Celje - skladišče Per
III 266/2014
5000032259.9
COBISS
&tsz\
TOURING - MOTOCROSS OPREMA - ENDURO - RACING
Leto XVI__________številka 9	cena 1,46 EUR	19. september 2014

Laže uvažati kot proizvajati.........................................str. 11
Vsi sedanji župani še enkrat.........................................str. 13
(jtnpalY'°zva^r'	smm
oglašujte zna«"	& 03/712 12 80 13 zkst.utrip@siol.net www.zkst-zalec.si/utrip
V znamenju novih pridobitev
Baloni ob odprtju mestnega jedra v Žalcu odleteli v zrak pred množico ljudi
V prvi polovici tega meseca sla bila predana svojemu namenu dva velika projekta. Po šestih letih se je 10. septembra z odprtjem povečane čistilne naprave v Kasazah vendarle končal še peti projekt v okviru operacije Celostno urejanje odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda in varovanje vodnih virov na povodju Savinje. Žalčanom pa so se po štirinajstih mesecih od začetka del uresničile petdesetletne želje
po prenovi starega mestnega jedra, ki so ga predali namenu 6. septembra.
Celotna vrednost prvega projekta je skoraj 20 milijonov evrov. Zgrajeno je bilo primarno kanalizacijsko omrežje v skupni dolžini 28,8 km z 11 črpališči in ostalimi objekti v občinah Braslovče, Polzela, Prebold in Žalec, dograjena čistilna naprava pa ima zmogljivost 60 tisoč populacijskih enot za potrebe vseh šestih spodnjesavinjskih občin.
Prenova žalskega mestnega jedra je finančno lažja, a se nanaša le na Občino Žalec, za katero je dobra 2,9 milijona evrov težak projekt (takoj za OŠ Griže) vendarle največja investicija v občini.
Prvi projekt bi moral biti končan že leta 2010, a se je zavlekel zaradi slabo opravljenih del, slabega nadzora DRI in stečaja kar treh izvajalcev. Žalsko mestno jedro je imelo več sreče in je zasijalo tako rekoč po načrtih. Več na str. 2 in 3.	L. K., K. R.
September usodno zaznamovala voda
Neurja z nevihtami, moč- obdobje. A bolj kot zalite nimi nalivi in s točo so v kleti, škoda na poslopjih, dolini krojila tudi preteklo podrte žičnice in zalita polja
V sobotni tragediji je Bolska odnesla vozilo z dvema življenjema
je v dolini odjeknila tragična smrt dveh mladih življenj, ki ju je vzela voda v Čepljah pri Vranskem.
V službenem vozilu AMZS ju je pogoltnila Bolska, ki je odnesla velik del brežine na obeh straneh začasnega mostu. Po dolini je odjeknil tragičen razplet večletne zgodbe o prelaganju odgovornosti za kakovostno cestno povezavo do AMZS Centra varne vožnje in gradnjo trajnega mostu. Več na str. 8 in 9. L. K., K. R.
Življenje je bitka, a tudi odgovornost
—........—---------------------------------------------------------------------------
Precej pogosto v sodobnem času poslušamo o odgovornosti. Najraje jo uporabljajo v političnih kampanjah. Odgovornost za prihodnost, odgovornost za dejanja... Beseda prav lepo zveni v povezavi z naučeno artikulacijo, polikano podobo in z vabljivim nasmehom na ustih. Ko pridemo od besed k dejanjem, pa največkrat izgubi svoj lesk. In stvar je že kronična. Saj veste, da riba smrdi pri glavi. No, tudi odgovornost se začne na vrhu in se prenaša navzdol. Pri vrhu države, pri oblasti na različnih nivojih, pri vrhih v različnih porah našega življenja, tudi družine. Če se začne ... Žal vedno znova ugotavljamo, daje odgovornosti v praksi pri nas bore malo že pri glavah, iz česar sledi, da seje še manj prenaša navzdol. Odgovornost političnih kampanj ponikne v prvih dejanjih vladanja, potem se v verbalnem sijaju spet pokaže v naslednji kampanji, ljudje pa imamo v povprečju »itak« spomin kot človeške ribice, tako da ponovno nagradimo meglo, ki se kmalu razkadi. In tako življenje teče, dokler se ne zgodi tragedija.
Po navadi se takrat sproži obračun med različnimi nosilci odgovornosti, politiki in od njih imenovanimi birokrati, ki to nebodigatreba odgovornost prelagajo z rame na rame kot kakšno pokvarljivo blago na tržnici. Ob tem vlečejo na plano cele "fascikle" dokumentacije, da bi upravičili svoje neodgovorno "nič ukrepanje"... Kmalu ugotovimo, daje brada, kije privedla do tragedije, vsaj tako dolga kot tista Kralja Matjaža. Vsi najdejo papirnate argumente za neodgovornost, samo odgovornosti ne prevzame nihče. Pa tudi ukrepa ne, kot se za odgovornost spodobi. Toda pozor, fantje in dekleta, udeleženci na tržnici prelaganja odgovornosti, nihče ne more obuditi dveh mladih življenj, ki jih je odplavila vaša neodgovornost preteklosti! Žal. Ste za to pripravljeni pogledati v oči svojcem in odgovarjati za svojo neodgovornost? Koga pravzaprav sprašujem?
Tako je to. O odgovornosti polnimo glave otrokom od malih nog, še posebej takrat, ko sedejo v šolske klopi, z vsakim letom naj bi za lastna (ne)dejanja prevzemali več odgovornosti. Toda kakšen zgled smo jim odrasli? Kraje državnega premoženja, sistemska korupcija, klientelizem, neodgovornost v vseh mogočih oblikah in barvnih različicah. Vsak dan poslušamo, gledamo in beremo o njej v medijih. Zdi se, da sploh ne govorimo o drugem. Kaj pa počnemo za to, da bi kaj spremenili, izboljšali?
Vremena bodo Kranjcem se zjasnila, je ugotovil naš največji pesnik France Prešeren v Sonetnem vencu. Se bodo res? Nismo tega bonusa pokurili že v 19., 20. stoletju? Mislim, a se ni na ta račun že nekajkrat zjasnilo, zdaj pa bomo morali najti kak drug rek za to, kako drugače ukrepati... Morda pa Prešeren vendarle ni (več) naj večji pesnik za vse večne čase? Z izjavo, da se bodo Krajncem časi že nekako zjasnili, nas je morda pustil v prepričanju, da se bo to zgodilo samo po sebi in da namzatopač ni treba ničesar storiti. Gotovo je kakšen pesnik ali pisatelj po Prešernu napisal kaj pametnega, da bi nam povedal nasprotno. Sicer pa, da papir prenese marsikaj, smo tudi že večkrat ugotovili, samo akcij najodgovornejših je premalo. Odgovornost v angleščini pomeni “responsibility”, ta pa je v resnici sestavljena iz dveh besed 'response’ in ‘ability’ oz. ‘odziv’ in ’zmožnost’. Prevzeti odgovornost za nekaj pomeni zmožnost odzivanja. Pravočasno. Preden nas v to prisilijo tragični dogodki.
Se spomnite navdušenja nad gasilci, reševalci in vzdrževalci, ki so šli na teren ob žledu, neizmerne požrtvovalnosti taistih mož, ki pomagajo ob poplavah, požarih in drugih ujmah? Češe ne bi odločili sprejeti odgovornosti in bi ostali lepo doma, potem bi bila še kakšna žrtev več, da ne govorimo o škodi. Zaradi take odgovornosti in požrtvovalnosti je pred časom gasilec izgubil življenje! Naj bodo tile možje zgled tistim, ki bi morali biti v tej državi najodgovornejši in so za to odgovornost tudi (najbolje) plačani!
Odgovorno jesen vsem skupaj in spomnite se na te besede na bližajočih se lokalnih volitvah! Lucija Kolar
'Cena zajema bela vhodna vrata Hörmann ThermoSafe, dimenzije 1100 x 2100 mm, RAL 9016, montato in 9,5 % DDV.
HORMÀNN
g<ir<ižiui in industrijska vrata
Neponovljiva akcija vhodnih vrat
mcitjciž
Vrhunska aluminijasta vhodna vrata Hörmann ThermoSafe
Do razprodaje zalog vam izbrane motive vrat nudimo vse od 1.450 EUR* naprej.
Generalni zastopnik za vrata Hörmann v Sloveniji:
Matjaž d.o.o. T. +386 (0)3 71 20 600 PE Ljubljana T. +386 (0)1 24 45 680 PE Maribor T.+386 (0)2 48 00 141 Ustvogomo pokrove n|aI d , mfo@matjaz.3i
STEKLARSKI CENTER
W
LESKOŠEK
Razstavni salon v Žalcu: Hausenbichlerjeva 9, tel,: 03 71019 82
Izdelujemo In vgrajujemo:
•	kuhinjska stekla (barvana, s fototapeto)
•	tuš kabine, vrata in stene po meri
•	steklena notranja vrata (krilna, drsna) in predelne stene
•	predelava starih lesenih oken -vgradnja izolacijskih - termopan stekel
•	namizna stekla, ogledala, steki, ograje
www.steklarstvo-leskosek.si
Zmaga po desetletju zapletov
Podpis pogodbe (z leve): direktor JKP Žalec Matjaž Zakonjšek, vodja projekta Stojan Praprotnik in župani Janko Kos, Branimir Strojanšek, Jože Kužnik in Franc Sušnik
Minister-za kmetijstvo in okolje mag. Dejan Židan z direktorjem JKP Žalec
Matjažem Zakonjškom med ogledom čistilne naprave
v
Se ena varna točka
S predajo nadgrajene osrednje čistilne naprave v Kasazah in novozgrajenega primarnega kanalizacijskega omrežja v najem, uporabo in upravljanje Javnemu komunalnemu podjetju v Žalcu se je v sredo, 10. septembra, končal še peti projekt v okviru operacije Celostno urejanje odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda in varovanje vodnih virov na povodju Savinje.
Projekt Žalec sta pred podpisom pogodbe z Javnim komunalnim podjetjem Žalec predstavila vodja projekta Stojan Praprotnik z RA Savinja Žalec in žalski župan Janko Kos. Projekt Žalec je obsegal gradnjo primarnega kanalizacijskega omrežja v skupni dolžini dobrih 28,8 km zli črpališči in ostalimi objekti v občinah Braslovče, Polzela, Prebold in Žalec ter nadgradnjo čistilne naprave na zmogljivost 60 tisoč populacijskih enot za potrebe vseh šestih spodnjesavinjskih občin. Investitorice so tako vse spodnjesavinjske občine, čeprav občini Tabor in Vransko nista mogli dobiti sredstev iz kohezijskega sklada. Nosilka projekta je bila Občina Žalec.
Začetki projekta segajo v leto 2004, z gradnjo pa so začeli leta 2008 in naj bi bila prvotno zaključena leta 2010. Toda ves projekt so spremljale velike težave zaradi slabo opravljenih del, slabega nadzora DRI in stečaja kar treh izvajalcev. Po ponovljenih razpisih za izvajalce in drugih zapletih (tudi oteženo pridobivanje dokazne dokumentacije in upravnih dovoljenj), je čistilno napravo dokončalo podjetje ESOT iz Celja, kanalizacijo pa Plima iz Žalca. Z deli so končali 30. junija letos, takrat so izvajalci predali objekte in vso dokumentacijo, v nasprotnem primeru bi se lahko zgodilo, da bi morali vračati ves evropski denar.
Skupna vrednost projekta znaša nekaj manj kot 20 milijonov evrov, od tega je 61,99 % upravičenih stroškov pokril evropski kohezijski sklad, 27,4 % državni proračun, ostalo pa občinski proračuni občin investitoric (tudi DDV, ki ni upravičen strošek). Zaradi vseh težav se je projekt precej podražil. Končna vrednost vložka v gradnjo ČN je nekaj več kot 8,6 milijona evrov (brez DDV), ob tem so porabili tudi sredstva za odpravo napak
(dobrih 890 tisoč evrov), končna vrednost kanalizacije pa je dobrih 7,9 milijona evrov (več kot milijon za opravo napak), za nadzor in strokovno svetovanje so porabili nekaj več kot 236 tisoč evrov, za informiranje in obveščanje javnosti pa več kot 129 tisoč evrov. Ob tem so nastali še posredni stroški (preko 600 tisoč). Zaradi tega je bila unovčena bančna garancija, porabljena so bila tudi zadržana sredstva izvajalca, ki del ni dokončal, a niso zadoščala za dokončanje, zato so
Kljub soboti je bila tudi slavnostna seja občinskega sveta na dan praznika Občine Žalec, 6. septembra, v Domu II. slovenskega tabora. Župan Janko Kos je v svojem govoru povzel opravljeno delo v letu od prejšnjega občinskega praznovanja in se zahvalil vsem, ki so pripomogli k uspešno zaključenim projektom, in tudi vsem tistim, ki sooblikujejo življenje in razvoj v občini.
V nadaljevanju je podelil letošnja občinska priznanja. Značke Občine Žalec so prejeli: direktorica UPI - ljudske univerze Žalec Franja Centrih za uspešno in kakovostno vodenje ter zagotavljanje širokega nabora izobraževanj v Spodnji Savinjski dolini, Bogdan Ivanc in Aleksander Šarlah, oba iz Žalca in oba za dolgoletno uspešno poslovanje ter tvorno sodelovanje z lokalno skupnostjo, ter Franc Šmarčan iz Zavrha pri Galiciji za dosežene uspehe v podjetništvu in tvorno sodelovanje z lokalno skupnostjo.
Plaketo občine je župan izročil Ervinu Času iz Žalca za dolgoletno uspešno delo na področju gospodarstva in v lokalni skupnosti, Anici Grobelnik s Pernovega za dolgoletno aktivno delo v krajevni skupnosti in turističnem društvu, Alfonzu Lesjaku za prispevek na področju kulture v Krajevni skupnosti Vrbje, Magdi Mesec za uspešno vodenje podjetja Liko Liboje in Albinu Vasletu s Ponikve pri Žalcu za aktivno delo na področju gasilstva.
morale občine zagotoviti razliko iz lastnih sredstev (unovčena bančna garancija).
Kljub vsem težavam sta Stojan Praprotnik in župan Janko Kos tako kot ostali župani izrazila zadovoljstvo, da so lahko predali v uporabo tako velik projekt, ki je osnova za nadaljnji razvoj komunalne infrastrukture, gospodarstva in turizma v regiji, zagotavlja pa tudi visoke kriterije ohranjanja zdravega okolja občanov.
Svečane predaje se je udeležil tudi minister za kmetijstvo in okolje mag. Dejan Židan, ki je ponovno poudaril pomen varovanja vodnih virov in tudi gradnje kanalizacijskih omrežij ter čistilnih naprav iz evropskih kohezijskih sredstev. Če tega vira financiranja ne bi bilo, bi se morale občine verjetno zateči k javno-zasebnemu partnerstvu, to pa bi lahko bil korak k privatizaciji vodnih virov, je opozoril. Kot je povedal minister, se zaveda, kako zahtevno delo so opravile občine kot investitorke, še posebej, ker se je pri enem prvih tako velikih kohezijskih projektih učilo tudi uradništvo v Ljubljani. K. R., foto: T. T.
