici
in >lHirsch"-igra med dr. Šuster-šičem in poslancem Šukljetom.
Iz Ribnice, 29. avgusta. Nedeljski  shod  v Ribnici,  ki  ga je baje sklicalo „SIov. katoliško politično dru-Stvo", pri katerem pa je imel prvo in zadnjo besedo jedino le dr. Šusteršič, je bil dovolj zanimiv, da podamo kratko, resnično sliko o njem in pribijemo, kako si misli ta ljudski demagog katoliško politično svobodo.   Na odgovor nas sili tudi neresnično in zavito poročilo „Slovenčevo" o tem shodu, katero govori o udeležitvi 800 samih zavednih mož, o petorici navzočnih liberalcev in o velikem pojavu politične zavednosti, 8 katero so se odlikovali nekateri nahujskani kričači.
Shod se je vršil na farovškem vrtu, kjer je bil tikom ob zidu župnišča napravljen oder za govornike in honoracije. Ob štirih popoludne nastopi dr.  Šusteršič z njemu lastnim samosvestjem, prepričan, da "j^govi podložniki  vse  preskrbeli za sjajno manifestacijo „ljudske volje". Govornik razgrne po mizi več številk »Slovenca" in prepovedanega BSIov. Naroda", pozdravi „zavedno ljudstvo" ribniške doline, se predstavi kot ožjega rojaka, ker je bil pred 37 leti slučajno rojen v Ribnici, kjer je bil takrat njegov nemško liberalni oče okrajni  sodnik.   Govornik   se spravi potem na Šakijetov govor v Novem mestu ]n na njegov „Re contra", priobčen v BSlov. Narodu*, ter se peča v svojem, blizo dve Uri  trajajočem   govoru   razun nekaterih splošnih zabavljic in napadov na liberalce sploh skoraj zgolj z osebo tega poslanca, aterega dosledno  in  porogljivo imenuje =gospod dvorni svetnik Šuklje". To se po-Cav]Ja od stavka do stavka. Šusteršič takoj ^nani,  da   hoče   danes   dati Šukljetu |Rirscha, in da bode tudi to igro dobil. u% §e dane3 ne pozna § 14. osnovnega Gržavn*ga zakona, akoravno je toliko go-Vor]l m pisal o njem.   Pravičen jezikovni zakon bi bil sicer v okviru člena XIX- s Pravnega stališča mogoč, sprememba ustave v avtonomističnem smislu pa ne ter bi rj    ničesar ne pomagala.   Nevarnost in 0 tičita drugje. Obstrukcija je le tam mo-E°ča, kjer iju<jatvo ne ugiva gvojih pravic.
državnem zboru ljudstvo ni zastopano, našem deželnem zboru pa se naši libe *01 drnžijo z Nemci, da trmoglavijo ka-v°j ke Poslance, kateri zastopajo ogromno •DO dežele.   Liberalcem ugaja krivični
volilni red, ki so ga sami ustvarili, da se obdrže* na krmila. Nekaj nad 90 volilcev voli 10 poslancev in 2 v državni zbor. Kakšno razmerje je to s številom kmetskih poslancev? Temu »e opomore le 8 spremembo krivičnih volilnih redov in odpravo sedanjih privilegij.
Govornik se danes odločno izreče za splošno, jednako in direktno volilno pravico in za tajno volitev, katere se le liberalci branijo. Ako v svojem kamniškem govoru ni omenil .tajne volitve', izvira to od tod, ker se nima časa pripravljati na svoje govore, kakor g. dvorni svetnik na svojem dopustu, ampak govori nepripravljen, kakor mu sv. Duh nareka. (!) Sedanji parlament naj se razpusti, presvetli cesar naj stopi pred svoje ljudstvo in ga vpraša, kaj želi ? Uvede naj se splošna volilna pravica, prišli bodo v parlament pravi ljudski zastopniki, obstruk-cije bode konec in mir v državi. Tak volilni red naj se oktroira, ker se ustavnim potom ne doseže. Država stoji nad parla mentom (seveda ne nad klerikalstvom) ter naj se posluži silobrana.
V daljnji polemiki s posl. Šukljetom navaja razna epiteta, katera mu je privoščil Šuklje: politični režisSr, klerikalni rabulist, patologična prikazen in državniška razboritost dra Šusteršiča, klerikalni pleni-potentiarius iz Ovijačeve hiše, njegova neprecenljiva žlabudravost, politični mleko-zobnež, „der praktische Geschaftskatholik" in blaženi najemnik prvega nadstropja Ovijačeve hiše in „Coulissenreisser". Dr. Šusteršič poudarja, da se ne bode boril s takim orožjem, da je že 37 let star, da ni tinte pil in da tudi n iz „papendekelna", da tedaj ni politični mlekozobneš. Kaj je hotel Šuklje reči z „blaženim najemnikom prvega nadstropja Ovijačeve hiše", govorniku ni znano. (?) Celo veliki židovski list „Neue Freie Presse" mu je posvetila uvoden članek, kar se Šukljetu še ni pripetilo. Njegovi protivniki in zlasti Šuklje so skrbeli zato, da so bili dunaj itd listi in posebno „Vaterland" o njegovem kamniškem govoru napačno poučeni. S tem, da se izreka za splošno direktno volilno pravico, še ne prelomi zveze z vplivno „Vater-landovo" stranko, s češkimi veleposestniki, kateri imajo jednak gospodarski program, kakor mi, akoravno imajo velike privilegije.
Ako je Šuklje postal iz liberalca veren katolik, je to njegova stvar, a liberalci, kateri znajo samo razgrajati in zabavljati, naj ne mislijo, da store Boga kako čast, ako gredo v cerkev. V cerkev hodimo zato, da izprosimo kaj od Boga za svoje življenje ali svojo dušo (ne radi tega, da ga častimo ?)
Liberalna stranka nima dražega namena, kakor samopašnost, ter si samo žepe polni, proslavlja bordele itd. Dr. Šusteršič ima kot k a -toliški odvetnik v svoji pisarni veliko škodo. Ker liberalci največ goljufajo, imajo tudi naj več pra vd in liberalni odvetniki najboljše zaslužke. Liberalci hodijo k svojim advokatom in ne h katoliškim, vi katoliški možje pa hodite k lib eralnim!
Take ljubeznivosti je pripovedoval Šusteršič svojim zavednim pristašem, tako je delal iz zgolj nesebičnosti reklamo za svojo pisarno, sebičnost ae nahaja samo pri liberalcih.
0 katoliškem shodu v Ljubljani ni govoril ter samo, zaključivši svoj govor, povabil
navzoče, da pridejo v obilnem številu. Tudi liberalci naj pridejo, da bodo slišali kaj pametnega, seveda molčati bodo morali. Po končanem govoru se je na komando čulo tu in tam, kjer so bili razpostavljeni agentje, nekoliko pritrjevanj in posamezni .živio"-klici.
Na poziv jedi nega govornika in hkrati predsednika zborovanja dr. Šusteršiča, se oglasi mladi hišni posestnik in krojač Mate ter vpraša, kaj je z zajcem, da še ni uničen in z lovskim zakonom, kateri se je ljudstva obljubil že pred štirimi leti? Šasteršič odgovarja, da mu to ni znano, in da naj na to odgovorita navzoča deželna poslanca.
Oglasi se k besedi deželni poslanec Višnikar ter pravi:
Nisem se mislil vdeleževati razgovorov pri današnjem shodu. Tudi ni lahko točno slediti dolgotrajnemu govoru dr. Šusteršiča in mu na vse odgovarjati. Sicer se je isti do malega pečal samo z osebo poslanca Šukljeta, in jaz nimam niti namena niti povoda, ga zagovarjati. Dokazal je dovolj jasno, da se zna sam dobro braniti. To tedaj ni moja naloga. Toda g dr. Šusteršič je izrekel tako gorostasne in žaljive besede o pristaših narodno napredne stranke, h kateri pripadam tudi jaz, in katero dosledno imenuje „liberalno stranko", da jih ne morem in ne smem molče stisniti v žep. Rekel je, da veže stranko le samopašnost, da samo razgraja in zabavlja in si žepe polni, da zagovarja hiše, katerih ne morem tukaj imenovati, in da liberalci največ goljufajo in se pravdajo. V svojem in v imenu narodne stranke moram zoper ta nečuven napad najodločneje protestirati. (Priznanje med občinstvom). Očita se nam tudi zveza z Nemci in nemčurstvo. Že blizo 30 let, že od dijaških let, podpiram slovenske liste in narodna društva s skromnimi svojimi sredstvi, ker odvetniških dohodkov nimam. Nihče mi ne bode dokazal, in nihče nima pravice mi očitati, da sem kdaj v politiki iskal osebnih koristi. (.Živio!") V ribniškem okraju je mnogo pravdarjev, žalibog preveč, a jaz jih nisem nikoli delil med klerikalce in liberalce. Ako so pri nas zgolj zavedni katoliški možje, kakor pravite, potem bi pri nas tudi ne smelo biti toliko pravd.
