Cvetje s polja modroslovskega.
(Spisal dr. Fr. L.) (Dalje).
3. Bistvo lepote.
Veliko se je pisalo o tem vprašanju, kaj je bistvo lepote. „Lepota je ideja v javljanju", ali: „Lepota je soglasje, skladnost zunanjega pojava z idejo" — take in jednake razlage Či-tamo po knjigah. Da se take razlage dado lahko umeti, ne moremo trditi. Poskušajmo torej umevneje razložiti lepoto.
Najprej    je    to trdno,  da je lepota
neka popolnost. Vsekako je popolnejše, Če je stvar lepa kakor Če je grda. In ta popolnost se nam na vnanje kaže ali razodeva. Ako je na primer v raztrgani knjigi napisanih veliko lepih naukov, je v tem oziru dobra, popolna, a lepa ni. Ako je pa primerno vezana in obrezana, je tudi lepa. Lahko je vsakomur jasno, da je lepota v tem, kar se nam na zunaj kaže ali razodeva, ne pa v tem, kar spoznavamo samo z umom, torej v bistvu ali v notranjosti stvarij. Potemtakem je lepota vnanja popolnost. A vnanja popolnost — kaj neki je, ako ni ob jednem tudi notranja? Kakšen voz je neki lep? Ali tak, na katerem se ne more nihče voziti i Ne, lep voz mora biti tudi dober za vožnjo ; Če je nepri-praven in neokreten pač ni v pravem pomenu voz. Lep voz je torej dober za vožnjo in tudi
,Dom in svet"  1897, št. 21.
Glava sv. Cecilije. (Po sliki Karola Dolcija.)
očem prijeten.   Kadar se popolnost voza kaže tudi  na oči, tedaj je voz lep.
Po tej poti premišljuj, dragi čitatelj, karkoli hočeš, povsodi najdeš isto : lepota je tam, kjer se kaže ali razodeva našim čutom popolnost stvari. Obraz je lep, ako mi kaže popolno človeško glavo. Ako bi bila na obrazu brazda ali maroga, ne bi bil obraz lep, ker ta bi motila ali razdirala celotni in popolni vtisek. Hiša je lepa, kadar je dobra za svoj namen, popolna v celoti in v svojih delih, in se to našim očem kaže. V obče se v tem razkladanju vjema večina modroslov-cev, zato lahko rečemo : Lepota je tista popolnost ali do brota kake stvari, ki se javi ali kaže po vna-n j e. Torej ima lepota dva bistvena znaka ali momenta: Prvi je ta, da je lepota neka popolnost, dobrota, vrlina, dovršenost, ne pa nepopolnost ali nedostatnost ali slabost. Drugi pa je, da se ta popolnost razodeva v vnanjem pojavu, to je: popolnost se kaže neposredno ali naravnost očem ali sluhu ali opazovanju. Lepote ni treba preiskovati z globokim mišljenjem, ni je treba iskati z drobnogledom, ampak pokaže se nam tedaj, kadar se pokaže stvar. Ko bi se popolnost tako ne razodevala, ne bi bila lepota, Čeprav bi bila vrlina in stvari v prid. Zdravje in čilost
41