Letos so podelili kar pet grbov občine. JZ Žalske lekarne so najvišje priznanje žalske občine prejele za večletno uspešno promocijo zdravja v občini, Planinsko društvo Šempeter ob 30-letnici uspešnega delovanja društva, Območno združenje Rdečega križa Žalec ob stoletnici ustanovitve in uspešnega delovanja, Jože Galič iz Šempetra za
Otroci se pogosto znajdejo v stiskah in včasih se ne morejo zateči domov. Lahko pa pomoč poiščejo v tako imenovanih varnih točkah, ki delujejo pod okriljem mednarodne organizacije UNICEF. Na seznam varnih točk se je ta mesec vpisala tudi Hiša Sadeži družbe Žalec.
Varna točka je javni prostor, kamor se lahko zatečejo šolski otroci, če na poti iz šole ali popoldanske dejavnosti naletijo na težavo, na primer izgubijo
dolgoletne dosežke na glasbenem področju ter Marija Masnec iz Šempetra za 15-le-tno aktivno, ustvarjalno in požrtvovalno delo pri razvoju in delovanju društva Univerza za III. življenjsko obdobje Žalec ter dolgoletno delo v družbeni skupnosti.
Priznanje pa je prejela tudi Občina Žalec. Predsednik Združenje veteranov vojne za
ključe, mobitel, se izgubijo ali so žrtve nasilja. Varne točke so označene z modro nalepko nasmejane hišice, odrasli v njih pa so usposobljeni za nudenje pomoči otrokom.
Poleg Hiše Sadeži družbe, ki je ponovno odprta ves dan oziroma ob delovnikih od 9. do 18. ure, so varne točke v Žalcu tudi Medobčinska splošna knjižnica Žalec, Glasbena šola Risto Savin, TIC Žalec, Kana Žalec, Pošta Žalec, Salon Urška in Žalske lekarne. K. R.
Slovenijo Spodnje Savinjske doline Adi Vidmajer je namreč županu izročil spominsko plaketo v zahvalo za podporo delovanju te veteranske organizacije.
Za glasbeni program so poskrbeli pihalni orkester, godalni kvartet s solistko, jazz zasedba in tolkalna skupina Glasbene šole Risto Savin Žalec.	K. R., foto: T. T.
. 'Äkv M
*
fc.V<
v*
IH. TEK PO ULICAH ŽALCA
SOBOTA, 20. SEPTEMBER 2014
OD 9. URE DALJE
ŠPORTNA ANIMACIJA IN OGREVANJE ODPRTO ŠOLSKO PRVENSTVO V ULIČNIH TEKIH HMELJK0VI TEKI NAJMLAJŠIH S STARŠI ŠTAJERSKO KOROŠKI POKAL LAŠKO MALT RACE KANA REKREATIVNI TEK NA ŽALSKO MILJO
ZAKLJUČEK AKCIJE RA2PNIM0 JAUKA S PODELITVIJO NAGRAD
fb.com/RazpnimoJadra
www.zkst-zalec.si

Adria tlcStovanica
Letošnji prejemniki priznanj občine Žalec z županom
programom so na slavnostni seji ponovno navdušili glasbeniki, profesorji in učenci Glasbene šole Risto Savin Žalec; na itoerafiii ie Tolkalistična skupina vlasbene šole, ki jo vodi Toni Alatič
Letos veliko nagrajencev
Mestno jedro nič več staro
Odprtje mestnega jedra je pospremila tritisočglava množica navdušnih občanov in gostov
Praznovanje letošnjega praznika Občine Žalec je bilo obarvano z največjo pridobitvijo v zadnjih letih - temeljito prenovljenim starim mestnim jedrom Žalca. Na ploščadi na Šlan-drovem trgu je že potekalo več prireditev, najbolj svečano pa je bilo na dan občinskega praznika, ko so uradno odprli prenovljeno mestno jedro, ob tem pa so pripravili tudi tradicionalno zabavno turistično prireditev Žalska noč in dan.
Staro mestno jedro je prenovljeno podobo dobilo v letu, ko Žalec praznuje 50-letnico razglasitve mesta. Župan Janko Kos in vodja projekta prenove Aleksander Žolnir sta pred uradnim odprtjem predstavila opravljeno delo.
Z obnovo so začeli 10. junija lani. Na 15.400 m2 površine so v celoti prenovili infrastrukturo in urbano
Šlandrov trg bo dobil še eno zanimivost - fontano piv. Občina je pripravila anonimen anketni natečaj za izbiro najprimernejše rešitve za fontano piv. Oddani so bili trije natečajni elaborati, izbrani in z dva tisoč evri nagrajeni elaborat pa so izdelali v RC Planiranje Celje. Vse prispele natečajne predloge bodo predstavili na razstavi.
opremo. Zamenjali so že dotrajan, več kot 60 let star vodovod, prav tako so na novo napeljali kanalizacijo. Uredili so odvodnjavanje in ob tem vgradili več kot 4 kilometre betonskih in plastičnih cevi. Na skoraj 7.500 m2 površine so položili asfalt (za cesto, hodnike za pešce in kolesarske steze). Vlili so
3.000	m2 betonskih plošč, položili 4.560 m2 granitnih kock in različne talne podlage obrobili z granitnimi in betonskimi robniki ter z obrobami iz granitnih kock v skupni dolžini dveh kilometrov.
Na novo so zasadili zelene površine, na 552 m2 so posejali travo, posadili so 74 dreves in kar 420 grmovnic. Mesto je dobilo tudi sodobnejšo in varčnejšo razsvetljavo s 101 svetilko. Nova urbana oprema vključuje 16 klopi in 13 košev za smeti, pràv tako koše za pasje iztrebke. Na Šlandrovem trgu je nameščen tudi pitnik z vodo, naknadno so uredili polnilno mesto za električne avtomobile.
Za novo kakovost gibanja in življenja v starem mestnem jedru bo poskrbel tudi prireditveni prostor v osrčju Šlandrovega trga z večnamenskim paviljonom in prireditvenim odrom, ki sta v poletnih mesecih že zaživela kot novi prizorišči kulturnih dogodkov. Pri
prenovi so upoštevali tudi ljudi s posebnimi potrebami. Arhitekturnih ovir ni več, na prireditvenem prostoru pa je urejena slušna zanka za tiste, ki slabo slišijo. Z zvočnimi signali na semaforjih so poskrbeli za slabovidne, potopni stebrički pa omogočajo dostop urgentnim vozilom.
Občina Žalec, ki je strogo predpisala uporabo urbane opreme pred lokali na Šlandrovem trgu, je v času prenove podaljšala brezplačni najem gostinskih vrtov, brezplačno pa jim je dala v uporabo tudi urbano opre-
Po podatkih organizatorjev se je odprtja prenovljenega mestnega jedra udeležilo približno tri tisoč ljudi. Godbe na pihala so pripravile promenadni nastop, igrala je tolkalna skupina žalske glasbene šole in tolkalna skupina STOP z nekaj pevci iz vokalne skupine Perpetum Jazzi-le, zaplesale so otroške in odrasle folklorne skupine.
V zabavnem programu, ki je sledil odprtju, so preko šest tisoč ljudi zabavali Blue Butterfly, Gadi, Nuša Derenda, Kingston. Na petkovi Žalski noči mladih, ki jo je organiziral Študentski klub Žalec,so pred 3.500 obiskovalci nastopili Big Foot Mama, MI2, Muff, Jackson in drugi. Več o tem na str. 16.
Pomlajenega jedra so se veselile tudi znane osebnosti Žalca iz njegove preteklosti
Zupan Janko Kos se je posebej zahvalil vodji Urada za gospodarske javne službe Aleksandru Žolnirju
Direktorica AGM Nemec Maja Gerčer je predsednici Društva prijateljev mladine Občine Žalec Metodi Blagotinšek za letovanje otrok podarila 2.450 evrov
mm
Franci Podbrežnik s pevci Perpetuum Jazzile, ki so zaokrožili formalni del odprtja jedra ob veličastni spremljavi zasedbe Stop
mo (senčnike in korita). Na občini poleg tega razmišljajo, da bi v naslednjih proračunih zagotovili sredstva za sofinanciranje obnove fasad, da bodo varnejše in lepše.
Zaradi nove identitete mestnega jedra so se na žalski občini odločili tudi za uvedbo "cone 30" oz. omejitev hitrosti prometa skozi vse mestno jedro na 30 kilometrov na uro. Ob vstopu v mestno jedro so z obeh strani namestili hitrostne ovire s talnimi oznakami in signalizacijo, že dalj časa je nekoliko spremenjen prometni režim. Namesto prejšnjih 81 je v strogem jedru sedaj 53 parkirnih mest. Tako kot še na nekaterih bližnjih parkiriščih v občinski lasti je parkiranje omejeno na največ dve uri, ta parkirišča pa so namenjena predvsem obiskovalcem oz. strankam lokalov, da nimajo težav z iskanjem parkirnega mesta. Na obrobju mesta je dovolj parkirišč brez omejitve časa parkiranja. Kmalu bodo uredili še novo parkirišče za Savinovo hišo, ki bo sprejelo 36 vozil.
Celotna vrednost prenove mestnega jedra, od priprave projekta do pridobitve uporabnega dovoljenja, je nekaj manj kot 2,5 milijona evrov brez DDV (nekaj več kot 2,9 milijona evrov z davkom), od tega znaša vrednost vseh prenovitvenih del izvajalca AGM Nemec malo manj kot 2,2 milijona evrov brez DDV. Dobrih 1,97 milijona evrov je sofinanciral Evropski sklad za regionalni razvoj, to pomeni 80,79 % vseh potrjenih upravičenih stroškov investicije, razliko pa je pokrila Občina Žalec.
Ob odprtju prenovljenega mestnega jedra se je župan Janko Kos za dobro delo zahvalil vsem izvajalcem in drugim sodelujočim v projektu, prebivalcem in obiskovalcem mesta pa za potrpežljivost v času del. S skulpturo granitne kocke, ki simbolizira prenovo, se je za dobro vodenje projekta še posebej zahvalil vodji Urada
za gospodarske javne službe Aleksandru Žolnirju. Odprtje prenovljenega mestnega jedra so naznanili baloni, ki so jih poleg župana v zrak spustili predstavniki različnih generacij meščanov. 50 balonov je simboliziralo 50 let mesta Žalec. Blagoslov je opravil žalski župnik pater Viktor Arh in se še posebej spomnil vseh delavcev, kako so dneve in dneve kleče polagali granitne kocke.
Ob uspešno končanem delu pa so se pri izvajalcu AGM
Nemec odločili tudi za donacijo. Direktorica Maja Gerčer je namreč Društvu prijateljev mladine občine Žalec podarila 2.450 evrov. Kot je v zahvali za donacijo povedala predsednica društva Metoda Blagotinšek, bodo ta denar namenili za letovanje otrok.
K. R., foto: T. T.
Ujet v trenutku preteklosti in sedanjosti
Minuli torek so v Medobčinski splošni knjižnici Žalec postavili na ogled zanimivo razstavo z naslovom Žalec, ujet v trenutku preteklosti in sedanjosti. Gre za razstavo razglednic, ki prikazujejo detajle Žalca nekoč in danes, skozi oko fotografa Venija Feranta. Razstavo so postavili v počastitev občinskega praznika Občine Žalec ter v počastitev 50-letnice mesta Žalec.
Žalski fotograf Veni Ferant je skušal iz enakega zornega kota fotografirati določen del oz. detajl Žalca, kot je prikazan na posamezni stari razglednici. Te sodobne fotografije je nato zamenjal s staro sliko oz. fotografijo, katero imajo stare
razglednice. Tako je v sodelovanju z domoznanskim oddelkom Medobčinske splošne knjižnice Žalec, kjer hranijo stare razglednice Spodnje Savinjske doline, nastala zanimiva retrospektiva posvečena
občinskemu prazniku in 50-le-tnici mesta Žalec. Več o razstavi bodo skupaj s fotografom Venijem Ferantom povedali 6. oktobra, ko se bo na Utripu domoznanstva predstavila Mestna skupnost Žalec. T.Tavčar
Varno čez cesto na Polzeli
Namestitev tudi v gospodinjstvih
Občina Polzela je ob začetku novega šolskega leta poskrbela za postavitev dveh novih semaforjev pri vrtcu in šoli. S tem si občina prizadeva izboljšati prometno varnost otrok na poti v šolo in iz nje.
Marca letos so v ta namen postavili tudi merilnik hitrosti, saj so ugotovili, da udeleženci v prometu ravno v okolici šole premalo upoštevajo prometni režim. Z merilnikom so želeli umiriti hitrost voznikov ob približevanju prehodu za pešce.
Občina si želi, da bi občani z razumevanjem sprejeli novi prometni režim, saj se moramo zavedati, da je prometna varnost na prvem mestu. T. T.
Kmalu trgovina v Andražu
Od zdaj varnejše prečkanje ceste
Polzelski svetniki so se prejšnji torek sestali na 25. redni seji občinskega sveta in obravnavali enajst točk dnevnega reda. Po potrditvi dnevnega reda in zapisnika zadnje seje so se seznanili s končnima poročiloma o notranji reviziji poslovanja Občine Polzela in nadzornega odbora o nadzoru poslovanja Občine Polzela za leto 2013. Prvo poročilo je podala Antonija Ločičnik, državna notranja revizorka, Loris, d. o. o., drugega pa predsednica nadzornega odbora Martina Lipičnik.
V nadaljevanju so bili svetniki seznanjeni s polletnim poročilom o izvrševanju proračuna Občine Polzela in po obrazložitvi župana Jožeta Kužnika v drugem branju potrdili občinski lokalni program kulture za obdobje 2014-2020. Tudi pri naslednji točki dnevnega reda o predlogu sklepa glede podelitve občinskih priznanj za letošnje leto niso imeli pri-
pomb. Letošnji nagrajenci Občine Polzela so Janez Cu-kjati, ki bo prejel naziv častni občan, grb občine bosta prejela dr. Jože Korber in Jaka Jeršič, plaketo občine Eva Lenko, Franc Uratnik in Anton Satler, priznanje Inovator pa Domen Plaskan, Jože Kočevar in Jože Kočevar mlajši. Priznanja bodo podelili na osrednji prireditvi ob letošnjem občinskem prazniku, in sicer na slavnostni akademiji 1. oktobra. Po krajši razpravi so svetniki sprejeli sklep o brezplačni uporabi prostorov v Domu krajanov
Andraž. Del nepremičnine v pritličju doma (128 kvadratni metrov) bodo za pol leta oddali v najem podjetju Davidov Hram, d. o. o., ki bo v teh prostorih uredilo trgovino. Brez pripomb so svetniki potrdili sklep o oprostitvi komunalnega prispevka za stanovanjsko hišo družine Ločan, ki je aprila zaradi požara ostala brez strehe nad glavo.
Glede na to, da je bila to zadnja redna seja občinskega sveta v tem. sestavu, se je župan Jože Kužnik svetnicam in svetnikom zahvalil za dobro in korektno sodelovanje. T. T.
Svečano v Braslovčah
Danes (19. 9.) ob 18. uri bo v Trnavi slavnostna seja občinskega sveta Občine Braslovče s podelitvijo občinskih priznanj. .
Bronasto plaketo bo prejel Andrej Šram, srebrno pa
Martin Dernač. Županova priznanja pa bodo nocoj svečano podelili prvi ekipi Ženskega odbojkarskega kluba Braslovče, podjetju Jagros d. o. o. in Nini Markovič Ko-rent.	T. T.