Jaz rad priznavam, da so naši volilni redi krivični, da razmerje mandatov ni pravično. A nepošteno je, to predbacivati narodni stranki, katera jih ni napravila. Kako hočete spremeniti deželnozborski volilni red? Deželni zbor kranjski ima s knezoškofom vred 37 poslancev. Za spremembo volilnega reda mora biti navzočih Vi ali v tem slučaju 28 poslancev, a obe narodni stranki jih imate pa samo 26. Ako tedaj 11 nemških poslancev dvorano zapusti, je zbor nesklepčen. Prenaredba volinega reda tedaj ni v naši moči, radi tega ni pošteno nam očitati označene krivice. Tudi dragod, kjer ni liberalcev, so take razmere.
Uvodni članek v »Neue Freie Presse", ki se bavi s polemiko med dr. Šusteršičem in posl. Šukljetom, sem bral tndi jaz in se Čudim, da se sklicuje nanj. .Presse" se veseli dr. Šasteršičevega govora v Kamnika ter po njem dokazuje, da je dež. avtonomija državnozborski večini samo slepilo. Ravno ta članek naj bi bil gospoda doktorja v dokaz, da ne hodi po pravi poti . . .
Po teh besedah skoči dr. Šasteršič razjarjen pokonci, ustavi oblastno govornika* rekoč, da mu ne pasti o tem govoriti, da imamo danes pripravljalno zborovanje za občni katoliški shod, in da sme deželni poslanec odgovoriti samo na interpelacijo za-
radi lovskega zakona. Poslanec se temu odločno ustavlja rekoč, da tudi dr. Šusteršič ni govoril o katoliškem shodu, ampak blizu dve uri skoraj samo o Šukljetu, in vendar ga ni nihče motil. Ako je dovoljeno napadati, mora biti tudi dovoljeno se zagovarjati.
Dr. Šusteršič se vnovič upira trdeč, da se mora odpeljati z vlakom, in da samo s pogojem še ostane, da mu poslanec priskrbi posebni vlak. Na to prične harangi rati množico ter se mu s pomočjo svojih agentov posreči provzročiti krik med občinstvom. Z vpitjem so se odlikovali tudi nekateri po-balini pred odrom stoječi, kateri tudi po Šusteršičevem receptu ne bodo imeli volilne pravice. Gospodu kaplanu Brešurju, kateri je že dopoludne v cerkvi govoril o iiberalcih-razbojnikih, in je pri nas prevzel službo boksarja, bi svetovali, da naj ne vodi takih pobalinov na katoliške shode, posebno ne, kadar bode Šusteršič razpravljal znano tva-rino, ampak pouči naj jih rajše o tem, da ne bodo otepali in krali zelenega sadja, ampak vsaj toliko časa čakali, da dozori.
Poslanec Višnikar je kratko pojasnil zadevo o lovskem zakonu ter s protestom zoper nasilstvo in terorizem mirno odstopil.
„Slovenec" pravi, da je bilo pri shodu navzočih okoli 800 zavednih katoliških mož in samo petorica „liberaicev". Prvih je pri-dejal več nego za polovico, druge je pa več nego decimiral. Bilo je navzočih kakih 300 do 400 moških, med njimi tudi mnogo fan-talinov in radovednežev, kateri so prihajali in zopet odhajali. A tudi med navzočimi, katerih je bilo mnogo nevolilcev, se ni niti tretjina vdeležila demonstracije. Poročilo v današnjem „Slovencu", ki smo ga ravnokar prejeli, in ki pravi, „da je 800 volilcev svojemu poslancu soglasno v obraz vpilo: Sramota nemški zvezi itd." —je tedaj laž-njivo. Kdo naj tudi kontrolira 800 grl? Res pa je, da se to pot ženske niso vde-Iežile shoda, in da so smele le od daleč gledati. Tudi mladih fantičkov ni bilo treba.
Ako se pomisli, kako se je agitovalo za ta shod po vseh cerkvah cele dekanije, da je bil napovedan vsemogočni vodja stranke sam, in da se je agitovalo z vsemi sredstvi, se taka udeležba pač ne more imenovati obilna. Prišlo je tudi v zadnjem hipu mnogo pristašev narodne stranke spontano k shodu, a vedli so se čudovito mirno.
To je bil tedaj sijajni uspeh katoliškega shoda v Ribnici. Ne zavidamo vas na tem. Treba je precej poguma in dobre vesti se udeleževati takih shodov nahuj-skanega ljudstva. Vendar nam ni žal, da smo se tega udeležili ter se sami prepričali, kakšna prostost bode vladala v prihodnjem Šusteršičevem katoliškem parlamentu, kjer bodo govorili samo od sv. Duha navdahnjeni in razzsvetljeni poslanci. Shod je bil znamenit tudi radi tega, ker je bil Šusteršič predsednik in jedini govornik v jedni osebi. Prišel je oblastno na oder, prevzel sam predsedstvo brez volitve, si dal besedo, jo odvzel drugemu govoril, zaključil zborovanje ter odšel.
Tudi dahovstvo je moralo molčati in občudovati svojega malika. Šusteršič je vidno namenoma govoril tako dolgo, da se je potem izgovarjal, da se more odpeljati, sicer bi se mu morebiti bila ponesrečila „ sijajna manifestacija zavednega ljudstva".
Šusteršič zahteva državni prevrat in njegov program naj bode konservativen ? A ko se uvede jednaka volilna pravica dosledno, bode imel vsak državljan, ki je 24 let star in ako
tudi ne plača nobenega davka in ni bil vojak, jednako volilno pravico, tedaj župnik tisto kakor njegov hlapec ali prvi postopač v kraju. Tudi naS knezoškof, ki ima vsled tega dostojanstva sedež v gosposki zbornici državnega zbora in v deželnem zboru, bode volil skupaj s svojim kočijažem. Gosposka zbornica z virilnimi glasovi bi se morala dosledno razpustiti, ako se odpravijo vse privilegije, katere vživajo v prvi vrsti naSi Škofje. Tako volilno pravico zahtevajo ravno socialisti, kateri se vedno nam predbaci vajo. Mi jako dvomimo, da se posebno starejši in trezno misleči duhovniki strinjajo s tako revolucijonarno politiko. Ako pride do socijalnega prevrata, bodo oni med prvimi na vrsti. Pri naših krščanskih socijalistih bode pridevek »krščanski ■ kmalu izginil. Ako mora že v političnem življenju imeti vsak jednake pravice, ako tudi nima jodnakih dolžnosti in morebiti tudi nikakih sposobnosti in veselja za javno življenje, zakaj bi ne šli dalje in ne dobili tudi premoženja po jednakih delih? Od socijalizma pridemo do komunizma itd. Ne želimo, a bojimo se, da bodo naši klerikalci — konservativci so izginili ali se ne upajo na dan — še izdihovali: „Die Geister, die ich rief, werd' ich nicht los".
Vi prikrivate resnico „ zavednemu ljudstvu", nasprotnih listov ne sme brati, na vaših javnih shodih napadenci ne smejo priti do besede. Tako ste že večkrat imeli uspehe, ker ste tolkli samo ob en zvon, a dolgo ne pojde tako. Zavednost in omika se širita in se ne bodeta dali več udušiti. Napredna narodna stranka ne razpolaga z značaji, ki za mandate prodajajo svoje prepričanje, radi tega je pa tudi njena podlaga zdrava.
Pri nevednem ljudstvu nam vedno predbacivate zvezo z Nemci, nemčurstvo in zapravljanje deželnega denarja. Lahko bi bilo, dokazati s številkami, koliko je storil deželni zbor v poslednjih letih za deželo, a predaleč bi morali iti. Samo jedno stvar hočemo navesti. Žganje je nosilo leta 1888. deželi samo 95.000 gld, leta 1899. pa 434.000 gld., tedaj 339 000 gli. več, ker je dežela prevzela samostojno naklado na žganje v svojo režijo. To je bila največja akcija v deželnem zboru v poslednjih 15. letih na gospodarskem polju, in zato gre največ zasluge sedaj tako razupi-temu poslancu Šukljetu. Ako se pa dovoli od tega za slovensko in nemško gledališče 12.000 gld., od katerih pa pride na Ljubljano približno ena tretjina, je ogenj v strehi. Omikan narod ne more biti brez gledališča, tudi v .Katoliškem domu" se igra.
Za šolstvo, zdravstvene in dobrodelne namene, za deželne ceste in razne kulturne naprave, kar vse je v prvi vrsti za kmeta, žrtvuje dežela velikanske svote, samo za deželne ceste nad 60.000 gld. Vsa potrebščina znaša okoli 1.500.000 gld. Od tega plača glavno mesto približno 1/„ na zemljiški davek pride samo 1/a. Očitanje, da narodni poslanci nimajo srca za kmeta, je zlobno. Ako se niso navdušili za deželni kulturni svet po Šušteršičevem receptu, so to storili s prepričanjem, da se hoče s tem le odpraviti njemu tako neljuba kmetijska družba, katera je več storila za povzdigo kmetijstva, kakor bode kdaj mogoče vsej njegovi gospodarski organizaciji. Vsak pravi domoljub mora obžalovati, da se je zanesla politika tudi v to prekoristno družbo. Vsi napadi na njo imajo le politične vzroke, kateri bi morali biti vsaj tu izključeni.
V LJubljani, 30. avgusta. Neizprosnost Čehov.
„Narodni Listy" konstatnjejo, da se obstrukcija Mladočehov ne bo ustavila, nego se bo nadaljevala. „Mi hočemo spraviti de-cembersko ustavo in centralizem ad absur-dum, naš narod se mora navaditi žrtev ter si pomagati še nadalje brez investicij. Ali ima Korber pogum, pomagati pravici in pravičnosti do zmage tudi proti Nemcem, potem mora dokazati to z dejanjem, ali pa tega poguma nima, o čemer smo že prepričani, potem pa bi bili mi neumni, če bi odnehali brez upa na korist. Kaj nam pomaga večina, ki je proti našim željam in zahtevam? Če bi bili Poljaki in katoliška narodna stranka naši resnični zavezniki, bi sploh razmere ne dospele tako daleč, kakor so danes.'
Rumunija in Bolgarija.
Bolgarski diplomatski agent Teodorov, ki je bil takoj po umoru prof. Mihajleanuja odpotoval v Sredec, se je vrnil zopet v Bukarešt ter imel z romunskim zunanjim ministrom Marghilomanom uro dolg pogovor, ki pa konflikta še ni ugladil. Govori se o mirovnem sodišču, toda bolgarska vlada nadaljuje z oboroževanjem in premikanjem čet, romunski vojni minister Lahovarv pa je imenovan šefom generalnega štaba, da izvrši mobilizacijo rumunske armade. Celo Turčija je odredila nekaj važnih vojaških sprememb v Makedoniji in pri Drenopolju. Razmere so torej še napete. Rumunski kralj Karol gotovo ni bil te dni brez povoda na Dunaju.
Vojna na Kitajskem.
Operacije ob Peihu so prenehale, pač pa se nadaljujejo ob Yangcekiangu. Kitajska vojska je razpršena in razkosana. Najboljše, evropski izvežbane čete so v minolih bojih imele velike izgube na moštvu, na topovih in streljivu. Baje trpe kitajski voji tudi pomanjkanja živil. Skupnega enotnega vod stva nimajo, zato pa ne morejo doseči nobenih uspehov. Ako bi tudi kitajska vlada določila kako drugo, globoko v notranjih delih dežele ležečo mestece za prestolico dinastije Mandžu, zaveznim vojem v sedanjih razmerah ne bo težko polastiti se tudi tega. Sibirska železnica dovaža dan na dan v Vshodnjo Azijo ruske čete in živila. Ves promet je omejen na vojsko. A tudi ruski rudeči križ rabi mnogo železnico, kajti Rusija se hoče izogniti očitanjem, da za bolnike in ranjence ni skrbela vzorno. Velevlasti so prepustile vsa dogovarjanja in pogajanja s kitajsko vlado svojim poslanikom v Pekinu. Glede ponudbe Lihung-čanga, da posreduje med svojo vlado in med poslaniki, pa baje med velevlastmi ne vlada sloga. Rusija in Anglija sta Lihung-čanga za posredovanje baje avtorizirah, Nemčija pa je njega posredovanje kratko zavrnilo. Iz Šanghaja in Hongkonga so došla zopet nekatera vznemirljiva angleška poročila, toda ker Angleži vedno pretiravajo in lažejo, menda ne bo hudega. Japonci in Angleži pa so ondi pripravljeni na vse. Črni praporščaki nastopajo iznova kot pravi razbojniki. Sramotna pa je vest, da po Pekinu evropsko vojaštvo pleni! Zadnje dni so se začele operacije proti jugu ter se zasede P o o t i n g f u.
Buri in Angleži.
Med Belfastom in Dalmamutho divja že od 23. t. m med Buri in Angleži nenavadno vroč ter baje jako važen, celo odločilen boj. Roberts in Buller sta pripeljala z dveh strani vsaj 40 000 vojakov proti 8—10 000 Burom pod poveljstvom Bothe in Stejna. Buri so 30 milj daleč zasedli hribovje okoli Belfasta in Machadorpa. Njihovi topovi streljajo izvrstno in njihovi borilci se <'rže tako junaško, da jih mora hvaliti cel' Roberts. Seveda poročajo angleški časopisi mnogo o teh bojih, a iz teh poroči' vendarle ni možno razbrati jasne resnice. Toliko pa je menda gotovo, da so boji že končani, in da so Angleži zasedli Machadodorp. Buri so se umaknili proti goram okoli Lvdenburga, kamor jim Angleži niso mogli slediti radi neugodnega terena. Buri gotovo niso bili premagani, nego so se le odtegnili premoči, kateri bi se ne mogli upirati dalje, ako bi tudi imeli dvakrat več ljudi. Že dejstvo, da se je trikrat u anjša vojska Burov ustavljala prvima angleškima generaloma z velikim uspehom celih pet dni ter prizadela Angležem velike izgube, je dokaz, da z Buri še ni tako pri kraju, kakor se trdi.
Dopisi.