Spomin na 100-letnico
V Braslovčah so letošnjo 100-letnico začetka prve svetovne vojne obeležili na izviren način, z obnovo kul-
lapidariju na braslovškem pokopališču
turnega spomenika, povezanega s to vojno. Obnovili so spominsko ploščo bratov Vertačnik na braslovškem pokopališču, ki komemorira vojaka 87. celjskega pešpolka, Mihaela in Vinka Vertačnika iz Podgorja pri Letušu, od katerih je bil eden neposredna, drugi pa posredna žrtev prve svetovne vojne, saj je umrl po končani vojni.
Kot je povedal dr. arheologije Blaž Podpečan, doma iz Pariželj, gre za zanimiv spomenik, ki je izjemen na območju Spodnje Savinjske doline. Ne gre namreč za javni spomenik, temveč za osebni angažma žalujoče družine, ki je spominsko ploščo v vojni umrlima sinovoma postavila ob družinski nagrobnik. Zaradi svoje izvirnosti in kulturnozgodovinskega pomena je pomembno,
da se takšen spomenik obnovi in ohrani tudi prihodnjim rodovom. Ob mrliški vežici na pokopališču so lani postavili lapidarij, spominski prostor za stare nagrobnike pokopališča, ki imajo kulturnozgodovinsko vrednost. Sedanji gospodar Vertačnikove domačije Viktor Zorec, častni občan Občine Braslovče, pa je omenjeno ploščo podaril prav za lapidarij.
Na sedanje stanje plošče so vplivale dolgoletne vremenske razmere, zato jo je bilo potrebno strokovno restavrirati. Zahtevnega posega sta se lotila restavratorja Angel Oblak in Mojca Zver iz Brezovice pri Ljubljani, ploščo pa so nato namestili na ustrezen nosilni podstavek. Izdelavo nosilnega nagrobnika in vzidavo plošče so izvedli člani režijskega obrata braslovške občine. T. Tavčar
Danica Savinek, Bogomir Amon in Eva Lanko prerezali trak
Dom upokojencev Polzela z novim nadzidanim delom
V Domu upokojencev Polzela so svečano odprli nadzidani del doma. S tem so pridobili na 1.200 kvadratnih metrih 28 eno-in dvoposteljnih sob. Zdaj bodo svojo dejavnost izvajali v štirih gospodinjskih skupnostih. Dve gospodinjski skupnosti bosta delovali po modelu osebnega spremljanja, v dveh pa bodo nameščeni ostali uporabniki. Gradbena dela je v šestih mesecih opravilo podjetje Remont, d. d., iz Celja.
Direktorica doma upokojencev Eva Lenko je v slavnostnem nagovoru povedala, da je dom s tem delno zadostil pogojem o namestitvah v eno- in dvoposteljne sobe, vseeno pa svojo dejavnost še naprej opravlja v obeh stavbah. Sredstva za investicijo v vrednosti 1.840.000 evrov so zagotovili deloma z lastnimi sredstvi, del v višini 880.000 evrov pa z dolgoročnim kreditom.
Na prireditvi ob odprtju, ki jo je vodila Dragica Ster-nad Prašnikar, so stanovalci izrazili svoje občutke ob gradnji in bivanju v domu, nato pa so prisluhnili pevskemu
zboru Šeneški glas pod vodstvom Brede Kralj.
Slavnostni trak ob odprtju novega dela so prerezali 98-letna stanovalka Danica Savinek, Bogomir Amon
iz podjetja Remont, d. d., in direktorica Eva Lenko. Po ogledu novih prostorov pa so se zbrani zabavali ob zvokih Ansambla Saša Avsenika.	T. Tavčar
Vranski svetniki na zadnji seji
Svetniki Občine Vransko so se sestali na 21. redni seji, prvi po počitnicah, in obravnavali le šest točk dnevnega reda.
Po ugotovitvi prisotnosti, sprejemu dnevnega reda, potrditvi zapisnika 20. redne seje in 14. korespondenčne seje so po krajši
razpravi sprejeli odlok o zaključnem računu Občine Vransko za leto 2013. Župan Franc Sušnik in računovodkinja Petra Slatinšek sta v nadaljevanju svetnike seznanila s polletnim poslovanjem Občine Vransko. Brez pripomb so svetniki potrdili sklep o spremembi
sklepa o tehničnem popravku odloka o občinskem prostorskem načrtu. Svetniki so obravnavali tudi pobude in vprašanja občinskih svetnikov Janeza Lencla, Vladimirja Rančigaj, Jožeta Matka, Nataše Urankar, Ivana Rokovnika in Aleksandra Reberška.	T. T.
Najboljši taborski učenci
Ob koncu šolskega leta so v Občini Tabor pripravili tradicionalni sprejem za najboljše učence in njihove starše. Sprejela sta jih Simon Jan in župan Vilko Jazbinšek.
Župan je ob tem poudaril, da je znanje vrednota, ki bogati tako posameznika kot družbo, in vsem zaželel uspešno nadaljevanje šolanja,
hkrati pa izrazil željo, da bi se tudi v prihodnje aktivno vključevali v gospodarsko, družbeno in kulturno življenje v kraju. Po čestitkah in izročenih darilih so svoje načrte razkrili tudi učenci, ki so 1. septembra že prestopili prag srednje šole, in tudi dijakinji Katja Strouhal (1. gimnazija v Celju) in Saša Jelen (Srednja zdravstvena šola Celje), ki sta
bili vsa leta šolanja na srednji šoli odlični učenki.
Sicer pa je bilo na tokratni sprejem povabljenih tudi deset učenk in učencev POŠ Tabor, odličnjakov in tistih, ki so prejeli zlata ali srebrna priznanja v razvedrilni matematiki in matematiki in tudi ekipno srebrno priznanje na tekmovanju Turizmu pomaga lastna glava.	D. N.
	
Najboljši učenci skupaj z županom
Gasilci Grajske vasi za 110 let
Sprejem za vražje odbojkarice
Prevzem nove gasilske avtoprikolice
»Pravijo, če si izurjen v svojem delu, da si profesionalec. Če zaznajo, da si čuten in skrben, te imajo za prijatelja. Ko sta stalnici pogum in nesebičnost, te imajo za heroja. Če v človeku združimo vse prej naštete lastnosti, dobimo gasilca,« je v pozdravnem nagovoru na slovesnosti ob 110-letnici Prostovoljnega društva Grajska vas v soboto, 13. septembra, dejala povezovalka prireditve Nina Markovič Korent.
V nadaljevanju je k besedi povabila predsednika PGD Grajska vas Aljoša Ramšaka, poveljnika Gasilskega poveljstva Občine Braslovče Milana Šoštariča, poveljnika Gasilske zveze Žalec Davida Krka, namestnika predsednika Gasilske zveze Slovenije Janka Cerkvenika in braslovškega župana Branimirja Strojanška. Vsi so društvu čestitali za častitljivo dobo organiziranega dela, s čimer se lahko pohvali le redkokatera organizacija. Braslovški župan,
poveljnik GPO Braslovče in predsednik PGD Grajska vas so ob tej priložnosti prerezali slavnostni trak in s tem predali svojemu namenu obnovljen gasilski dom in novo avtopriko-lico, vodstvo PGD Grajska vas pa se je zahvalilo vsem, ki so jim pomagali pri obnovi doma, z zahvalno plaketo tudi vsem, ki so jih finančno ali materialno podprli.
Za vse dobro so prisluhnili škofu dr. Stanislavu Lipovšku in domačemu župniku Martinu Cirarju, ki sta opravila blagoslov obeh novih pridobitev in pohvalila delo gasilcev, društvu pa so za prehojeno pot izrekli čestitke tudi predstavniki ostalih društev in raznih organizacij.
Parado gasilcev skozi vas je pospremil Pihalni orkester Prebold, ki so se mu pridružile tudi libojske mažoretke. Ob zvokih koračnice so ob koncu pospremili tudi odhod praporov, v nadaljevanju pa je zbrane zabaval Savinjski kvintet. D. Naraglav
Gasilska parada skozi vas (v ozadju obnovljen gasilski dom)
Druženje naj starejših občanov
S srečanja najstarejših občanov v Sv. Lovrencu
V Sv. Lovrencu se vsako leto na družabnem srečanju, ki ga organizirata Krajevna organizacija Rdečega križa in Občina Prebold, pri prevozih udeležencev na srečanje pa jima priskočijo na pomoč gasilska društva, zberejo najstarejši občani preboldske občine. Najprej pa v
tamkajšnji podružnični cerkvi prisluhnejo sveti maši. Tako je bilo tudi prejšnjo soboto, 13. septembra.
Najstarejše občane in ostale udeležence sta pozdravila podžupanja Emilija Črnila in župan Vinko Debelak, ki je na kratko predstavil nekatere zadnje
dosežke občine. K prijetnemu druženju so tokrat s kulturnim programom pridali svoj delež podžupanja Emilija Črnila; ki je prebrala zanimiv sestavek preboldskega rojaka Ervina Fritza, in ljudski pevci Prijatelji 6 Še s harmonikarjema Fonzijem in Stankom. Predsednica KO RK Prebold Nuša Stergar je povedala, da je trenutno na seznamu najstarejših 211 občank in občanov, starih 80 in več let. Najstarejša med ženskami je 102 leti stara Angela Žagar, sledi ji leto dni mlajša Fanika Raček, med moškimi pa je najstarejši Jože Flere iz Kaplje vasi, ki je letos marca dopolnil 96 let. D. Naraglav
IZPUŠNI LONCI IN CEVI za osebna in lažja tovorna vozila, traktorje, delovne stroje, štirikolesnike, skuterje in motocikle KOVINSKA GALANTERIJA proizvodnja in montaža
MARN, s. p.,Vransko 18 b, 3305 Vransko
Tel./faks: 03 572 51 06, 041 508 655, 031 814 999 e-naslov: slavica.marn@siol.net, www.marn-vransko.si.
Slovenska ženska mladinska odbojkarska reprezentanca se je z evropskega prvenstva, ki sta ga gostili Finska in Estonija, vrnila s srebrno kolajno. V slovenski izbrani vrsti je nastopilo kar pet igralk iz OK Braslovče (Anita Sobočan, Zala Zbičaj-nik, Katja Mihalinec, Katja Mihevc in Nika Markovič). Župan Občine Braslovče Branimir Strojanšek je zanje pripravil sprejem.
Slovenke so v svoji skupini osvojile prvo mesto, za njimi sta v predtekmovanju končali odbojkarski velesili ruska in italijanska reprezentanca. V polfinalni tekmi je slovenska reprezentanca s 3 :0 preprečlji-vo premagala Grčijo, v finalu pa so naša dekleta v dramatični tekmi klonile proti srbski ekipi (3 ; 2). Selektor Jože Časar je ob koncu dejal, da je kljub porazu v finalu ponosen
na svoja dekleta, saj so do zdaj dosegla največji uspeh slovenske ženske odbojke.
Na sprejemu je župan Branimir Strojanšek dekletom čestital za tako velik uspeh na evropskem prvenstvu in poudaril, da si to mlada dekleta zaslužijo, saj so pridna, delovna in marljiva, nato pa jim je izročil šopek cvetje in priložnostna darila. K čestitkam so se pridružili tudi
podžupan Anton Repnik, predsednik ŽOK Braslovče Marjan Kumer in starosta braslovške odbojke Rudi Sedovšek. Za sprejem se je v imenu vseh deklet zahvalila Zala Zbičajnik, veselega dogodka pa so se udeležili tudi starši igralk, predsednik Odbora za družbene dejavnosti Občine Braslovče Branko Ribi-zel in direktor občinske uprave Milan Šoštarič. T. Tavčar
Orientacijsko tekmovanje
Najboljše ekipe GZ Prebold in GZ Žalec
POPUSTI do 30%
Prvo septembrsko soboto je v Preboldu potekalo regijsko orientacijsko tekmovanje gasilske mladine, na katerega se je prijavilo 58 ekip, od tega 12 ekip pionirjev, 10 ekip pionirk, 10 ekip mladincev, 11 ekip mladink, 9 ekip gasilskih pripravnikov in 6 ekip gasilskih pripravnic. Prvi ekipi iz vsake kategorije sta se uvrstili na državno tekmovanje, ki bo naslednjo soboto v Sv. Juriju ob Ščavnici.
V Preboldu je poleg tekmovalcev pri izvedbi tekmovanja, ki so ga kljub slabemu vremenu uspešno izpeljali, sodelovalo 39 sodnikov, časomerilcev, bolničar in kar nekaj članov gasilskih društev. Gasilsko zvezo Žalec je zastopalo 18 ekip, petim pa se je uspelo uvrstiti na državno prvenstvo, in sicer pionirjem PGD Levec, ki so osvojili 2. mesto, pionirkam PGD Drešinja vas, ki so prav tako osvojile 2. mesto, mladinkam PGD Arja vas, ki so se veselile zmage, pripravnicam PGD Andraž, ki so prav tako slavile zmago, in pripravnicam PGD Kapla - Pondor, ki so zasedle drugo mesto. Ekipe GZ Žalec so osvojile še dva kompleta medalj za tretje mesto, in sicer braslovški pionirji in mladinke iz Andraž.
Iz Gasilske zveze Prebold se je tekmovanja udeležilo 13
ekip. Najbolje pa so se uvrstili mladinci PGD Matke, ki so zasedli drugo mesto, in ekipa pripravnikov PGD Prebold-Dole-nja vas-Marija Reka, ki je bila v
svoji kategoriji prav tako druga. Skupnemu uspehu tekmovalcev GZ Prebold velja dodati še tretje mesto pripravnikov PGD Kaplja vas.	D. Naraglav
UNIFOREST
prodajalna LATKOVA VAS
ničili sejem
sobota. 11. IO. 31014, ob 10. url
predstavitev novosti Uniforest - a
■	predstavitev gozdarskih prikolic Weimer varno delo v gozdu
■	razprodaja poletnega programa (Jonsered, MTD, Gardena, Mcculloch)
■	predsezonski popusti snežnih frez pogostitev in druženje z ansamblom Mladika
Srečanje invalidov
S srečanja invalidov v Šempetru
Medobčinsko društvo invalidov Žalec je v četrtek, 4. septembra, v Šempetru organiziralo tradicionalno srečanje invalidov MDI Žalec.
Srečanje, ki ga MDI Žalec organizira na podlagi socialnega programa in v dogovoru z župani vseh šestih občin Spodnje Savinjske doline, je bilo že dvanajsto po vrsti, udeležilo pa se ga je okrog 140 invalidov in njihovih spremljevalcev ter predstavnikov občin. Srečanja se je tudi tokrat udeležil predsednik koordinacije delovnih invalidov celjske regije in član predsedstva Zveze delovnih invalidov Slovenije Valter Golob, ki je ob
tem izpostavil zelo uspešno delo MDI Žalec in njihovega predsednika Janeza Megliča. Dejal je, da se zelo rad udeleži podobnih srečanj v Savinjski dolini, saj je Medobčinsko društvo invalidov Žalec eno najuspešnejših društev v Zvezi delovnih invalidov Slovenije, ki v 69 društvih invalidov združuje že preko 60.000 delovnih invalidov in oseb s telesno okvaro.