Iz Črnomlja, 27. avgusta. .Slovenec" je v svoji številki z dne 25. t m. na skrajno podel in lažnjiv način napadel našega vrlega in mnogozaslužnega učitelja g. Šetinc Ta zlobni napad očividno nima druge tendence kakor osmešiti in žaliti ga zgolj radi tega, ker je naprednega mišljenja in noče trobiti v rog naših kaplančkov, ki bi tudi v našem mestecu radi nosili veliki zvonec; zlasti naš mlečozobi g. Janez rogovih že, kar je tukaj, nekam preveč, tako da ga bo o priliki treba pošteno okrcati in izpovedati pred javnostjo. Dolgo smo molčali o hudobnem počenjanju naših nasprotnikov s talarjem; sedaj pa, ko so za-
čeli z lažjo in osebnimi žalitvami, nastopili bomo tudi mi in poskrbeli, da izve širši svet, kake oznanjevalce sv. vere nam je vzgojil Missija žalostnega spomina in vredni njegov sodrug in naslednik. — Nesramna laž je, da g. Šetina ni bil povabljen dne 18. avgusta na banket v proslavo cesarjeve sedemdesetletnice; saj je zloglasni dopisnik v „Slovencu* lahko čital njegovo ime na vabilni poli, ako je hotel. Ali on je lagal vedoma in namenoma. Ako pa je naš gospod učitelj in vodja šole v Črnomlji, ki že 26 let deluje za blagor in napredek belokranjskega ljudstva ne le kot Šolnik, marveč tudi kot prvi pospešitelj in učitelj vinoreje in sadjereje in si je v tem oziru pridobil nevenljivih zaslug in spoštovanje vsakega, ki pošteno misli, povzdignil na oni slavnostni dan na čast našemu vladarju svoj glas v imenu tega ljudstva, — in to, kar posebej povdarjam, p r i n e o f i c i j a I n e m delu, — ali ni bil baš on v prvi vrsti v to poklican? In kdo je, da bi mu mogel to zabraniti? Mari kateri naših mladih, nezrelih kaplanov, ki službujejo že po par celih mesecev v našem okraju? In pa kako? Kamenje že skoro vpije radi gnjilobe in pregreh, ki so se godile in se še gode po naših farovžih. Ako nočete drugače, vi mladi gospodje, zapeli vam bomo pesem, da se boste zgražali in čudili, od kod da vemo to in ono in še marsikaj! Opomnili vas bomo na spovednice in lece in na dekleta, katere neki duhovnik spoveduje samo zato, ker so dekleta, in pa ker so „praf lušne"; opomnili vas bomo na onega prašiča, katerega so dale posvečene roke utihotapiti iz Hrvaške v najslabši vzgled in pohujšanje našega ljudstva; pisati hočemo, kolika zaupljivost gre nekaterim duhovnikom glede javnih listin, kako so frčale sklede, ključavnice in druge take reči v posvečene obraze, kako žaljivo so govorile pijane farovške kuharice o visokih cerkvenih dostojanstvenikih, kako se je mladina pohujševala vzpričo prepovedanih ljubimskih razmer, govoriti hočemo o ljubavnih pismih na mlada dekleta in o njih zapeljevanju k laži z hudobnimi nameni, o drugih pikantnostih, nanašajočih se na moralo onih, ki so v prvi vrsti poklicani skrbeti zanjo itd., itd. — Vi, gospodje iz črnega tabora, napali ste v najnesramnejšem svojem glasilu, „Slovenskom Listu", tudi našega bivšega okrajnega glavarja, gosp. Ore-šeka, na nečuven način, napali ste moža, ki si je pridobil v štirih letih svojega tukajšnjega delovanja popolno zaupanje in spoštovanje, zlasti kmetskega stanu, ker jim je pomagal regenerirati opustošene vinograde in tako rešil marsikatero eksistenco gotovega propada, moža, ki je za nas storil več nego bo pri nas storilo 400 popov v 400 letih! In zakaj ? Samo zato, ker je postavno postopal proti nerodnostim nekega v njegov okraj spadajočega kon-sumnega društva! Nobeno sredstvo vam ni pregrdo, da bi se ga ne poslužili v dosego svojih slabih namenov! Lažete in obrekujete, vi poklicani oznanjevalci resnice ! Kako pa morete imeti 5e kaj vere, ki učite, da je laž in obrekovanje greh, a sami lažete in obrekujete?! Pa dovolj za danes: vi nas izzivate, sram vas bodi, takozvani nositelji miru in ljubezni! Črni ste, mi pa imamo bele in čiste roke, zato se vas ne bojimo. Puška je nabita, sedaj pa pucaj iz Bele Krajine! L.
Svetovna razstava v Parizu.
IX.
Tudi če kdo ni tehnik, si bo z velikim zanimanjem ogledal razstavo industrialnih oddelkov. Kaj je delo, človeško delo, to spozna šele tu, tod se mu prav jasno kaže velikanska sila človeškega duha.
Časi, ko je bil vsak človek zase sam celo bitje, so že davno minuli. V pravem pomenu besede jih sploh ni bilo nikdar, dasi je gotovo, da je kmet starih časov, ki si je sam vse napravil, kar je potreboval, užival tako individueino neodvisnost, do kakršne se človeštvo nikdar več ne povzpne. Vsako delo, ki je kdo dandanes stori, je le udarec na železo, katero so mu drugi pripravili, in a katerim bodo drogi rezali brazde v mater zemljo. Vse, kar se dandanes stori, je skupno delo, močne individuvalnosti pa so tisti faktor, ki v tem skupnem delu povzročajo napredek. Tehnik, ki stvarja dandanes stroje, s katerimi se pleto nogovice, ima za seboj na stotine generacij, ki so se bavili s to
stroko. Kako dolga je pač pot od priproste krpe, v katero si kmetic ovije nogo, pa do tistih umotvorov, ki jih rabi za nogovice in jih tako rada pokaže plesalka „La belle Otero" v gledališču Folies-Bergeres! Vse je moralo pomagati, da je postalo sploh mogoče, plesti take nogovice: matematika, fi. zika, mehanika, kemija. A mej onimi tisoči in tisoči, ki izdelujejo nogovice, stoji kje kak posameznik, ki skuša v tej stroki svoj jaz spraviti do veljave, ki skuša po svojem ukusu, po svojih računih ustvariti nekaj novega, bodisi, da ga v to sili njegovo tehniško umetniško nagnjenje ali pa želja po velikem dobičku Bodi že to ali ono, dovolj je, če ima dotičnik toliko moči, da prekosi svoje prednike in napredek je storjen,
Stroka, v kateri se najlaglje spozna, kaj je delo skupnosti, in kako stvarjajo ves napredek posamezne močne individuvalnosti, je razstava modernih občil. Tu mora človek strmeti, pa bodi še tako blaziran.
Pa tudi v drugih oddelkih se vidijo čudovite stvari. V oddelku za stroje spozna gledalec, da je stroj postal prav za prav človek od železa. Videti je stroje, ki gledalci navdajo z radostjo, da je na tem svetu bitje, kateremu se je kaj takega posrečilo! Stroj stori vse, kar zamore mehaniškega stori*; Človeško telo, a ne zahteva druzega ko nekaj vode in nekaj premoga.
O posameznostih raznih strojev pač ne more govoriti, kdor ni strokovnjak, tudi nestrokovnjak, če z odprtimi očmi pregleda kak stroj, dobi utis. da ima pred seboj neko jednotnost, nekaj iz jednega k ustvarjenega, kakor je sistem kakega velikega filozofa, in nehote ga obide n Kako svobodna gospodska ljudstva bi bili lahko vsi narodi, če bi tehnika jedina vplivala na razvoj človeštva.
Čas, ko bo stroj vsem služil, pride gotovo. Zdaj pa živimo v dobi boja mej rimi in novimi gospodarskimi formami. S je sreča in nesreča ob jednem. Njegov prihod prinaša konkurenco in pogin. Drugače tudi ne more biti. Stroj prevrže in premeni vse in prevrgel in premenil bo tudi vso človeško družbo, ker je nepremagljiv.
Rekli smo v prvem teh članke tisti, ki hoče razumeti razstavo in I dobno Francijo, mora iti najprej v Versai,. Kdor pa hoče spoznati to Francijo in f francosko ljudstvo z njegovo kolosalno industrijo, ta mora iti na Montmartre.
Tu stopi tujec na klasično zemljo, klasično ne v smislu filologov, nego v moder nem smislu. Ta zemlja je napojena s krvjo. Tod so se bili že neštetokrat boji mej ljudstvom in državno avtoriteto. Tu je tudi komuna poskusila z demokratsko-socialistično revolucijo uveljaviti svoja načela, tu so se komunardi, zabarikadirani in gazeč v krvi, najdlje borili. Težko bi bilo dobiti na svetu mesto, kjer bi se videla mogočnost mase tako, kakor na tej ljudski gori. Z vrha tistega mlina, ki ga obišče vsak tujec, že da vidi, kako ovenele ženske plešejo kankan, vidi se z jednim pogledom milijone bitij.
Na te milijone spekulira socialna demokracija in klerikalizem. Prav zdaj se dviga proti vrhu najponosnejše poslopje, kar jih je zgradila tretja republika, jezuvitska cerkev. Ta cerkev ni še gotova, a že zdaj se v svojem belem sijaju dviga nekako nad ves Pariz. Reklo se mi je, da je močno podobna alabastrovi mošeji v Kahiri. Postavljena je ta cerkev v proslavo Ignacija Lo-jole, ki je leta 1534 na istem mestu, koder stoji zdaj ta eerkev, storil sklep, ustanoviti jezuvitski red. Lojola je dosegel mnog1 Njegov red je vladal dolgo časa pol sveta, in če tudi je ni ustanove na svetu, ki bi bila storila toliko vnebovpijočega zla, je t* red še danes močan in vpliven.
Ali se bo Voltairjev narod dal Se kdaj vpreči v jarem tega reda? Verjetno to pa£ ni, ali mogoče je vse. Na Montmartru se bo bila odločilna bitka. Pariški delavec je danes socialni demokrat in je danes jeden prvih čuvarjev republike in ljudske suverenitete proti monarhistom, klerikalcem in anarhistom. Socialni demokratski delavec je da nes na Francoskem čuvar redu, tisti, ki mir kali, pa je klerikalizem v raznih oblikah, v katerih se pojavlja. Lahko se zgodi, da pojde ta delavec, dasi je iz šol odpravljen ves veronauk, še kdaj v jezuvitsko cerkev, mogoče je pa tudi in še verjetnejše, da bo jezuvitsko mošejo nekega dne zopet podrl. _
Dnevne vesti
V Ljubljani, 30 avgusta.
— Osebne vesti. Finančni konceptni praktikant v Ljubljani g. Fran Skaberne ie imenovan namestniškim konceptnim praktikantom v Trstu. — Poštnim praktikantom v Ljubljani je imenovan gosp. Hugon Lenassi- — Za Brdsko zdravstveno okrožje je imenovan za okrožnega zdravnika dr. Albert Rohlik.
— šusteršič v Ribnici. Na prvem mestu današnje naše številke najdejo čitatelji objektivno poročilo o ribniškem shodu 3r. Šusteršiča.   Iz njega razvidijo, da je
Slovenec" v svojem poročilu marsikaj orav zanimivega izpustil. Nadomestil je to z medklici, katere so sižeg-nani njegovi redakterji izmislili, jjajti na shodu ni bil skoro nobeden teh medklicev izrečen. Tistega medklica, ki je najbolj zanimiv, je pa »Slovenec" popolnoma pozabil. Ko se je namreč dr. Šusteršič delal naivnega in nedolžnega, češ, da ne ve, na kaj namiguje Šuklje, ko omenja Ovijačevo hišo, je nekdo za-klical: Pa mi vemo.  In glej čuda, zdaj je dr. Šusteršiča minila vsa radovednost in prav nič več ga ni mikalo izvedeti, na kaj je Šuklje z Ovijačevo hišo hotel namigniti.  No, v kratkem se menda blagoslovi frančiškanski samostan, sezidan z zapuščino gospodične Ovijačeve, in tedaj bo morda prilika, osvetliti tudi „zasluge", ki si jih je v tej  stvari pridobil dr. Šasteršič!   Tudi tiste nedostojne, naravnost   sramotno   umazane re klame, ki jo je delal dr. Šusteršič za svojo  pisarno,  ni  „Slovenec" z nobeno besedo omenil. Zato se pa ta škandalozni pojav vendar ne bo prezrl! šasteršič je rekel, da mu njegove govore narekuje sv. Duh.   Kako sodbo bodo imeli ljudje o sv. Duhu, če ga bodo sodili  po politiški modrosti in po perfidnostih dr. Šusteršiča, o tem naj premišljuje škof, a zdi se nam, da se dr. Šusteršič sam ni nič preveč zanašal na sv. Duha, kajti, ko je videl, da je neki liberalni gospod njegova, od sv. Duha narekovana modrovanja zapisoval, je postal nakrat sila nervozen   Ta nervoznost se je polastila tudi nekih duhovnikov tako, da so zapisovalca začeli na shodu preganjati, mu prepovedovati zabeleževanje in ga res prisilili, da je nehal. To so vse prav zna čilne stvari, ki se ne smejo pozabiti in o katerih se bo kakor tudi o vsem drugem, kar je dr. Šusteršič povedal, že še govorilo.
— Žalostna  dogodba  iz llžehte".
Tam gori v škofjeloškem okraju živi učitelj, ki je bil sila potreben pokore in duševnega počitka, zaželel si je pa tudi „lemenatske župce"; ki velja s posteljo, s postrežbo itd. samo eno krono na dan. Toda to njegovo poželjenje po  „lemenatski župci"  se je bridko maščevalo.   Jedva je jel okušati sladkosti   spokornega  življenja,  jedva je prvikrat zajel slastno „župco", že  so se jeli vršiti po njegovem želodcu čudni procesi, ki mu niso dali nikdar miru — ne po dnevi, ne po noči.  In ono pričakovano mirno spokorno življenje je postalo pravcati direndaj. Spoznal je, da ta „župca" ni za njega, da se je bridko varal v svojih upih — in žalosten je koj prvi dan zapustil mesto pokore ter šel, da doma prežene nasledke „lemenatske župce".
— Iz Toplic na Dolenjskem se nam piše: Naše kopališče se je v zadnjem času nekoliko na boljše spremenilo. To velja osobito glede vnanjosti kraja in komforta, ki se ti nudi. V novi zdraviliški zgradbi imaš prostorne zračne sobane, in postrežba je jako zadovoljiva ter solidna. Ondi imaš tudi prijetno igralno in bralno sobo, tako, da je tudi za razvedrilo skrbljeno. Toda nekaj je, kar modernih zdravilišč navaje nega neprijetno dime. To je tisti odurni uUh nestrpnosti našega kranjskega farštva. Ti so povsod jednaki, in ne vidijo druzega nego sebe in svojo oblastnost. Zdraviliška bralna soba je najbrž in menda vendar le v prvi vrsti namenjena inteligentnim gostom, ki so vajeni in potrebni raznovrstne dušne paše. Tega seveda naš zdraviški komite ni uvidel, ker, pod vplivom župnika 8- Babnika stoječ, tega uvideti ni smel. Udal se je namreč njegovemu pritisku in sklenil, da se .Slovenski Narod" ne sme naročiti za zdraviliško bralno sobo, pač pa .Slovenca"! Pomilujemo gospode zdraviliškega komiteja, da se ne naorejo emancipovati omenjenega vpliva.
Saj menda vendar ni zdravilišče namenjeno župniku g. Babniku, nego gostom, in saj baš gosti pomagajo isto vzdrževati z zdra viliško takso. Varuške oblasti pa farovž nad gosti tudi nima, pa tudi Anton Bona-ventura ne. Zdramite se, merodajni gospodje, ker bodo sicer Toplice služile le farovškim kuharicam in ljudem enacega kalibra, boljše goste pa bode taka nestrpnost vkljub imenitni zdravilni vodi prepodila, kar bo Top-ličanom le na škodo. Sploh želimo občinski upravi nekoliko več naprednega duha, osobito v sanitarnem in olepševalnem gogledu. Dolžnost naša je pospeševati domače kraje in naprave, za to pa treba pred vsem, poprijeti se dela tistim, ki so v prvi vrsti v to poklicani! — Opomba uredništva. Pred stoječa vest se nam vidi skoraj ne-vrjetna. Večkrat smo bili naprošeni, da smo kovali reklamo za Dolenjske Toplice. In kovali smo je, a zategadelj smo želi zahvalo, da nas je župnik Babnik s famoznim „kurkomitejem" posadil na indeks. Nam tudi prav' če bo šlo tako dalje postanejo Toplice, kar so nekdaj bile: zavod za stavljenje rožičkov. Slava!
— I. slovenska umetniška razstava.
Odbor slovenskega umetniškega društva, ki priredi I. slovensko umetniško razstavo v Ljubljani v „Mestnem domu", je imel sinoči svojo sejo, v kateri je določil zadnje podrobnosti. Jury začne poslovati 1. septembra dopoludne, vendar pa ostane jury tudi še za pozneje došla dela Dne 15. sept. dopoludne je v „Narodnem domu" II. redni občni zbor „slovenskoga umetniškega društva", opoludne se razstava otvori slovesno, zvečer pa je razstavi na korist v .Narodnem domu" umetniška akademija. Razstava bode od 15. sept. do 15. oktobra t. 1. odprta, vsak dan od 9. ure dopoludne do 4. ure popoludne. Večina slik in kipov na razstavi bo na prodaj. Seveda preidejo prodana dela v privatno posest šele po zaključku razstave.
— Gostovanje gospe Irme Polakove. Jutri se bo odpeljala naša igralka gospa Irma Polakova v Beligrad, kjer bo nastopila v operetah: „Tičar", „Lepa Helena", „Ma-scote", „Nitouche", „V vodnjaku" in „Ža-netkina svatba". 8. septembra bo gospa tudi sodelovala pri koncertu, katerega prirede beligrajske dame pod pokroviteljstvom kraljice Dragine na korist dekliškemu zavodu. Gostovanje bo trajalo do dne 15. septembra t. 1.
— Slovensko zidarsko in tesarsko društvo naznanja svojim članom, da je 16. septembra ob 4. uri popoldan izvanredni občni zbor v društvenih prostorih. Člani naj se blago vole istega polnoštevilno udeležiti, ker so jako važne stvari na dnevnem redu. Odbor.
— Pevska slavnost v Nabrežini. K slavnosti razvitja zastave pevskega društva „Nabrežina" dne 8. septembra t. 1. se je doslej prijavilo 19 društev z 8 zastavami. Program slavnosti se razpošlje prve dni prihodnjega tedna. Društva, ki so oglasila svojo udeležbo, naj izvolijo odbo i Čim prej naznaniti, koliko pevcev pride.