O pomenu tovrstnega druženja in o njihovem društvu je zbranim spregovoril Janez Meglič in v svojem pozdravnem nagovoru izpostavil tudi najstarejši udeleženki srečanja, Jelko Kronovšek in Angelo Krašovec.
Ob koncu je spomnil na letošnji dobrodelni koncert, ki ga bodo v četrtek, 23. oktobra, organizirali v dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu.
V nadaljevanju so zbrane nagovorili tudi žalski župan Janko Kos, podžupanja Občine Prebold Emilija Črnila, vranski podžupan Aleksander Reberšek, braslovški podžupan Anton Repnik in predstavnica Občine Tabor Saša Zidanšek Obreza.
Srečanje so z glasbo obogatili Alfonz Lesjak in Leon Perdan, člana glasbenega tria Društva upokojencev Vrbje, in Vesele babice iz Andraža s harmonikarjem Zdravkom. D. Naraglav
Najstarejša Marija Arnšek
Predsednica Cvetka Grm med podelitvijo šopka najstarejši krajanki Mariji Arnšek
V KS Griže je drugi septembrski petek vsako leto v znamenju srečanja starejših krajanov, starih 70 in več let, za kar poskrbi Krajevna organizacija Rdečega križa v sodelovanju s Krajevno skupnostjo Griže. Dvorana društva upo-
kojencev je ta dan vedno polna.
Srečanja se je letos udeležila več kot polovica starejših krajanov, starih nad 70 let. Med njimi sta bila tudi letos najstarejša krajanka, skoraj stoletna Marija Arnšek, in najstarejši krajan,
93-letni Anton Cizej. Zbrane so pozdravili in jim zaželeli čim lepšo in zdravo jesen življenja župan in podžupan Občine Žalec Janko Kos in Ivan Jelen, predsednik KS Griže Marjan Vodeb, podpredsednik OO RK Žalec Janez Meglič in predsednica DU Griže - Zabukovica Danica Vončina Veligošek.
Srečanje je s pozdravom začela predsednica KO RK Griže Cvetka Grm, v kulturnem programu pa so nastopili brata Žiga in Luka Sopotnik z igranjem na harmoniko in kontrabas ter ljudske pevke sekcije ročnih del Jelke. V družabnem delu pa so udeležence srečanja zabavali glasbeniki Ana in Matevž Čadej, Ivan Črešno-var in pevka Melita. D. N.
Navdušeni nad konopljino piramido
V okviru svetovnega kon- (WCH), ki je letos potekal v gresa industrijske konoplje Lendavi, so udeleženci obi-
Med ogledom notranjosti piramide
skali Bio park Nivo v Žalcu.
Številni svetovni strokovnjaki za industrijsko konopljo so si v parku ogledali piramido, katere osnovni gradbeni element je industrijska konoplja. Strokovnjaki iz Avstralije, Italije, Anglije, Avstrije, Luksemburga, New Mexica z Nizozemske in s Floride so bili nad piramido zelo navdušeni. V okolju, iz katerega izhajajo, veljajo za izjemne poznavalce industrijske konoplje, svojo pomoč pa so v obliki vlaganj ponudili tudi Sloveniji.	T. Tavčar
Tekmovalo 700 mladih gasilcev
S tekmovanja v mokri vajo s hidrantom
Mladinskega gasilskega tekmovanja Gasilske zveze Žalec in tretje tekme v pokalnem tekmovanju mladine Savinjsko-Šaleške regije, ki je prejšnjo soboto potekalo na avtopoligonu ZŠAM Savinjska dolina, se je udeležilo 70 enot, kar pomeni 700 mladih gasilcev. Pionirji in pionirke v starosti od 6 do 11 let so tekmovali v vaji z vedrovko, s prenosom vode in v razvršča-
nju, mladinke in mladinci od 12 do 16 let pa v mokri vaji s hidrantom, razvrščanju, rešiti pa so morali tudi test.
Vrstni red pionirke: 1. PGD Andraž nad Polzelo, 2. Velika Pirešica, 3. Parižlje - Topovlje; pionirji: 1. Drešinja vas, 2. Andraž nad Polzelo, 3. Letuš; mladinke: 1. Braslovče, 2. Andraž nad Polzelo, 3. Polzela; mladinci: 1. Drešinja vas, 2. Andraž na Polzelo, 3. Velika Pirešica itd.
Vrstni red 3. tekme v ligaškem tekmovanju Savinjsko--Šaleške regije pionirke: 1. Andraž nad Polzelo, 2. Mozirje,
3.	Velika Pirešica; pionirji: 1. Drešinja vas, 2. Lokovica 1, 3. Andraž nad Polzelo; mladinke: 1. Braslovče, 2. Gaberke 2, 3. Mozirje; mladinci: 1. Drešinja vas, 2. Andraž, 3. Lokovica itd. Zadnja, 4. tekma v ligi SAŠA--regije bo 20. septembra v Nazarjah.	T. Tavčar
Vaške igre v sodelovanju s podjetji
Druga septembrska sobota je bila v naselju Ložnica pri Žalcu v znamenju 2. vaških iger. Kljub deževnemu vremenu jim je uspelo že drugo leto zapored združiti vaščane in podjetja, ki delujejo v tem koncu žalske občine.
V	zadnjih desetletjih je na obrobju tega naselja namreč zrasla industrijska cona z nekaj večjimi podjetji, ki predstavljajo velik delež industrije, in to ne samo v žalski občini, temveč v celotni Spodnji Savinjski dolini. Trenutno se v severnem delu naselja nahajajo podjetja Novem, Juteks, Spekter, avtokaroserija Pirh, Njiva in Minerva (v stečaju). V tem obdobju pa se je istočasno širil tudi bivalni del naselja.
V	času širitve industrijske cone (nekje od leta 1988) je namreč zaradi infrastrukturnih težav in industrijskih izpustov prihajalo do nenehnih sporov med stanovalci, podjetji in občino. Cesta skozi naselje je bila edina komunikacija do gospodarskih objektov, zato je vplivala na bivalni del naselja in razpoloženje stanovalcev. Z gradnjo nove ceste s priključitvijo na žalsko obvoznico, tovornega prometa skozi naselje do podjetij ni več zaznati. Hkrati s tem so se zmanjšali tudi izpusti v okolje. Z ekološkim odnosom do okolja in s pozitivno komunikacijo s stanovalci so podjetja in vaška skupnost dosegli pomemben nivo sodelovanja, ki ga zdaj nadgrajujejo z druženjem vaščanov in gospodarskih subjektov Daje vse skupaj še zanimiveje, so se organizatorji odločili pripraviti tudi razna tekmovanja in ljudi združiti pod skupnim imenom Vaške igre.
Podjetja so prevzela finančno breme druženja, vaščani pa celotno organizacijo prireditve. Lani so organizirali prve takšne
Z ozkim delom kladiva zabijali žeblje
Ena od disciplin (dvigovanje akumulatorja, težkega osem kilogramov)
Med polnjenjem rednika igre, ki se jih je udeležilo le nekaj ekip, letos pa se je pri gasilskem domu med sabo pomerilo kar 22 štiričlanskih ekip, med njimi tudi pet ekip podjetij. Zaradi slabega vremena so nekaj iger pripravili v gasilskem domu, kjer so nadaljevali tudi z družabnim delom.
Kot je v imenu organizacijske-
ga odbora povedal Matjaž Omladič, domačin z Ložnice in izvršni direktor podjetja Novem, so zelo zadovoljni z letošnjo prireditvijo, s katero so dokazali, da so sposobni v okolju, kjer do nedavnega ni bilo sinergije med različnim subjekti, ustvariti izjemno medsebojno razpoloženje. D. N.
Obletnica in druženje lastnikov
Od Celja do Žalca že devetič
Žalski SMC Defibrilator tudi na gasilskem domu
Dobra praksa nameščanja defibrilatorjev, ki lahko reši-
jo življenje ob zastojih srca, se nadaljuje. Pred časom so
enega namestili pri vhodu v Gasilski dom Žalec.
Prostovoljno gasilsko društvo Žalec in žalsko območno združenje Rdečega križa Slovenije sta s skupnimi močmi omogočili nakup in namestitev naprave. Gasilci bodo nov avtomatski eksterni defibrilator (AED) lahko uporabljali pri svojem prostovoljnem delu in še lažje priskočili na pomoč sočloveku v stiski. Defibrilator je namenjen tudi širši uporabi, zato je dostopen vsem občankam in občanom.
L. K., foto arhiv: PGD Žalec
Defibrilator tudi na žalskem gasilskem domu
Stranka Mira Cerarja je po državnozborskih volitvah ustanovila 60 lokalnih odborov, ki pokrivajo območja upravnih enot oziroma volilnih okrajev.
Lokalni odbor Žalec deluje na območju vseh šestih spodnjesa-vinjskih občin. Za predsednika lokalnega odbora je bil po razpravi na srečanju članov in somišljenikov v žalskem hotelu imenovan Branko Korbar iz Svetega Lovrenca.
Na srečanju v Žalcu sta zbrane najprej nagovorila kandidatka za poslanko mag. Hana Erjavec Šuster in član izvršnega odbora mag. Nejc Brezovar. K. R.
Pohod po obronkih KS Ponikva
Na pohodu več generacij
K bogati ponudbi prireditev v avgustu so zadnjo nedeljo v mesecu prispevali tudi planinci PD Ponikva, ki so organizirali že 22. pohod po obronkih
KS Ponikva. Pohoda se je udeležilo okrog 120 pohodnikov.
Tokratni pohod je bil tudi zadnja prireditev ob krajevnem prazniku, ki ga praznuje-
jo v spomin na čas II. svetovne vojne, ko so Nemci v taborišče Dachau in celjski Stari pisker odpeljali rodoljube s Ponikve. Kot je povedal predsednik PD Ponikva Dani Jelen, so letos pohod organizirali po severnih obronkih Ponikve. Na pod so se podali izpred Gasilskega doma Ponikva, kjer je bil tudi cilj. Pot jih je vodila skozi Steblovnik, Podkraj, na vrh gore, imenovane Špica, kjer imajo planinci svojo postojanko, in po dolini planote nazaj do gasilskega doma, kjer so jim postregli z okusnim golažem in drugimi dobrotami, kar je še polepšalo prijetno nedeljo.	D. N.
pestrih tudi dogajanje ob odprtju festivala na Šlandrdvem trgu v Žalcu in pred kinom Metropol v Celju. Sledil je koncert v Laškem, kjer sta ob domači Folklorni skupini Lipa Rečica nastopili finski in srbski skupini. Slednja je dan kasneje nastopila tudi v Petrovčah. Sledili so nastopi v celjskih trgovskih centrih in na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju. V nedeljo, 14. septembra, so se skupine predstavile tudi na 44. Dnevih narodnih noš in oblačilne dediščine v Kamniku. D. N.
la 15. obletnico delovanja, obeležili pa so jo s prireditvijo na Centru varne vožnje Vransko (AMZS), kjer je bilo na ogled nekaj manj kot 800 starodobnikov, kar nekaj jih je bilo tudi iz Savinjske doline.
Kmalu po osmi uri se je že pred vhodom na poligon vila dolga kolona starodobnih vozil. Udeleženci srečanja pa so z oddajo prijavnice sodelovali tudi v žrebanju za bogate praktične nagrade.
Za prijetno vzdušje so poskrbeli člani ansambla Lunca, organizirali pa so tudi bogat bolšji sejem, ki je bil prava paša za oči. Organizatorji, ki jim je bilo naklonjeno celo letošnje muhasto vreme, so bili zadovoljni z udeležbo, udeleženci pa z organizacijo dogodka, tudi s kulinaričnim delom. T. Tavčar
Tudi finske šege so s plesi predstavili folkloristi iz Finske
koncertu v dvorani Doma II. slo-
venskega tabora so poleg domače skupine nastopile gostujoče folklorne skupine Kecskemet dance ensemble z Madžarske, Polokka-rit s Finske, Jerusalem folklore ensemble iz Izraela in Društvo za
očuvanje tradicije srpskog naroda Ribarska Banja iz Srbije. Prireditev je povezovala Saša
Nekaj utrinkov s prireditve starodobnikov
Slovenska veteranska avto- pravila eno največjih srečanj -moto zveza (SVAMZ) je za- starodobnih vozil v Sloveniji, dnjo avgustovsko soboto pri- Zveza je namreč praznova-
Starodobniki na dveh kolesih
Od 9. do 13. septembra je v Celju, Žalcu in Laškem potekal že 9. mednarodni folklorni festival, ki ga vsako leto organizira Medobčinsko kulturno društvo Od Celja do Žalca.
Folklorni skupini KUD Grifon Šempeter in KD Celjska folklorna skupina, ki svojo dejavnost izvajata povsem ljubiteljsko, sta svoje izkušnje s številnih folklornih festivalov po vsem svetu leta 2006 združili v želji, da bi se tudi ta del Slovenije ponašal s kakovostno folklorno prireditvijo.
Do zdaj so na festivalu gostili že blizu 40 folklornih skupin z vsega sveta. Na tokratnem folklornem
Pukl, ki je najprej predstavila folklorne skupine in njihove dosežke, nastopajoče in občinstvo pa je v imenu občine in župana pozdravil in se jim zahvalil za izjemne nastope podžupan Občine Žalec Marko Laznik ter folkloristom podelil spominska darila.
Letošnji 9. mednarodni folklorni festival Od Celja do Žalca se je končal s petkovim gala koncertom v Celju in sobotnim v Žalcu. Sicer pa se je v festivalskih dneh zvrstilo več predstavitvenih nastopov posameznih skupin. Folkloristi so med drugim po-
1'NirOSiST
prodajalna LAIKOVA VAS
HIŠNI SEJEM
sobota, 11. 10. 2014, ob IO. uri
I
t

«Jonseretf
VELIKA RAZPRODAJA POLETNEGA PROGRAMA
ftUUlMfo.0. Latitava vai 814 3312 Prebold T 03 77714 23 (srn OSI 86 55 66 • * “	t.*)
DELOVNI ČAS: pon.-pot.: 7.00-15.30 soboto: 7.00-11.00
Neurje povzročilo škodo
Boštjan Vodlak ob uničenem hmelju
September se je tudi v Spodnji Savinjski dolini začel z nevihtami, močnimi nalivi in s točo. Največ poškodovanih streh in dreves je bilo v Zgornjih Gorčah, kjer je po poljih klestila tudi toča.
Že okoli polnoči, 1. septembra, je močno neurje zajelo območje Braslovč. V Malih Braslovčah je meteorna voda zalila skladiščne prostore gostinskega lokala, v Zgornjih Gorčah pa je veter razkril več streh, podrl tudi drevo, ki je padlo na cestišče, ter med dru-
gim razkril skladišče hmelja. Braslovški gasilci so izčrpali meteorno vodo iz prostorov, s cestišča odstranili podrto drevo in očistili strešno kritino ter s folijo začasno prekrili skladišče hmelja, kljub temu je škoda precejšnja, je povedal hmeljar Boštjan Vodlak, ki mu je toča uničila tudi polovico še neo-branega hmelja na 1,5 hektarja žičnice. Toča je uničila tudi druge poljščine v bližini.
»Napovedana so bila lokalna neurja, nismo pa si mislili, da bo tako hudo,« je dopoldne po neurju povedal Boštjan Vodlak. »Hmelj smo skladiščili pri sosedu na stari sušilnici, ker doma nimamo dovolj prostora. Zmočilo je približno štiri do pet ton suhega hmelja, saj je razkrilo streho. Po neurju smo jo pokrili s folijo, ampak bale je že namočilo. Pridelek imamo zavarovan, bomo pa videli, ali to velja tudi za pridelek v skladišču. Tudi na žičnicah imamo škodo.«
V Orovi vasi je padla nekaj manj kot 6 ha velika hmelj ska žičnica, na približno polovici je rasel hmelj. Žičnico, katere lastnik je Maks Vasle iz Založ, ima v najemu Alojz Rojnik iz Spodnjih Grušovelj. Hmelja
Romunski sezonski delavci pri odpravljanju posledic ujme na 6 hektarjev veliki padli hmeljski žičnici Maksa Vasleta iz Založ, ki jo ima v najemu Alojz Rojnik
Delovni čas: pon.-pet.: 8.-I8. ure sobota: 8.-12. ure
Simona KODRIN, s. p.
Rimska cesta 35,
3311 Šempeter Tel.: 03 700 06 30 Mob.: 051 326 677
OKULISTIČNI PREGLEDI VIDA: dr. Arsen Janjič in dr. Miran Falež Naročite se: torek, 7. in 21. 10.
AKCIJA ZA PROGRESIVNA STEKLA 1 + 1 GRATIS !
Obiščite nas in videli boste bolje!
Vabi vas vaša prijazna optika Simona
Manufaktura Žalec
Savinjska cesta 4
50 % popusta	40 % popusta
na moške in ženske srajce	na jeans program in trenerke
Izkoristite dober nakup
Prodajalna Manufaktura Žalec, Savinjska cesta 4, Žalec
BON C EUR
V vrednosti	Pri nakupu nad 30 EUR
Bon je unovčljiv do 31.10.2014. Bon ni izplačljiv v gotovini.
sorte aurora še niso obrali, škoda pa je še toliko večja, saj so na hmeljišču lani uredili tudi kapljični namakalni sistem.
Okoli ene zjutraj so gasilci črpali tudi meteorno vodo iz treh stanovanjskih hiš in iz objekta za spravilo pridelkov v Veliki Pirešici. Cesta Velika Pi-rešica-Pernovo-Galicija je bila za ves promet zaprta do skoraj pol tretje ure, med drugim je zalilo tudi lokalno cesto v Za-ložah.	K. R., T. T.
V Zgornjih Gorčah neurje odneslo tudi novo streho
Še dopoldne zaprta lokalna cesta Polzela-Založe-Novi Klošter
Koruza po neurju
Prostovoljstvo nagrajeno
Z začetkom tega meseca se je začela uporabljati določba 17. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o socialnovarstvenih prejemkih. Na osnovi te odločbe se pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči kot delovno aktivne osebe, ki so upravičene do dodatka za delovno aktivnost, po novem štejejo tudi osebe, ki imajo sklenjen pisni dogovor o prostovoljskem delu po zakonu, ki ureja prostovoljstvo.
Prostovoljcem, ki so ob prejemanju denarne socialne pomoči upravičeni do dodatka za delovno aktivnost, se ne glede na dejansko opravljeno število ur prostovoljnega dela mesečno šteje, da so delovno aktivni od 60 do 128 ur mesečno ali več kot 128 ur. V prvem primeru se jim poviša denarna-socialna pomoč za 72,37 evra, če je prostovoljec prva odrasla oseba v družini, oziroma za 37,68 evra, če se šteje kot druga odrasla oseba v družini. Če pa opravlja več kot 128 ur prostovoljnega dela na mesec, se denarna socialna pomoč poviša za 150,75. Zneski so preračunani na osnovni zneska denarne socialne pomoči 269,20. Ure obračunavajo na centru za socialno delo.
Osebe, ki so do denarne socialne pomoči že upravičene, lah-
ko opravljanje prostovoljskega dela kot novo okoliščino sporočijo pristojnemu centru za socialno delo na obrazcu za sporočanje sprememb. Obrazcu morajo priložiti fotokopijo pisnega dogovora o prostovoljskem delu. Sprememba se bo upoštevala s prvim dnem naslednjega meseca po sprejemu sporočila o spremembi, če bo ta sprememba v korist vlagatelju, dodajajo na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Osebe, ki po uveljavitvi omenjenega določila prvič uveljavljajo pravico do denarne socialne pomoči, morajo pri pristojnem centru za socialno delo na posebnem obrazcu (vloga za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev) vložiti vlogo za denarno socialno pomoč, jo izpolniti v skladu z navodili in ji priložiti fotokopijo pisnega dogovora o prostovoljskem delu. Vloga za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev in obrazec za sporočanje sprememb sta na voljo tudi na spletni strani ministrstva.
Novosti pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev je še več. Že s 1. januarjem so državne štipendije spet dobili mladoletni dijaki, centri za socialno delo so dobili več prostega preudarka pri upoštevanju nepremičnine, omiljeno je dedovanje. Tako ni
več potrebno vračanje denarne socialne pomoči, ki jo je oseba prejela za 12 mesecev ali manj, od celotne prejete pomoči pa je potrebno vrniti 2/3 zneska. Razširjeni so tudi splošni pogoji za upravičenost do varstvenega dodatka.
V dohodek družine se po novem ne všteva več celoten otroški dodatek, ugodnejši je tudi način upoštevanja dohodka od študentskega dela za socialno najbolj ogrožene družine (prejemnike denarne socialne pomoči), pri katerih se študentsko delo pri ugotavljanju dohodka za pravice na letni ravni (otroški dodatek, državna štipendija, plačilo vrtca) ne bo upoštevalo kot dohodek, pač pa le tekoči (periodični) dohodek.
Od avgusta dalje je nekoliko višji osnovni znesek denarne socialne pomoči, kar vpliva tudi na
posebno obliko izredne denarne socialne pomoči po smrti družinskega člana (posmrtnino) in ha posebno obliko izredne denarne socialne pomoči kot pomoč pri kritju stroškov pogreba (pogrebnino). Denarna socialna pomoč tako znaša 269,20 evra, toliko tudi posmrtnina, pogrebnina pa 538,40 evra.
Novela zakona s 1. septembrom širi tudi krog upravičencev do denarne socialne pomoči s tem, da se zvišuje znesek premoženja, ki se ne upošteva za pridobitev denarne socialne pomoči.
S 26,92 evra na 53,84 evra se je zvišal dodatek za otroka v eno-starševski družini, s 134,60 na 161,52 pa se je povišala denarna socialna pomoč za drugo odraslo osebo. Prav pri slednjih se je z uvedbo nove socialne zakonodaje socialni položaj najbolj poslabšal.	K. R.
1	■■l SLIKOPLESKARSTVO Beljenje notranjih površin in fasad ini'fllflll Dekorativni opleski 1 il ijilllf Izdelava izolacijskih fasad
1	DELO NA VIŠINI Z DVIŽNO KOŠARO ■
Sl	JKOPLESKARSTVO ANDREJ TERGLAV, s. p.
Andraž 96 b, 3313 POLZELA, 03 572 06 73, GSM: 041 216 214, www.terglav.si	
	
www.tiskarna.eu.com
Tiskarna Golc d.o.o. Vrbje 80/a, 3310 Žalec tel.: 03/710 24 60 gsm: 051/647 540 info@tisk-golc.si
digitalni tisk
vezava diplom
knjigoveštvo
poslovna darila
darilne vrečke
sitotisk
grafično oblikovanje
offset tisk
digitalni tisk
vezava diplom
knjigoveštvo
poslovna darila
darilne vrečke
sitotisk
grafično oblikovanje
NOVO! AKTUALNO!
GORILNIKI FENIX NA PELETNO BIOMASO
• enostaven priklop na obstoječe kotle (drva, olje, drva/olje)
• transporter za pelete, zalogovnik MONTAŽA, SERVIS IN MERITVE OLJNIH GORILNIKOV NAČRTOVANJE IN MONTAŽA REGULACIJE OGREVANJA SERVIS BELE TEHNIKE
ČIŠČENJE IN POPRAVILO ELEKTRIČNIH BOJLERJEV
DANILO PIKL, s. p., Starovaška ulica 1,3311 Šempeter T: 03 570 20 70, M: 041 709186, E: danilo.pikl@triera.net
Odneslo brežino in dve življenji
Takih prizorov je bilo letos tudi v naši dolini že precej
Po deževnem začetku in številnih nevšečnostih v začetku septembra se je deževno vreme nadaljevalo tudi proti sredini meseca. Največ težav zaradi meteorne vode in podtalnice so imeli Spodnjesavinjčani v soboto, 13. septembra. A čeprav razsežnost poplav in plazov ni bila tako velika, pa je bil ta dan najbolj tragičen. Narasle vode so v Čepljah pri Vranskem vzele kar dve življenji.
Tragedija se je zgodila okoli 6. ure na dovozni cesti proti AMZS centru varne vožnje. Kaj natančno se je zgodilo, kriminalisti še ugotavljajo, dejstvo pa je, da je narasla Bolska odnesla velik del leve in tudi desne brežine ob mostu. Pretok vode pod mostom je oviralo odpadlo vejevje. Službeno vozilo, s katerim
sta se sodelavca AMZS odpravljala na preventivno dejavnost, je padlo ali zapeljalo v deročo vodo, ki je odnesla vozilo.
Žrtvi deroče vode
Ob približno 11. uri istega dne so bili policisti obveščeni, da so občani v Bolski na območju Prekope opazili kombinirano vozilo. Posredovali so gasilci PGD Prekopa-Če-plje-Stopnik in celjski poklicni gasilci. S pomočjo občana so s traktorjem vozilo stabilizirali in potegnili iz vode.
Zatem je bila organizirana iskalna akcija dveh oseb, ki naj bi bili v vozilu. V iskalni akciji so sodelovali prostovoljni gasilci društev Vransko, Trnava, Šešče, Sv. Lovrenc, Levec, Vrbje, Griže, Dobriša vas - Petrovče in
Drešinja vas. Okoli 13. ure so na območju Kaple našli žensko truplo, iskanje voznika ob strugi Bolske pa so nadaljevali v nedeljo, ko so se omenjenim društvom pridružili še gasilci drugih prostovoljnih gasilskih društev. Truplo moškega so našli dopoldne približno 50 metrov višje od mesta najdbe vozila. V iskalni akciji od mesta nesreče do izliva Bolske v Savinjo in naprej ob strugi Savinje do Tremerij je sodelovalo več kot 141 gasilcev in ostalih prostovoljcev, so sporočili iz Policijske uprave Celje.
Voda je vzela življenje 17-letne dijakinje Lare Safran in njenega bratranca, inštruktorja AMZS, 30-letnega Miha Baloha, oba iz Petrovč. Dogodek je poleg sorodnikov pretresel vse sodelavce AMZS in tudi širšo javnost, med drugim ustvarjalce filma Vloga za Emo, ki naj bi bil premierno prikazan 23. oktobra letos. Lara, ki je na AMZS opravljala počitniško delo, je namreč igrala glavno vlogo v filmu.
Poplavljeni objekti
Zaradi poplav meteorne vode in podtalnice je bilo sicer največ težav v občinah Žalec in Prebold. Nekaj po
2.	uri je v Občini Žalec za-
radi obilice dežja, dvignjene podtalnice in meteornih vod začelo poplavljati stanovanjske hiše na območju Zabu-kovice, Liboj, Kasaz, Griž in Migojnic. Zasute so bile ceste v Zabukovici, Pongracu, Mi-gojnicah in še nekatere lokalne ceste v Občini Žalec. Spro-
žilo se je tudi več zemeljskih plazov, o čemer so bile obveščene pristojne službe. Posredovali so gasilci PGD Griže, Kasaze-Liboje, Ponikva pri Žalcu, Vrbje in Zabukovica, ki so na terenu izčrpali vodo iz poplavljenih objektov ter pokrili s folijo zemeljski plaz
v Kasazah. V Občini Žalec je bil aktiviran tudi štab Civilne zaščite.
Zaradi močnega deževja je prišlo do kalitve vodnih virov, zato je bilo potrebno v Žalcu, Šempetru in Preboldu vodo za prehrambene namene prekuhavati.	K. R.
Most na čakanju od leta 2007
Smrt mladih sodelavcev AMZS zaradi podivjane Bolske, ki je spodkopala brežini pri mostu na dovozni cesti do AMZS Centra varne vožnje, je spodbudila tudi polemike o odgovornosti za tragedijo. V ponedeljek je AMZS v Ljubljani pripravil tiskovno konferenco, na očitke, da bi morala za varnejši most poskrbeti občina, pa se je odzval tudi župan Občine Vransko Franc Sušnik.
Kot so povedali na tiskovni konferenci, so v soboto pri AMZS v okviru preventivno--izobraževalnih dejavnosti Družinska ura pripravili dva dogodka, prvega v okviru Mednarodnega sejma obrtni in podjetnosti v Celju, kjer so v sodelovanju z Rdečim križem v projektu Pomagaj prvi! potekale predstavitve nudenja prve pomoči, in drugega
v sklopu prireditve na Brdu. Prav na Gorenjsko sta se pred tragično nesrečo odpravljala Lara Safran in Miha Baloh, pred tem pa sta se nameravala ustaviti v Centru varne vožnje, kjer hranijo pripomočke za izvedbo preventivnih dejavnosti. Do tja nista prišla, saj ju nadzorne kamere niso zaznale. Verjetno je brežino odneslo v trenutku, ko se je nanjo zapeljalo službeno vozilo, ki je bilo namenjeno ocenjevanju kakovosti oziroma varnosti cestišč v projektu EuroRAP, so povedali pri AMZS.
V zadnjih desetih letih so pri treh osnovnih poslanstvih Avto-moto zveze Slovenije (vleka in pomoč na cesti, motošport ter preventiva in izobraževanje) izgubili že štiri sodelavce. Ob tem poudarjajo, da je brežino potoka
Bolska odneslo že četrtič v zadnjih letih. Generalni sekretar AMZS Robert Štaba je opozoril: »Na prometno varnost vplivajo trije dejavniki: skladnost vozila,-ravnanj e voznika in cestišče. Z gotovostjo lahko trdim, da je bilo vozilo usklajeno in da je voznik ravnal ustrezno. Zadnji element pa ni izpolnjeval potrebnih varnostnih kriterijev, da bi se nesreča lahko preprečila.«
In kdo bi moral ukrepati pravi čas? Zakaj sicer načrtovani večji most čez Bolsko do zdaj še ni bil zgrajen? Odgovornost za nesrečo in vse okoliščine preiskujejo kriminalisti, glavna polemika pa se je začela med Občino Vransko in Agencijo RS za okolje. Za cesto je namreč odgovorna občina,'ki je za upravljanje in vzdrževanje občinskih cest podelila koncesijo podjetju Energetika Projekt, d. o. o., Vransko, vodotoki pa so v lasti in pristojnosti države (koncesionar za vzdrževanje vodotokov je Nivo). Župan Franc Sušnik je medijem predstavil ključne dokumente, ki se nanašajo na omenjeno cesto.