— Moralna obsodba južne železnice. Dne 24. decembra 1. 1. se je na postaji Kalsdorf mej Mariborom in Gradcom zgodila velika nesreča. Iz Trsta ob 5. zjutraj došli brzovlak se je z vso silo zaletel v tovorni vlak, ki je stal na tej postaji. Stroj brzovlaka je zdrobil zadnje vagone tovornega vlaka, a tudi prva dva vagona brzovlaka sta bila zdrobljena. V poštnem vozu se je prevrnila peč in je nastal ogenj, ki je upepelil tri vagone. Poštni erar je imel vsied tega škode 321.746 K 66 vin. in 1100 mark. Samo bankovcev je zgorelo za 240.600 K. Poštni ekspedient Karol Sattke je bil tako poškodovan, da so mu morali odrezati obe nogi in samo pogumu strojevodje R. Brihte se je zahvaliti, da mož ni zgorel. Državno pravdništvo je radi te nesreče tožilo 251etnega postajnega eks-pedienta južne železnice Bruna Guggen-bergerja in 261etnega pomožnega železniškega paznika Antona Kocka, češ, da je Kock brzovlaku dal znamenje, da sme peljati skozi postajo, ne da mu je Goggen-berger to naročil. 0 tej tožbi se je včeraj vršila obravnava. Guggenberger in Kock sta se zagovarjala s tem, da je bil postavljen pravi signal. Guggenberger je pojasnil, da je železniško osebje silno preobloženo, da ni imel nikogar, ki bi bil položil na relse kapselje in da pri južni železnici to sploh ni navada, kakor se je pri tej želez-
nici šele zdaj ponekod poskrbelo za take varnostne naprave, kakor so povsod pii drugih železnicah. Posamezni izvedenci so priznali, da so uredbe pri iužni železnici zastarele in nezadostne, tako, da se obratni predpisi sploh ne dajo izvrševati. Zelo zna čilno je, da je državni pravdnik sam pii znal, da južne železnice le radi tega ni obtožil, ker se morejo tožiti samo fizične osebe- Sodni dvor je oba obtoženca spoznal za nekriva in ju oprostil.
— „Nova trtna bolezen". Gosp. Bo huslav S k a 1 i c k y, tehnični vodja državnih trtnih nasadov na Kranjskem, nam piše: sPod tem naslovom priobčil je „Slovenski Narod" v številki iz dne 21. avgusta notico, da se razširja po dolenjskih vinogradih nova trtna bolezen pod imenom črni palež (spha-čeloma ampelinum). (Op. ured.: Tisto notico nam je poslalo kmet-kem. preskušališče.) Ker naši vinogradniki vsled raznih trtnih bolezni) itak že mnogo Škode trpijo, je um-Ijivo, da jih vsaka vest o kaki novi bolezni zelo razburi, in zato si usojam prositi, da označeno notico v tem smislu popravite, da ni črni palež kaka nova, pač pa našim vinogradnikom že mnogo let znana bolezen, katero po navadi „koze" imenujejo. To bolezen opisal je prvi leta 1873. prof. de Bary in je imenoval glivico, katero provzroča „8phaceloma ampelinum" (de Bary). (Nemški „schwarzer Brenner", slovenski .črni palež".) Ta bolezen se prikaže vsako leto manj ali bolj razširjena v naših vinogradih, in sicer najraje v vlažnih, nizkih legah in mokri težki zemlji, posebno ob deževnem vremenu, ker trosi glivice črnega paleža brez vode ne morejo kaliti. Glivica prezimuje na lesenih delih vinske trte in napada spomladi mlado listje, mladike, pozneje grozdje in sploh vse zelene dele vinske trte. Posebno nekatere vrste trt, so tej bolezni zelo podvržene, kakor n. pr. ameriška vrsta solonis, evropejske vrste: muškatelec, modra frankinja, zeleni silvanec itd., med tem ko so zopet druge vrste zelo trdne in jih bolezen redkokdaj napade. Ako se črni palež hudo razširi, potem povzroča znatno škodo, ker se vsled njega listje, vršički mladik in tudi grozdje s črnimi lisami pokrije in pozneje posuši, o Čemur se lahko letos v mnogih vinogradih na Kranjskem prepričamo. Proti tej bolezni priporočajo nekateri, Stupanje trt z žvepleno moko ali živim apnom med vegetacijo. Bolj zanesljivi sredstvi sta zelena galica, s katero se mora trtni les pred začetkom vegetacije mazati in obiranje napadenih trtnih delov med vegetacijo. Zadnje delo sme se vršiti le ob suhem vremenu, ker bi se ž njim lahko drugače razširjanje bolezni še pospeševalo. Obrane napadene mladike, listje itd. je treba sežgati. Zgodaj spomladi, toraj meseca februvarja, dokler trta še miruje, obrežemo najprvo trsje, ves odrezan les (rezje) sežgemo in obrezano trto namažemo vso s pomočjo trdega čopiča s 40%no raz-topljino zelene galice (železnega vitriola), h kateri primešamo še 1% žveplene kisline. Čez kakih 10—14 dni se to delo še jeden-krat ponovi. Opomniti je, da trta ne sme takrat še solzeti, ker bi že nekoliko razvita očesa zmes galice in žveplene kisline, lahko poškodovala. Namesto zelene galice jemljejo nekateri samo 10° Ono raztopljino žveplene kisline. Na prvi način bile so leta 1896. preparirane vse trte vrste solonis v državni trtnici v Kostanjevici, katere so bile prejšno leto zelo po tej bolezni napadene. Učinek je bil tako dober, da priporočam vsem vinogradnikom, ki imajo letos po tej bolezni napadene trte, da se tega sredstva prihodnje leto (februvarja mesesa) poslužijo, da bolne trte zopet ozdravijo".
— Na progi mej Gorico In Tolminom se s 1. septembrom poleg na progah Gorica Trbiž in Gorica-Bovec že obstoječih vozno-poštnih zvez, vpelje še jedna vsakdanja, dvouprežna poštna vožnja s pokritim normalnim vozom, ki bode imel štiri sedeže.
— Z gorečo svečo v hlev. Branjevka H. K. na Karolinški zemlji je v svinjaku zaspala in pustila poleg sebe goreti kratko svečo. V svinjaku je bilo polno slame in bi se bila lahko velika nesreča pripetila, če bi bila sveča do tal prigorela in slamo vnela. Neki delavec je to opazil in poklical stražnika, ki je branjevko zbudil in ugasnil svečo.
— Stražnika se je lotil delavec Ivan Marenko, stanujoč v Konjušnih ulicah št. 13, ko je bil zaradi pijanosti in razgrajanja aretovan.
— Vojaški plašč j« ukradel neznan
tat iz licealnega poslopja. Plašč so bili vojaki tamkaj pozabili. Tat je prišel v sobo skozi okno.
— Na ljubljanskem polju je bila za-sačena delavka J. J, ko je kradla in Stru-keljnovega kozolca fižol.
— I(C. kr. priv. Riunione Adriatica di Sicurta v Trstu" je svoj prospekt za zavarovanje življenja pomnožila za dve novi tabeli. Po prvi kombinaciji je zavarovancu zajamčena življenska renta v visočini letne premije, katera se prične izplačevati takoj, ko preteče po pogodbi določena doba za plačevanje premij. Zavarovani kapital pa se vrhu tega v slučaju smrti takoj izplača. — Druga kombinacija pa je zavarovanje na doživetje in smrt. V tem slučaju povrne društvo zavarovancu 3% vseh vplačanih premij. — Vsa natančnejša pojasnila daje drage volje glavno zastopstvo za Kranjsko pri tvrdki Ivan Perdan v Ljubljani.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 30. avgusta. Izvrševalni odbor mladočeške stranke je sklical za jutri shod v Prago. V tukajšnjih politiških krogih se pričakujejo sklepi te seje z največjo napetostjo. V tej se odloči, bodo-li Čehi nadaljevali ob-strukcijo, ali jo opuste. Govori se, da je predsedstvo izvrševalnega odbora že obveščeno o tem, kaj stori vlada, če se odločijo Čehi za obstrukcijo.
Budimpešta 30. avgusta. »Pester L1 o y d" naznanja, da je minister Rezek, predno so se začela pogajanja s strankami, dal Korberju svoj portfelj na razpolaganje, da bi zamogel na njegovo mesto priti kak parlamentarni voditelj. Ker bi bila to koncesija Cehom ter bi se moral tudi kak zastopnik nemških strank poklicati v ministrstvo, kar bi pomenilo nekako rekonstrukcijo ministrstva, sodi „P. Ll.", da Rezek, ki ni član vlade kot zaupnik Cehov, nego kot zaupnik krone, ne bo odstopil.
Gota 30. avgusta. Prihodnjo nedeljo so hoteli nekateri nemškoradi-kalni poslanci avstrijski tukaj javno govoriti o avstrijskih razmerah. Vlada je to prepovedala in jim zagrozila z izgonom.
Milan 30. avgusta. Obravnava proti Bresciju je trajala do 6. ure 30 minut zvečer. Bresci je rekel, da nima sokrivcev, in da je z umorom kralja hotel maščevati svojo in ljudsko bedo Zagovornik Mer lin o je opozarjal, da kaže zgodovina, da so tudi monarhisti in duhovniki že kralje morili, zagovornik Martelli je pa zahteval milo sodbo, ker je Bresci bil do umora neomade-ževan. Bresci sam je le rekel: -Obsodite me, kakor hočete; mi je vse jedno; pričakujem, da nastane kmalu revolucija". Sodišče je obsodilo Brescija na dosmrtno težko ječo, poostreno s 71et-nim zaporom v samotni celici. Bresci je vzel razsodbo povsem mirno in hladnokrvno na znanje.
London 30. avgusta. Zveza mej Pekinom in Tientsinom je še vedno pretrgana. Tudi sli ne morejo priti v Tientsin, ker se klati ondot mnogo bokserskih čet
London 30. avgusta. V noči od 27. do 28. so Kitajci oplenili ves tatarski del Kantona.
London 30. avgusta. Iz Šanghaja se javlja, da je prišlo 23. t. m. pri Vehšu mej Kitajci in Japonci do bitke. Kitajci so bili pobiti in so morali bežati. Izgubili so 1500 mož. Tudi neki princ Tuan je padel.
London 30. avgusta. „Standard" poroča, da je bila te dni blizu Žuan-šika bitka, v kateri so bili boksarji in kitajski vojaki poraženi. Izgubili so nad 100 mož.
London 30. avgusta. Iz Čifu se javlja, da je guverner v Senci ponudil tujem, naj pridejo v neko državno poslopje, da jih bo mogel varovati. Kakih 50 tujcev je res prišlo in ti so bili umorjeni
London 30. avgusta. Lihungčang je nasvetoval cesarici, naj pooblasti princa Ćinga, da skupno s podkraljema v Nankingu in Vahangu začno mirovna pogajanja.
Poslano „Slovencu".
(Dalje.)
4. SpoStujem g. Terdino. Ali tedaj, ko je pisal zgodovino slovenskega naroda, je bil Se dijak. Tedaj mu je bilo še na razpolago malo virov. Jaz se tudi ne sklicujem nanj, ampak omenim le, da, žal, še nimamo zgodovine slovenskega naroda, in jo moramo iskati po nemških zgodovinarjih. Urban Tekstor je bil Krašovec. Pisal se je Kaučič. Ali pred dež. stanovi je imel re-špekt, „er ist hart erschrocken", če so ga zapodili v zagato, če je prišel med nje. Le rahlega Ungnada je ujezil. Ali v protestan-tovski dobi so škofje vse .Notranje Avstrije" delali pasivno opozicijo, in ni jih bilo v dež. zbore. (Dimitz in Losertb.) Kaj je bil tedaj ta Urban Kaučič, polatinjeni Tekstor kaj prida ! Reformacija je za njegovega škofovanja hodila najlepSe svojo pot v Ljubljani in na Kranjskem.
Jezuite je stolni dekan Thomas Chron privabil v Ljubljano. Kaj je imel tedanji škof govoriti, ko je dirigiral ta nbegli jurist Tomaž vso škofijo, kakor zdaj tudi neki doktor juris, ki vleče še večjo dubovensko apanažo, nego je ona bila stolnega dekana. Brez teh juristov pač nič ne morete nič, ljubi prijatelji v talarjih.
5. Milkovicz piše, da so se v kakem našem razpuščenem samostanu nahajale slovenske, hrvaške knjige. To je le tako mogoče, da so se še ohranile kje skrite luteranske knjige. Znano vam bo pismo papeževega poslanca, monsig. Barbaro (natiskano v Dimitzu II. st. 323), ki piše, da je pri cistercijancih v Zatičini našel luteranske knjige. Dal jih je zažgati, dasi je bil abat, „ein Mann von wenig Bildung". Nekaj se jih je nemara rešilo; Milkovicz je kaj takega našel, in vi se ne podvizate, pripeljati jih med gromenjem možnarjev v svoje tiskarne. Pa o tem kmalo zdaj. Na to ste me sami napeljali z Apihom in Slom-šekom. — Nehajte s to veliko neumnostjo, da je katoliški duhovnik „rešil" slovenski narod! Vsaka stran naše zgodovine do leta 1848. zanikava to. Narod je bil enkrat velik, danes ga je le še malo. Življenje narodovo ne datira od leta 1848    (Dalje prih.)
Pri Ervinu Burd;eh>a, lekarju v Skorji Loki se dobiva (321—58)
ustna voda
k novim antiseptlkom
katero je sestavil zobozdravnik dr. Rado Frlan, katera ohrani zobe zmiraj zdrave in bele, ter zamori vsako gnjilobo. Steklenica, zadosčajoča za eno leto, stane « kroni, po pošti *«05 kroni.
Umrli so v Ljubljani:
Dne" 27. avgusta: Stanko Nagode, delavčev sin, 4 mes, Karolinspa zemlja St. 31, akutni želodčni in črevesni katar.
Meteorologijo poročilo.
VUtaa nad morjem 805-3 o. Brađnjl rricni tlak 786-0 mm.
Nebo
Stanje	kg
baro-	i>
metra	S ta
v mm.	is H£
739 4	15*5
740 8	14-8
740 9	191
Srednja včerajšnja temperatura 15-7°, nor-nale: 173°.
XD-o.x^aJs3rsL borza
dne 30. avgusta 1900.
Skupni državni dolg v notah  .... fi7>0
3kupni državm dolg v arobrn .... 9720
avstrijska zlata renta....... 1 lfi 95
Avstrijska kronska renta 4°/6   .... 9770
Ogrska r.lnt& renta 4°0...... 115 —
Ogrska kronska renta 47. ..... 90 60
Avstro-ogrske bančne delnice  .... 1702 —
Kreditne delnica......... 662 —
London vista.......... 242*20
Momftki drž. bankovc sa 100 mark .   . 118 20
BO mark............ 23 65
20 frankov........... 19 29
italijanski bankovci........ 90 45
C. kr. cekini...... 1141
Zahvala.
Vsem, ki so nam ob bolezni in smrti najinega predragega sina
Leona Levca
izrazili svoje sočutje, izrekava za to, za izkazano zadnjo čast in darovane vence najpresrCnej&o zahvalo. Prav posebno pa se zahvaljujeva za poslednje spremstvo prečastitim gospodom dominikanskemu priorju p. Egidiju Glaszicsu, župniku M.Koželju, župniku J. Š a f a r j u, župniku Fr. Porenti in bogoslove u J. Šparovcu, potem za mnogobrojne dokaze prijateljskega sožalja velecenje-nim rodbinam gospodov Lojza Pavlina, c. kr. nadinženerja Fr. Pavlina, c. in kr. majorja J. TomSeta, adjunkta državnih železnic M. Jegliča, c. in kr. stotnika J Kobatha, c. kr. profesorja M. Pajka v Podbrezjah, in rodbinama gospodov državnega poslanca J. Pogačnik a in postajnega načelnika R. G o 1 o b a v Podnartu, kakor tudi gosp. učitelju J. Kifferletu ter učiteljem in součen-cem predragega pokojnika.
VPodbrezjah na Gorenjskem, dne" 29. avgusta 1900.
(1735)
Frančišek in Pavla Leveč.
Zahvala.
Mnogi dokazi odkritosrčnega sočutja mej boleznijo in ob smrti naSe iskreno ljubljene soproge, oziroma hčere in sestre, gospe
Jakobine Unger roj. Schober
mnogi lepi poklonjeni venci in mnogobrojno častilno spremstvo k zadnjemu počitku drage rajnice. nam nalagajo dolžnost, da izrekamo vsem častitim sorodnikom, prijateljem in znancem najsrčnejšo in najtoplejšo zahvalo.
V L j ubij ani, dne 29. avgusta 1900. (1737)   Globoko žalujoči ostali.
Učenec
sprejme se takoj v trgovino z mešanim blagom na deželi.