Dovozna cesta JP 916 921 Čeplje-AMZS poligon je kategorizirana z Odlokom o spremembah Odloka o kategorizaciji občinskih javnih cest v Občini Vransko (UL RS, št.
106/2009). Na odlok so pred tem pridobili pozitivno mnenje Ministrstva za promet, Direkcije RS za ceste, za gradnjo te ceste pa je Upravna enota Žalec leta 2008 izdala gradbeno dovoljenje.
Za dovozno cesto je bilo potrebno zgraditi most čez Bolsko. Za »Ureditev začasnega prehoda preko vodotoka Bolska«, ki je bil zgrajen na podlagi elaborata, ki ga je izdelalo podjetje Projektiva - Inženiring Celje (in je tudi sestavni del gradbenega dovoljenja), je bilo pridobljeno vodno soglasje, ki ga je leta 2007 izdalo Ministrstvo za okolje in prostor (Agencija RS
V AMZS so ponovno izrekli zahvalo vsem sodelujočim v iskalno-reševal-ni akciji, ki je potekala od Vranskega do Tremerij oziroma na celotnem povodju reke Bolske ter v nadaljevanju ob Savinji: prostovoljnim gasilskim društvom Vrbje, Griže, Petrovče, Drešinja vas, Levec, Šempeter, Žalec, Prebold, Matke, Sveti Lovrenc, Šešče, Latkova vas, Kaplja vas, Groblja, Vransko, Prekopa, Ločica pri Vranskem, Kapla, Pon-dor, Ojstriška vas, Loke, Babno, Ostrožno, številnim domačinom in prostovoljcem, vodstvu in Policijski postaji Žalec, poklicni gasilski brigadi. Celje in OKC PU Celje.'
za okolje, Urad za upravljanje z vodami, sektor za vodno območje Donave, Oddelek območja Savinje). V njem je agencija določila tehnične pogoje za gradnjo začasnega mostu, med drugim je moral investitor - Energetika Vransko, d. o. o., načrtovati vse potrebne ukrepe v primeru visokih vod, da ne bi prišlo do škodljivih vplivov na okolje in načrtovani objekt, v območju začasnega mostu pa predvideti tudi ustrezno stabilizacijo dna struge in ureditev brežin.
Junija 2007 je podjetje SU-BRA inženiring, projektiranje in svetovanje, iz Celja izdelalo projekt za most čez Bolsko kot projekt za izvedbo. Sestavni del tega projekta je hidrotehnično poročilo podjetja Hidrosvet, ki predvideva regulacijo in prestavitev stru-
ge Bolske v dolžini približno 500 metrov. »Gradnjo mostu, razpetine 20 metrov, kot ga predlaga poročilo in je obdelano v projektu, bi Občina Vransko zlahka zmogla in bi bil most že narejen. Prestavitev struge Bolske pa je v pristojnosti RS in je finančno prevelik zalogaj za našo občino,« je za medije povedal Franc Sušnik. Gradnja mostu naj bi stala 420 tisoč evrov, prestavitev in ureditev struge Bolske pa okoli milijon evrov, je povedal župan za eno od televizij.	K. R.
Kljub, tragediji AMZS Center varne vožnje obratuje in je dostopen po obvozu skozi naselje Brode, po nadvozu preko avtoceste in levo po lokalni cesti ter ob prvem odcepu desno.
MARIIN SELIČs.p.	novo
•	ninni figici sdmtemsi
• Inox JPžmnlkl	\s
www*gradnjm-dinmüuL8i
Žalec V objemu zelenega zlata
Sabina Patir
Žalec je pred časom v projektu Dnevnikova izvidnica po izboru strokovne žirije zasedel 3. mesto med turistom najbolj prijazni slovenski kraji. Direktor ZKŠT Žalec Matjaž Juteršek je povedal, da je to gotovo tudi plod vse večje promocijske dejavnosti na področju turizma, ki jo izvaja ZKŠT Žalec. Ravno letos so največji poudarek doslej namenili promociji turizma. Pred časom je oživel slogan V ob-
jemu zelenega zlata s svežo pojavno podobo, začela pa je delovati tudi spletna stran www.turizem-zalec.si. Skladno z veljavno Strategijo razvoja turizma Občine Žalec, ki predvideva gradnjo krovne turistične blagovne znamke tega območja, so ju namreč zasnovali na Zavodu za kulturo, šport in turizem Žalec oz. v njegovi enoti turizem, ki med drugim skrbi za promocijske dejavnosti na področju turizma, o čemer
smo se pogovarjali z vodjo področja turizma na ZKŠT Žalec Sabino Palir.
Temelj uspešnega trženja turistične destinacije je dobra blagovna znamka. Pri iskanju najprimernejšega slogana in znaka so pripravili delavnici na temo turizem v Občini Žalec, na kateri so sodelovali zavodi, društva, gostinci, ostali ponudniki, javni zavodi in vsi, ki soustvarjajo turistično podobo občine, in izluščili elemente za slogan V objemu zelenega zlata.
"Pri oblikovanju slogana in znaka so nas vodili ključni stebri žalskega turizma: hmelj, kulturnozgodovinski turizem, eko turizem in aktivni turizem. Ključne ciljne skupine, ki jih nagovarjamo v vseh promocijskih dejavnostih, so iskalci preteklosti, aktivni rekreativci, ljubitelji sproščenega življenjskega sloga, ljubitelji dobre lokalne hrane in pijače - piva," je povedala Sabina Palir. Na osnovi javnega poziva so potem izbrali podjetje Formitas iz Ljubljane, ki je oblikovalo znak tega turističnega območja in vanj vključilo izbrani slogan. Skladno s celostno grafično podobo so pripravili tudi medijske oglase, oglas za giga pano, oblikovalsko zasnovo brošure »Programi za skupine« in oblikovalsko zasnovo ostalih promocijskih materialov.
Kako skrbite za promocijo slogana V objemu zelenega zlata? "Slogan vključujemo v vse promocijske komponente, kot so giga pano ob avtocesti, table v mestnem jedru, promocijski material, oglasi, dopisi, majice, pisala ... Razširiti ga želimo med društva, turistične ponudnike, saj bomo le na takšen način gradili in utrjevali ugled ter prepoznavnost blagovne znamke v slovenskem in tujem prostoru. Zavedamo se, da se rezultati promocije pokažejo z nekajletnim zamikom in jih je težko izmeriti oziroma formule za izračun učinka promocije žal ni. Kljub temu pa verjamemo, da bomo s kakovostno kontinuirano promocijo vplivali na povečanje ugleda in prepoznavnosti našega turističnega območja ter naše blagovne znamke in s tem pripomogli k povečanju števila domačih in tujih turistov, obiskovalcev."
Na enakih vsebinskih izhodiščih kot slogan in znak ter z elementi nove grafične podobe so na ZKŠT Žalec zasnovali novo spletno stran, ki omogoča pridobitev informacij na enem mestu.
"Raziskave s področja turizma ugotavljajo, da je splet vir informacij, ki ga uporablja več kot 90 % aktivnih prebivalcev Evrope. Spletno stran www. turizem-zalec.si smo spomladi zasnovali na modernih trendih in dopušča nadgradnjo vsebin tudi z vidika trženja. V ospredje smo postavili najpomembnejše informacije, ki jih iščejo sodobni turisti, domači in tuji."
Na spletnem mestu so opravili optimizacijo za iskalnike, kar pomeni, da najdejo iskalci spletno stran preko globalnih iskalnikov, obiskovalci pa vstopajo na ustrezno jezično podmesto glede na njihovo lokacijo oziroma uporabljeni jezik v brskalniku. Prav tako je stran optimizirana za sodobne mobilne naprave.
In kako je sodobnemu turistu prilagojena vsebina spletne strani? "Na zavihku Na izlet smo oblikovali tematske programe za skupine, ki smo jih oblikovali v sodelovanju s turističnimi ponudniki Občine Žalec, posebej z društvi in s hmeljarskimi kmetijami, ki se ukvarjajo s hmeljarsko dediščino. Programi so nadgradnja že obstoječih v smislu pripovedovanja zgodb, kreiranja doživetij z navezovanjem na kulturne, zgodovinske, naravne in ostale danosti naših krajev. Vezni člen so seveda novi slogan »V objemu zelenega zlata«, hmelj, animacija doživetja ročnega obiranja hmelja, ponudba Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, ponudba blagovne znamke Zeleno zlato, ki združuje pridelovalce domačih proizvodov Spodnje Savinjske doline, saj je vse navedeno naša absolutna prednost v slovenski turistični ponudbi. "Trenutno je spletna stran kreirana v slovenskem, angleškem in italijanskem jeziku, do konca leta bo prijazna tudi nemško govorečim turistom. V prihodnjem letu nas čakata še ruščina in hrvaščina."
Kako skrbite za to, da na svetovnem spletu, ki ponuja neskončno množico podobnih in tudi drugih vsebin, opazijo žalsko ponudbo? "Letos intenzivno izvajamo oglaševanje v iskalniku Google in'njegovi
Žalec med turistom najprivlačnejšimi kraji
V projektu Dnevnikova izvidnica, ki ga pripravlja časopisna hiša Dnevnik, je bil kot eden izmed naključno izbranih 16 slovenskih krajev (Ilirska Bistrica, Kamnik, Kobarid, Kočevje, Komen, Krško, Logatec, Medvode, Ormož, Piran, Puconci, Ravne na Koroškem, Slovenske Konjice, Tržič, Žalec in Žužemberk) izbran Žalec. Turistično ponudbo 16 krajev so 16 tednov raziskovali nenapovedani Dnevnikovi izvidniki (predstavniki medijske hiše Dnevnik in tuji državljani vseh petih celin sveta). Preverili so storitve turističnoinfor-macijskih centrov, preizkusili gostinsko in hotelsko ponudbo, si ogledali znamenitosti in na splošno kot pravi turisti spoznali kraje. Izbrali so turistom najbolj prijazen kraj po izboru bralcev časnika Dnev-
nik, po izboru poslušalcev Radia Veseljak in po izboru strokovne žirije, ki je Žalec razvrstila na tretje mesto. Strokovno komisijo so sestavljali etnolog prof. dr. Janez Bogataj, predsednik FIJET Slovenija Drago Bulc, Marjana Grčman, urednica oddaje Na lepše, Dnevnikov urednik in novinar Vito Avguštin in direktor podjetja E-laborat Primož Žižek. Turistom najbolj prijazen kraj po izboru strokovne komisije je občina Kamnik, sledita pa občini Piran in Žalec. Turistom najbolj prijazen kraj po izboru bralcev časnika Dnevnik je občina Kobarid, sledita občini Ormož in Puconci. Po izboru poslušalcev Radia Veseljak pa je ponovno najvišje uvrščena občina Kamnik, drugo mesto pa sta si razdelili občini Tržič in Piran.
|fž_alec_
abljeni k Ribniku Vrbje!
Delovni čas INFO centra v oktobru:
• od 15. do 17. ure ob četrtkih In petkih,
■ od 11. do 17. ure ob sobotah, nedeljah In praznikih (31.10.-2.11,2014 - ob lepem vremenu)
"./ . /o r
mmmmämm Informacije: TIC Žalec, tel. 710 04 34, turizem-zalec.si
Savinjski
hram
na žalski tržnici
Bogata ponudba dobrot savinjskih kmetij pod skupno blagovno znamko Zeleno zlato.
Informacije in naročila: 03 572 06 26 in 031 704 400 Ponedeljek-petek: 10.00-13.00 in 15.00-17.00
Sobota: 9.00-12.00
www.zkst-zalec.sii

Številne aktivnosti za promocijo turistične ponudbe Občine Žalec
ZKŠT Žalec (turizem) pripravlja v okviru projekta Dežela Celjska promocijske predstavitve na različnih sejmih in turističnih borzah v Sloveniji in tujini. Povsod se od zdaj predstavlja v okviru slogana V objemu zelenega zlata. Letos so bili prisotni že v Zagrebu, Novem Sadu, Ljubljani, Celju, na Bledu, v Novi Gorici in Kopru, čakajo pa jih še predstavitve v italijanskem Trstu, Ljubljani in avstrijskem Gradcu.
V okviru dejavnosti Emona 2000 (2000. obletnica Ljubljane - rimske Emone) so pripravili tudi tri študijske ture za medije, predstavnike turističnih agencij in predstavnike medijev. V sklopu teh dogodkov so skupaj s TD Šempeter in v sodelovanju z Zavodom za turizem Ljubljana in Zavodom Celeia Celje sodelovali pri predstavitvi v središču Ljubljane, hkrati pa so v okviru Zavoda za turizem Ljubljana tudi del trženja slovenske rimske ponudbe. Na to temo je bila posneta tudi oddaja Na lepše, v kateri s svojo ponudbo kraljuje tudi Rimska nekropola. Še eno oddajo Na lepše pripravljajo s
ponudbo ekomuzeja.
Poleg mesečnega televizijskega oglaševanja na lokalnih televizijah (Celjska TV, VTV, STV) so pretekli petek skupaj s turističnimi ponudniki in društvi uspešno izvedli tudi program za televizijsko oddajo Dobro jutro - v živo iz Žalca. Promocijski oglas za Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije bodo predvajali na kanalu A in POP TV, oglašujejo pa tudi na različnih radijskih postajah.
Za učinkovito promocijo turistične destinacije je ključno tudi tesno sodelovanje s sosednjimi občinami in predstavniki turističnega gospodarstva, predvsem v Savinjski regiji. Kot del regijskega destinacijskega območja (RDO) Dežela Celjska dobro sodelujejo tudi z drugimi slovenskimi regijskimi destinacijskimi območji s ciljem prenosa dobrih praks in s snovanjem skupnih programov. Aktivno sodelujejo tudi z domačimi turističnimi ponudniki, društvi in s številnimi turističnimi agencijami, ki k nam pripeljejo vedno več obiskovalcev.
oglasni mreži, kjer je oglaševanje trenutno usmerjeno na področje Slovenije. Če bo analiza potrdila pričakovane rezultate, bomo dejavnosti usmerili tudi na okoliške države in tujce med njihovim bivanjem v Sloveniji. Aktivni smo tudi na Faceboo-ku, kjer se trudimo vzpostaviti dvosmerno komunikacijo z uporabniki te socialne mreže. Zavedamo se pomembnosti gradnje vezi in osebnega odnosa z obiskovalci našega mesta. Na FB smo na voljo za vsa vprašanja, napovedujemo novosti, delimo vsakdanje dogodke in novice ter utrinke preteklih dogodkov. Prav tako pripravljamo tudi mobilno aplikacijo, primerno za IOS in android telefone, ki bo omogočala dostop do informacij o turističnih znamenitostih, dogodkih, programih in ostalih informacijah v slovenskem in angleškem jeziku, turist pa bo s tem, ko si bo mobilno aplikacijo naložil na svoj telefon, pridobil storitev, ki ga bo vodila tudi v prostoru. Prav tako smo letos pristopili k
sodelovanju na portalu Geago, ki nudi uporabnikom natančne informacije glede lokacij in opisov kolesarskih in tematskih poti ter turističnih zanimivosti. Uporabnikom omogoča prostorsko predstavo na zemljevidu in z opisom težavnostnih stopenj ter reliefa terena obvešča turista o tem, kaj ga čaka v naravi. Vsebina je podkrepljena tudi s fotografijami.
Spletna stran www.turizem-zalec.si je povezana z različnimi slovenskimi in s tujimi portali, s portalom SPIRIT, Dežele Celjske in s portali vseh večjih turističnih organizacij in ponudnikov. Pričakujemo, da bomo vsako leto širili mrežo spletnih mest in portalov, kjer bo mogoče najti »link« na našo spletno stran, in tako dosegli čim višjo uvrstitev nove spletne strani na svetovnem spletu. Spletno mesto vsebinsko in oblikovno urejamo v enoti turizem na ZKŠT Žalec, prav tako skrbimo za nadgradnjo vsebin in oglaševanje na FB," je še povedala Sabina Palir.	L. K.
27. 9. 2014
SVETOVNI DAN TURIZMA:
9.00-17.00
Rimski tabor, Rimska nekropola, Šempeter 10.00
Animacija v Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije
15.00
Vodenje po učni ekološki poti pri Ribniku Vrbje
50% POPUST za ogled Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, Savinove hiše in jame Pekel
V 08ISMU ZELENEGA ZLATA
Srečanja podjetnikov se je udeležilo preko 100 predstavnikov gospodarstva v Občini Žalec, pa tudi predstavnikov inštitucij, ki z njimi sodelujejo
Na tradicionalnem srečanju podjetnikov na dan odprtja Mednarodnega obrtnega sejma so se v Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Žalec zbrali predstavniki gospodarstva, podjetništva in obrti iz žalske občine. Srečanje so tudi letos s skupnimi močmi pripravili Občina Žalec, Zbornica zasebnega gospodarstva Žalec in Golding klub Žalec.
Zbrano množico, ki se je zaradi kislega vremena namesto ob Ribniku Vrbje zbrala v ekomuzeju, so pozdravili vsi predstavniki organizatorjev, župan Janko Kos, predstavnik ZZG Žalec Marko Učakar, predsednik Golding kluba menedžerjev in strokovnjakov Matjaž Goršek in direktor Razvojne agencije Savinja Stojan Praprotnik, ki je prireditev
tudi povezoval. Beseda je tekla o spodbudah podjetništvu v domačem okolju, o problematiki administrativnih ovir, ki še vedno pestijo gospodarstvo, ob koncu pa tudi o željah, da bi za slabim in negotovim vre-
ob neformalnih pogovorih in izmenjavi mnenj, so s temperamentnim ljudskim plesom svoje domovine pospremili člani folklorne skupine iz Izraela, udeleženci pa so si lahko pod vodstvom vodnice ogle-
1VI1„1U	„__________ dali tudi bogato razstavo in
:nje, s katerim so nadaljevali ponudbo ekomuzeja. L. K.
VLJUDNO VABLJENI V PRENOVLJENO PRODAJALNO V KASAZE PRI PETROVČAH
Prodajalnica in drevesnica sta odprti od ponedeljka do petka med 8. in 17. uro, ob sobotah med 8. in 12. uro
Bogata izbira svežih jabolk različnih sort ter hrušk viljamovk po ugodnih cenah.
Letošnja novost - prvič na voljo ekološka jabolka Antares®.
Medisf
' '.v.

www.mirosan.si
Laže uvažati kot proizvajati
Hlajeni skladiščni prostori in trgovina
Razstavni prostor podjetja Termo-tehnika
znavnost: »Vsakega priznanja smo močno veseli in radi se z njim pohvalimo pred domačimi kupci in tujci. Podjetje je izvozno naravnano in v letu 2013 je izvoz predstavljal že 35 % prometa. »Slovenski trg propada. Kupna moč se manjša, izgubljajo se delovna mesta, vsak, ki ima pet minut časa, pa toplotne črpalke uvaža. V Nemčiji ne moreš kupiti toplotne črpalke s Kitajske, saj so standardi kakovosti pri njih visoki. Pri nas pa veljajo lažnivi certifikati in potrdila,« je kritičen Rudi Kronovšek. V podjetju načrtujejo, da bodo v naslednjih dveh letih na tuje trge izvozili že več kot polovico proizvodov. Da bodo lahko s proizvodnjo zadostili povpraševanju, pa v poslovni coni Trnava gradijo nov proizvodni objekt.
Na mednarodnem sejmu obrti in podjetnosti se je samostojno predstavila tudi Občina Tabor, prav tako je na njem sodelovalo Društvo za promocijo in vzgojo za zdravje Slovenije, ki ima sedež v
(Kronoterm) iz Braslovč je obiskal tudi novi
Žalcu, na razstavnem prostoru RDO Dežele Celjske pa so se predstavili tudi spodnjesa-vinjski turistični ponudniki.
47. MOS je odprl predsednik republike Borut Pahor, predsednik OZS Branko Meh pa je v svojem govoru pozval politiko, da se ne ukvarja več zgolj sama s sabo, ampak poskrbi za primernejše pogoje, v katerih bo slovensko gospodarstvo bolj konkurenčno in bo lahko zaposlovalo več ljudi: »Žalosti me podatek, ki je bil objavljen minuli teden.
predsednik vlade dr. Miro Cerar
Namreč, da smo na lestvici svetovne konkurenčnosti ponovno zdrsnili - tokrat kar za osem mest. V naši zbornici že ves čas opozarjamo, da zaradi visokih stroškov dela ne moremo biti konkurenčni, niti ne moremo zaposlovati. Med ključnimi problemi, ki bremenijo obrtnike in male podjetnike, pa so še nelojalna konkurenca ter težka dostopnost do bančnih posojil.«
Sejem je tudi letos spremljal pester strokovni program.
K. R., foto: T. T.
Podjetje Vija iz Gotovelj s ponudbo strojev za mesarje in predelovalce mesa
Novo zgrajeni večnamenski objekt Mirosana
Naj podjetništvu posije sonce
Na Sadjarstvu Mirosan, d. o.
o., so zaključili z načrtovano prestavitvijo maloprodajne trgovine v povsem nove prostore v sklopu novozgrajenega večnamenskega objekta.
Poleg trgovine so pridobili tudi blizu 1.000 kvadratnih metrov novih, večinoma hlajenih skladiščnih prostorov, kar jim bo v prihodnje olajšalo poslovanje. Investicija je veljala 800 tisoč evrov in so jo pokrili večinoma iz lastnih sredstev, manjši del pa pričakujejo tudi iz nepovratnih sredstev po razpisu iz naslova Dodajanje vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom iz leta 2013.
Iz nove trgovine
Nova moderna trgovina se nahaja nasproti mladega sadovnjaka z ekološkim načinom pridelave. Zdaj imajo na voljo
že prva letošnja jabolka priljubljenih sort elstar, carjevič, gala in tudi antares, letos prvič z ekocertifikatom.	T. T.
Na 47. mednarodnem sejmu obrti in podjetnosti (MOS) v Celju se je v šestih sejemskih dneh predstavljalo 1510 razstavljavcev in blagovnih znamk iz 30 držav, med njimi jih je bilo okoli 25 podjetnikov in obrtnikov iz spodnjesavinjskih občin. Najuspešneje se je tudi letos predstavilo podjetje Termo--tehnika iz Braslovč, ki je prejelo kar dve sejemski priznanji.
Komisija družbe Celjski sejem je podelila po dve zlati, srebrni, bronasti in posebni priznanji, komisija Mestne občine Celje je izbrala štiri nagrajence, od tega eno posebno priznanje, Obrtno-
-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) pa je podelila en zlati ceh, dva srebrna, enega bronastega ter štiri priznanja.
Termo-tehnika, d. o. o., Kronoterm, Braslovče je prejela srebrno priznanje Celjskega sejma, predvsem zato, ker je z nadaljnjim razvojem uporabe toplotnih črpalk ter novimi rešitvami pocenila vgradnjo v objektih in razvila večje modularne enote, ki so primerne za vrtce, šole, zdravstvene domove in manjše bloke.
Termo-tehnika pa je prejela tudi srebrni ceh. OZS je izpostavila, da Termo-tehnika razvija rešitve učinkovite izrabe obnovljivih virov energije.
Toplotne črpalke, ki so plod lastnega razvoja in proizvodnje, so namenjene gospodinjstvom in uporabi v večjih objektih. Vse ogrevalne toplotne črpalke Kronoterm odlikuje moderen design in imajo serijsko vgrajen web modul, ki omogoča z aplikacijo CLOUD KRONOTERM (za uporabnika je brezplačna), oddaljen nadzor toplotne črpalke.
Kot je ob podelitvi priznanja povedal prokurist podjetja Termo-tehnika Rudi Kronovšek, ki na področju toplotnih črpalk dela že več kot 43 let, je vsako priznanje kamenček v mozaiku, ki ga gradijo že 20 let in jim olajša nadaljnji razvoj in prepo-
Tudi podjetje Matjaž iz Petrovč s ponudbo vrat Hörman seje že tradicionalno predstavilo na sejmu
Spodnjesavinjska ponudba na sejmu
Na 47. Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju so se na razstavnem prostoru Dežele Celjske s pestro ponudbo turističnih in drugih ponudnikov prejšnji četrtek predstavile občine Spodnje Savinjske doline.
Občino Žalec so zastopali ZKŠT Žalec s turistično ponudbo žalske občine, Ekomu-zej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, ki je predstavil tudi savinjsko pivo Kukec, Zeleno zlato s ponudnico Jasmino Pepel z rastlinskimi mili, marmeladami, pralineji, suhimi zelišči ..., Turistično društvo Šempeter s ponudbo Jame Pekel in Rimske nekropole ter s peklensko vodo, Društvo hmeljarjev, hmeljarskih starešin in princes Slovenije s hmeljarskim starešino in princeso ter TD Ponikva s ponudbo Ekološke kmetije Kozman (žita, sirupi, sokovi itd).
ZKTŠ Polzela je na ogled postavil turistično ponudbo občine z Gradom Komenda, muzejem traktorjev in rojstno hišo Neže Maurer. Na sejmu je bila tudi maskota Levček, obiskovalci pa so lahko poskusili dobrote lokalnih ponudnikov, med katerimi so bili tudi sokovi kmetije Grčin s Podvina.
ZKTŠ Vransko je predstavil turistično ponudbo svoje občine, kmetijo Koprivšek z medenimi izdelki, Konjeniški klub Islander, gostišče in prenočišče Močnikov mlin, Martina Felicijan pa je "polepšala" razstavno ponudbo z rožami iz krep papirja.
Občino Tabor je zastopala gostinska in nastanitvena ponudba Ribnika pri Lesjaku, Gržine Ca-teringa in apartmajev pr Brišn'k ter turistična ponudba kmetije Weiss. Na ogled so postavili unikatne izdelke Ine Gržina in Andreje Kotnik - Kopos ter izdelke rastlinskega izvora ekokmetije Marjane Natek. Z glasbo sta ponudbo naredila glasnejšo ansambla Zupan in Zakapa ne.
Občino Prebold pa sta zastopala Jasna Kač, ki je predstavila dopolnilno dejavnost na kmetiji, in Turistično društvo Prebold.	T. T.
i
de na vreme zaželela doživeti hmeljarsko vzdušje, zato so se v Etnološkem društvu Hmeljarska vas odločili, da jim predstavijo in približajo hmeljarstvo, kakršno je bilo nekoč. Poskrbeli so tudi za pravo hmeljarsko kosilo, tople kumare in zabeljen stročji fižol, kar je bilo za Gorenjce prijetno in okusno presenečenje. Seveda pa so ta popoldan udeleženci ročno obrali hmelj in spoznali, kako je bilo, ko so dolino preplavili obiralci, ki so na njivi in ob večerih veselo prepevali.
S prijetnim druženjem so nadaljevali na Jelenovi domačiji, ki so tudi lastniki vzorčnega hmelj skega nasada, in se ob dobrotah, petju in glasbi skupaj veselili do večera.	D. N.
V soboto, 16. avgusta, bi morala na njivi v Rupah nad Jamo Pekel potekati tradicionalna prireditev Obiranje hmelja na star način, ki jo je vrsto let pripravljalo Etnološko društvo Hmeljarska vas. Lani je prireditev potekala
pod organizacijskim vodstvom ZKŠT Žalec, enako naj bi bilo tudi letos, vendar so zaradi slabega vremena prireditev odpovedali. Pa vendar...
Na prireditvi naj bi sodelovala tudi skupina iz Žirov na Gorenjskem, ki si je ne gle-
Gorenjci ob obiranju hmelja spoznavali savinjske običaje
V objemu zelenega zlata je bila tudi tokratna ponudba Občine Žalec na sejmu
Zeleno zlato Jasmine Pepel z rastlinskimi mili, marmeladami, pralineji, suhimi zelišči...
Levček je tudi tokrat spremljal ponudbo Občine Polzela
Vranska ponudba z gostišči, prenočišči, konjeniško ponudbo, medom in rožami iz krep papirja
Kljub odpovedi veselo
Več kot 350 pohodnikov
Nekaj utrinkov Z letošnje prireditve po hmeljski poti
Zadnja avgustovska sobota je vsako leto dan za pohod med spodnjesavinjskimi hmeljišči. Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec je letos že 12. organiziral tradicionalni pohod po poti, ki jo je leta 2011 Turistična zveza Slovenije izbrala za 2. naj tematsko slovensko pot.
Na pot so se podali izpred Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva Slovenije v Žalcu. Več kot 350 pohodnikov iz vse Slovenije je ob prijetnem sončnem vremenu prehodilo 14 km dolgo ravninsko pot, ki jih je vodila najprej do Dvorca Novo Celje, potem med hmeljišči do Ribnika Vrbje in naprej ob Savinji do
Šempetra ter Rimske nekropole, kjer je sledil ogled antičnega parka. Iz Šempetra so se vrnili v Žalec, in sicer pred Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, nekateri pa so se v Žalec peljali z mini avtobusom.
Pohodnike so na startu pozdravili župan Občine Žalec Janko Kos, hmeljarski starešina Janko Ivan Bizjak in hmeljarska princesa Barbara Bosnar ter jim ob lepem sončnem vremen zaželeli srečno in varno pot. Člani turističnih društev Petrovče, Vrba Vrbje in Šempeter so ob poti za udeležence pripravili okrepčila in osvežitev, članice Etnološkega društva Hmeljar-
ska vas pa so pri ekomuzeju prikazale, kako so nekoč obirali hmelj, običaje v hmeljišču in šaljive igre. Pohodnikom so postregli z malico in s pijačo, na stojnicah so predstavljali turistične znamenitosti sosednjih občin, predstavilo se je Turistično društvo Žalec, Martina Felicijan z Vranskega je predstavila izdelovanje rož iz krep papirja, spoznali in pokusili so lahko nekaj izdelkov blagovne znamke Zeleno zlato (marmelade, čaje, testenine ...) in pecivo Društva podeželskih žena Občine Žalec. Za veselo razpoloženje pa je tokrat poskrbel harmonikar Primož Zver.	T. Tavčar
Srečanje Založanov
Med nagovorom predsednika KO Založe Sergeja Zabukovnika
V Koper s kolesi
Pri lovski koči so se na sedmem srečanju zbrali vaščani Založ v polzelski občini, srečanje pa je pripravil krajevni odbor, ki mu predseduje Sergej Zabukovnik.