Kje? pove iz prijaznosti Jos. Petrjč, trgovina s papirjem v Ljubljani. (1711—3)
Spretne, solId_:n.e
potovalne uradnike
(akvi7.-:- trrjtR)
za vse zavarovalne stroke vm p rej me proti viMoki proviziji, sšasoma tudi m stalno plaeo tukajšnji glavni zastop stare, na Kranjskem že d'-Igo poslujoče tuzemske zavarovalnice.
Lastnoročno pisane ponudbe naj se pošiljajo pod: „akviziter £5" upravništvu „SIov. Naroda". (1531-9)
Zaradi prevzetja prvega štajerskega zavoda za izdelovanje klavirjev v Gradcu
prodam do 1. septembra
klavirje
po globoko znižanih cenah.
(1703-5)
okrjepO'ujućm pića. Nanmdkrlljana voda Mm lijak.
Glavna zaloga za Kranjsko: Jvtt^vreloJ MIHAEL KASTNER
v Liubliani. „„
„Narodni dom".
Danes v četrtek, 30. avgusta t. L
a
društva iz Vukovara, v narodnih oblekah.
Začetek ob 8. uri.      Vstop prost.
ff -   M^4&n^> na   H»       *- c-1
odda »e takoj treznemu, spretnemu in samo-atojnsmu kovaču z orodjem, ne da bi ne kaka najemnina pluralu, v izvrševanje h t vaške; ;a obrta.
Primemo najemnino plačati bode še le potem, ko se bode konstatovalo, da je kovačnica dobro obiskana.
Ker prebivalstvo delavnega in razumnega kovača komaj pričakuje, je za gotovo pričakovati, da bode imel vedno mnogo dela. (1605—4)
Ges. kr. avstrijske       državna žalazntea.
v Ljubljani, v Prulah štev. 23.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. juniju 1900. leta.
Odhod lz JLj ubij one j"ž. kol. Proga čez Trbiž. O'i 12. nri 5 m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensteste, Ljubno; čez Selzthal v AnsNee. Išl. Solnograd, Zeli ob jezeru, Lend-Častem, Inomost; čez Klein - Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj vi» Amstetten. — Ob 7. uri 17 m. zjutraj Oriobni fl»k v Trbiž, Poutabel, Beljak, Celovec, Fran-zensfeste, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Klein - Reifling v Line, Budejevice, Plzen, Marijine vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lipsko; čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m. dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabei, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 6 m. popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljubno; čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Cnrih, Genevo, Pariz; čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Bndejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Lipsko, Dunaj via Amstetten. Ob 7. uri i* min. zve-ćer osobni vlak v Jesenice. Vrhu tega ob nedeljah in praznikih ob 5. uri 41 min. popoldne v Podnart-Kropo. Proga v Novomesto In v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 6. nri -4 m. zjutraj, ob 1. uri 5 m. popoludne, ob t>. uri 55 ui. zvečer. — Prihod v Izubijano juž. kol. Proga lz Trbiža. Ob 5. uri 15 m. zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, iz Inomosta, Solnograd*, Linca, Stejrra, Išla, Ausseea. Ljubna, Celovca, Beljaka, Fran-zensfeste. Ob 7. uri 45 min. zjutraj osobni vlak iz Jesenic. Ob 11. nri Iti m. dopoludne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, iz Karlovih varov, Heua, Marijinih vatov', Plsiija, Budejevic, Solnograd*, Linca, Stejra, Pariza, Gen are, Cnriha, Bregenca, Inomosta. Zella ob jezeru, Lend-Gaste.na, Ljubna, Celovca, Pou-tabla. - Ob 4. nri 38 m. popoludne osobni vlak z Dunaja, iz Ljubna, Selzthala, Beljaka, Ceiovca, Fran-zeusfeate, Pontaoia. — Ob b. uri 51 m. zvečer osobni vlak z Ouoaj.-i, iz Tipskega, Prage, Frar.covih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varcv, Plznja, Budejevic, Linta, Ljubna, Beljaka, Celovca, Poatabla. Vrhu tega ob nedeljah in praznikih ob 8 uri 20 miu. zvečer iz Podnarta-Krope. — Proga lz Novega mesta In Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri  in m. zjutraj,   ob   ■£.   uri   1*2 m.
popoludne in ob 8. uri 48 m. zvečer. - Odhod ii, ILjnblJane drž. kol. v Kamnih. Ob 7. ari 2y m. zjutraj, ob 2. uri S m. popoludne, ob d. uri 0 m. in ob 10 uri 25 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in pravnikih — Prihod v LJubljano drž. kol. te Kamnika. Ob 8. uri 49 ar.. Biutru;. ob 11. uri 6 m. doi>oludne. ob S. nri 10 m. in ob 9. uri 55 m. zvečer, poslednji vlak le ob ne deljah in praznikih. (1305)
Stansli siiinii
vsprejme takoj
notar Hudovernik v Kostanjevici.
Plača po dogovoru. (1724—2
Poštna in brzojavna
odpraviteljica
z večletnim službovanjem, v katerem je večje urade tudi samostojno kot odpraviteljica vodila, išče službe.      (1736 i> Naslov pove upravništvo „Slov. Nar".
Vsprejmem vestnega in spretnega
izurjenega v špecerijski stroki.
(1733-D        A. Domicelj, Rakek.
Kovačnica
na novo urejena, z vodno močjo in prijaz nim stanovanjem, se odda takoj v najem pod ugodnimi pogoji.
Več se izve pri M. Hrovat-u v Begunjah št. 54 (Gorenjsko). (1722—_
V službo sprejmem
spretnega pisarja
ki je tudi nekoliko vešč v zemljiščni k Plača po dogovoru.
Anton Šlaniberger
(1708—3) c. kr. notar v Kranju.
Proda, oziroma se da v najem
pritlična hiša
z veliko šupo in velikim dvoriščem
v Ljubljani. utit
Več se poizve pri ^. Luka Kancu. Zapuže, Št. Vid nad Ljubljano.
100 kom. krmilnih in plemenskih
prašičkov
^orkšivskega plemena
©ćLćLa, (178 grajsko oskrbništvo Monastero
pri Ogleju, postaja Vilta Vicentina.
0. 6t. S 14 15/00 3.
Konkurzni edikt.
(1734-1)
0 imovini tvrdke ..Brata Itibarlč. trgovina z mešanim blagom V ZagorJK SOtliil okraj  11. Riatrira". vpisane javne družoe.  pri kasta javna družbenika Štefan Klbarlć v Trstu in Anton Kibarlč v
gorji. sedaj v Tr*tu. se je, kakor tudi če« premoženj« družbenika Antona Ribarica v Trstu, (kakor tudi čez premoženje družbenika Štefana Ribarica, oziroma čez njegovo zapuščino, od c. kr. deželne sodnije v Trstu s sklepom od 11. julija 1900, oprav, štev S 17/00/1, otvoritev konkurza dovolilo) in se je razglasil dne 97, avgusta IOOO trgovski konkurz.
Konkurzni komisar: c kr. sod. svet gosp. C«vido Schneditz \ IJuhlju 11 i Začasni upravnik mase: gosp. dr. Harl Trlller, odvetnik v I^JublJani* Volilni narok dne tO. septembra 1900 dopoludne ob 9. uri pri tej ■odniji v izb' št. 17 pred konkurznim komisarjem.
Zglasilni rok do dne IO. otktobra 1900
Narok za likvidovanje in poravnavo dne 94. oktobra 19 OO dopoludne ob
9. uri pri tej sodniji v izbi št. 17 pred konkurznim komisarjem.
C. kr. deželna sodnija v Ljubljani, oddelek III.
dne" 27. avgusta 1900.
en
o o
JE >
JO N
C?
N m
Podpisani priporočam slav. občinstvu svojo veliko zalogo koles, posebno občeznana prava
^ Sfyria kolesa
s patentiranim krogljičnem tečajem, najboljši in najsolidnejši sistem v L 1900, jako trpežna in lahko tekoča. Vsi modeli so enotno zboljšani in poleg tega so jako znižane cene.
Pripomniti moram, da imam v zalogi edino le modele 1900, kajti vse prejšnje razprodal sem v jeseni pod da mi bode moč v sedanji sezoni le z letošnjimi modeli slavnemu občinstvu vstrezati. Ceniki poštnine
v£IYRIA"
si?
Filiala v Kamniku: Janko Pohlin.
Spoštovanjem
Franc Čuden,
(123-67)
svojo ceno, samo prosti.
urar
na Velikem trgu nasproti rotovža.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli.
Lastnina in tisk ,Narodne Tiskarne".
95^3