Letos se je prijetnega dogodka udeležilo okrog 150 Založanov, pozdraviti jih je prišel tudi župan Občine Polzela Jože Kužnik, ki je prisotne spodbudil, naj s to tradicijo nadaljujejo, saj tovrstni dogodki krajane zbližujejo, tako da se družijo ne le ob nesrečah in iijmah, ampak tudi iz čistega veselja. T. Tavčar
Za polzelske ljubitelje kolesarjenja seje druga avgustovska nedelja začela že zelo zgodaj. Skupina desetih rekreativnih kolesarjev se je v zgodnjih jutranjih urah namreč s kolesom odpravila proti Kopru.
Športno društvo Savinja 2000
s predsednikom Bojanom Krivcem na čelu je letos že tretje leto zapored organiziralo kolesarski maraton Ločica ob Savi-nji-Koper. Kolesarje, ki so si v največjem slovenskem obmorskem kraju privoščili osvežitev v morju, je na 190 kilometrov
dolgi poti po magistralni cesti spremljalo vozilo z osvežilnimi napitki in s prigrizki. Do slovenske obale so prispeli v 7 urah in 32 minutah, kar pomeni, da so izboljšali lanski čas vožnje, ko so za podvig potrebovali 6 minut več.	T. T.
Na krajšem počitku
Vsi sedanji župani še enkrat
V boj za županske in svetniške sedeže
Značilnosti letošnjih lokalnih volitev v Spodnji Savinjski dolini bosta vsaj dve. Za še en mandat kandidirajo vsi sedanji župani, pri sestavljanju list kandidatov za občinske svetnike pa je bilo očitno precej težav, saj so mnoge liste nepopolne oziroma stranke niso predlagale svoj ih kandidatov v čisto vseh volilnih enotah po posameznih občinah.
V Občini Polzela bo prvič na rednih lokalnih volitvah kandidiral sedanji župan Jože Kužnik iz Andraža, ki je to funkcijo prevzel po izrednih lokalnih volitvah marca 2012, ker je bil prejšnji župan Ljubo Žnidar nekaj mesecev pred tem izvoljen za poslanca. Jože Kužnik kot kandidat SDS protikandidata na letošnjih volitvah nima.
Občinski svet Občine Polzela šteje 16 članov, ki so voljeni v treh volilnih enotah. Od šestih vloženih list kandidatov za občinske svetnike je ena nestrankarska.
Vse od ustanovitve Občine Vransko je njen župan Franc Sušnik, njegovo kandidaturo za peti mandat pa je tudi tokrat vložila SDS. SLS je kandidirala Janeza Lencla iz Prekope, kandidat SD pa je Damijan Kos iz Jeronima.
Občinski svet Vransko šteje 11 članov, liste kandidatov za občinske svetnike pa so vložile SD, SLS, NSi in SDS, vendar samo SDS v vseh devetih volilnih enotah.
Že vse od ustanovitve Občine Prebold in prvih volitev za preboldskega župana leta 1998 vodi občino župan Vinko Debelak, ki je letos edini kandidat. Njegovo kandidaturo so vložile stranke DeSUS, SDS in SD. Za 15 mest v občinskem svetu se poteguje osem list kandidatov, od tega dve nestrankarski. Volitve občinskih svetnikov potekajo v treh volilnih enotah.
V	Občini Tabor za župana ponovno kandidira Vilko Jazbinšek iz Miklavža pri Taboru, za katerega bi izvolitev pomenila četrti mandat, njegovo kandidaturo pa je vložila stranka SDS. SLS je za župana kandidirala Antona Groblerja iz Pondorja, SD pa Mateja Demšarja, prav tako iz Pondorja.
Liste kandidatov za osem članov občinskega sveta je vložilo 5 predlagateljev, od tega ena lista skupine volivcev za samo enega kandidata, polno listo pa je predlagala samo SLS.
V	Občni Braslovče se za mesto župana potegujeta dva kandidata, SD je vložila kandidaturo Branimirja Strojanška, ki pravkar končuje svoj prvi županski mandat. Bogdan Trop iz Letuša pa je kandidat Stranke Mira Cerarja.
Občinski svet Občine Braslovče šteje 15 članov, volitve pa bodo potekale v treh volilnih enotah. Do roka je bilo vloženih 7 list kandidatov, od tega ena neodvisna.
Občina Žalec, ki ima 18.067 volilnih upravičencev, je ena volilna enota tako za volitve župana kot za volitve 29 članov občinskega sveta, svetniki pa so voljeni po proporcionalnem volilnem sistemu. Do 10. septembra je bilo vloženih deset list kandidatov za občinske svetnike, od tega dve nestrankarski listi.
Kandidati za župana so trije. Kandidaturo Janka Kosa z Ložnice pri Žalcu, ki se poteguje za svoj drugi županski kandidat, je vložila SD, kandidat SDS je Bogdan (Dani) Zagoričnik iz Žalca, s podpisi volivcev je kandidaturo za župana vložil tudi Vojko Zupanc iz Šempetra, ki zastopa nestrankarsko listo POŠTENO in PRAVIČNO.
V Občini Žalec bodo potekale tudi redne volitve v svete krajevnih in mestne skupnosti. Svet KS Galicija ima 10 članov (izvolijo jih v šestih volilnih enotah), Svet KS Gotovlje šteje 7 članov (samo ena volilna enota), Svet KS Griže 10 članov (4 volilne enote), Svet KS Levec 7 članov (ena volilna enota), Svet KS Liboje 7 članov (3 volilne enote), Svet KS Petrovče 9 članov (5 volilnih enot), Svet KS Ponikva 8 članov (3 volilne enote), Svet KS Šempeter 11 članov (8 volilnih enot), Svet KS Vrbje 7 članov (ena volilna enota), Svet MS Žalec pa 11 članov (6 volilnih enot).	K. R.
Danes (19.9.) poteče rok za javno objavo seznamov potrjenih kandidatur in list kandidatov, ki se bodo pomerili na lokalnih volitvah 5. oktobra. O novih vodstvih svojih občin in sestavi občinskih ter mestnih svetov bo tako lahko čez dobrih štirinajst dni odločalo okrog 890 tisoč slovenskih državljanov, ki imajo volilno pravico, med njimi nekaj več kot 26 tisoč spo-dnjesavinjskih volivcev.
Do 24. septembra morajo volivci, ki želijo glasovati po pošti, o tem obvestiti svojo
Za občine z manjšim številom članov občinskega sveta (od 7 do vključno 11) je na lokalnih volitvah v občinske svete zakonsko predviden večinski volilni sistem. V Spodnji Savinjski dolini sta taki dve občini, in sicer Vransko, kjer ima občinski svet 11 članov, in Tabor, kjer ima občinski svet 8 članov. Proporcionalni volilni sistem je predviden za občine z 12- ali veččlanskimi občinskimi sveti. Takšne so na našem območju občine Žalec (29 članov), Polzela (16 članov), Braslovče in Prebold (po 15 članov).
občinsko volilno komisijo. Državljani bodo lahko tudi tokrat glasovali predčasno, in sicer v torek, 30.9., v sredo, 1.10., in v četrtek, 2. 10. Volivci, ki zaradi bolezni ne bodo mogli na volišča, lahko do 1. oktobra vložijo zahtevo po glasovanju na svojem domu. Prav tako lahko do tega datuma sporočijo svojo namero tisti, ki želijo glasovati na volišču, dostopno invalidom, in ne na volišču, kjer so vpisani v volilni imenik.
Volilna kampanja, ki se je začela 5. septembra, se bo uradno zaključila 3. oktobra opol-
Po večinskem sistemu se glasuje o posameznih kandidatih. Volivec lahko glasuje največ za toliko kandidatov, kolikor članov občinskega sveta se voli v volilni enoti. Izvoljeni so kandidati, ki so dobili največ glasov.
Pri proporcionalnem sistemu se glasuje o listah kandidatov. Volivec lahko glasuje samo za eno listo kandidatov. Lahko pa na glasovnici pri listi kandidatov, za katero je glasoval, označi kandidata, ki mu daje prednost pred ostalimi kandidati na listi (preferenčni glas). Volivec lahko da preferenčni glas samo enemu kandidatu z Uste.
noči, sobota, ki sledi, pa bo v znamenju volilnega molka. V nedeljo, 5. oktobra, bomo na splošnih volitvah volili več kot 200 županov slovenskih občin, med njimi tudi 6 županov spo-dnjesavinjskih občin, in svetnike v občinske svete.
Čeprav imamo precej zanesljive podatke o izidih volitev običajno na voljo že pozno ponoči isti ali vsaj naslednji dan, pa velja po tokratnem rokovniku, da bo volilna komisija uradno poročilo o rezultatih sestavila 11. oktobra. L. K.
Kandidati so v primeru proporcionalnega sistema izvoljeni po vrstnem redu na listi, razen če je najmanj četrtina volivcev, ki so glasovali za posamezno listo kandidatov, oddala preferenčne glasove za posamezne kandidate z liste. V tem primeru so z liste izvoljeni kandidati, ki so dobili največje število preferenčnih glasov po zaporedju največjega števila preferenčnih glasov, kolikor število preferenčnih glasov posameznega kandidata presega 10 odstotkov števila vseh glasov, oddanih za listo.	L. K.
Ponekod večinski, drugod proporcionalni
DeSUS
Spoštovane prijateljice, spoštovani prijatelji stranke DeSUS,
stranka DeSUS je z vstopom v vladno koalicijo postala druga najmočnejša stranka v novi Vladi RS. Zaupanje, ki ste nam ga, volivke in volivci, izkazali na parlamentarnih volitvah, jasno kaže vašo voljo, da DeSUS sodeluje pri sprejemanju pomembnih odločitev za našo Slovenijo, še posebej na področju starejših in medgeneracijskega sodelovanja.
Pred nami so lokalne volitve, na katerih bomo odločali o tem, kdo bo sodeloval pri sprejemanju odločitev na občinskem nivoju. Odločali bomo torej o tem, kdo bo naslednja štiri leta vodil politiko našega domačega kraja in sodeloval pri razvoju naših mest in vasi. Kandidati liste DeSUS predstavljajo modrost, zmernost, znanje in iskreno namero za trajnostni razvoj našega domačega okolja. Širokopotezne obljube in predvolilne napovedi, ki nimajo jasno določenih virov financiranja in predstavljajo prepotentne želje nekaterih posameznikov, je potrebno jemati z velikim pomislekom in se osredotočiti na cilje, ki so uresničljivi in bodo povečali kakovost življenja v našem domačem okolju.
Konkretni projekti, kot so podpora prostovoljnim organizacijam (npr. projekt starejši za starejše), kakovostni predšolski in šolski vzgoji, programom za starejše, lokalnemu gospodarstvu in kmetijstvu, lokalnim društvom, razumnemu upravljanju prostora in odločno nasprotovanje previsokim cenam komunalnih storitev, je le nekaj področij in stališč, pri katerih lahko računate na stranko DeSUS. V njej podpiramo svoje kandidate za občinske svete, krajevne in mestne skupnosti. Za Žalec smo sprejeli enotno odločitev, da v naslednjem mandatu 2014-2018 podpremo dosedanjega župana Janka Kosa (SD).
Spoštovane prijateljice in prijatelji stranke DeSUS,
gre za naša mesta in naše vasi, zato na lokalnih volitvah podprimo stranko DeSUS in s tem zagotovimo, da bomo tudi na lokalnem nivoju dobili programe, ki bodo prispevali k večji kakovosti življenja večine občank in občanov in ne zgolj peščice posameznikov.
Upokojenke in upokojenci so s svojimi življenjskimi izkušnjami in pridobljenim znanjem zagotovilo za zdrav razvoj družbe, ki jo potrebuje vsaka občina, zato na lokalnih volitvah podprimo stranko DeSUS pod št. 3.
KANDIDATI ZA OBČINSKE SVETNIKE V OBČINI ŽALEC (DeSUS)
1.	IVAN JELEN, roj. 25.11.1944, Ponikva 24 a, 3310 Žalec
2.	OLGA MARKOVIČ, roj. 18.4.1952, Griže 29, 3302 Griže
3.	STANISLAV JERMAN, roj. 6.10.1944, Jurčičeva ul. 18., 3310 Žalec
4.	ZDENKA JAN, roj. 27.6.1959, Sp. Grušovlje 11,3311 Šempeter
5.	IVAN GLUŠIČ, roj. 29.11.1937, Arja vas 26 a, 3301 Petrovče
6.	VLASTA DOLENC roj. 26.10.1949, Kasaze 103,3301 Petrovče
7.	RUDOLF ŠTAJNER, roj. 4.4.1942, Velika Pirešica 2 a, 3310 Žalec
8.	OLGA KRAJNC, roj. 2.8.1953, Vrbje 75, 3310 Žalec
9.	DUŠAN KOČEVAR, roj. 15.2.1940, Gotovlje 94 a, 3310 Žalec
10.	MARIJA KORAŽIJA, roj. 7.11.1950, Arja vas 77 a, 3301 Petrovče
11.	MARJAN VODEB, roj. 23.11.1961, Pongrac 79 a, 3302 Griže
12.	ANGELA RIBIČ, roj. 25.12.1946, Studence 58 d, 3310 Žalec
13.	FRANC DIVJAK, roj. 20.9.1936, Šolska ul. 27,3311 Šempeter
14.	BARBARA NOVAK, roj. 3.10.1943, Pohorska ul. 4,3310 Žalec
15.	MILAN ZUPANC, roj. 29. 5.1946, Migojnice 93, 3302 Griže
16.	GABRIJELA COKAN, roj. 9.2.1952,Pernovo 19,3310 Žalec
17.	FELIKS SREBOT, roj. 18.2.1940, Kasaze 66 c, 3301 Petrovče
18.	STANISLAVVALANT,roj.21.3.1944, Sončna ul. 31, 3311 Šempeter
19.	MAJDA KRIČEJ, roj. 22.4.1945, Grče 23,3311 Šempeter
20.	IVAN ČERIČ, roj. 22.9.1946, Arja vas 51 a, 3301 Petrovče
21.	IVAN VODLAN, roj. 10.5.1932, Podvin 5,3310 Žalec
22.	NEVENKA MARKIČ, roj. 14.12.1954, Vrbje 50, 3310 Žalec
23.	ALEKSANDER KRAMER, roj. 10.7.1969, Arja vas 26,3301 Petrovče
24.	ZDRAVKO ČAS, roj. 7.2.1932, Savinjska cesta 72,3310 Žalec
25.	LJUDMILA REDNAK, roj. 2. 9.1930, Velika Pirešica 45, 3310 Žalec
26.	STANE VOGRINC, roj. 28. 7.1929, Vrbje 69, 3310 Žalec
27.	ALOJZIJ ZEME, roj. 17.5.1937, Liboje 12 a, 3301 Petrovče
28.	JULIJANA DOSEDLA, roj. 7.2.1954, Arja vas 80 b, 3301 Petrovče
29.	SILVA KOČEVAR, roj. 8.12.1940, Gotovlje 94 a, 3310 Žalec
Veselim se sodelovanja z vami in vas prav lepo pozdravljam. Karl Erjavec
Volite stranko DeSUS pod št. 3 prednostni glas na listi pa lahko date samo enemu kandidatu.
Pokala letos na Ponikvo in v Žalec
Ob srečanju upokojencev tudi bogat kulturni program
društev upokojencev Občine Žalec je zadnji avgustovski petek v Letnem gledališču Limberk v Grižah ob sodelovanju in podpori DU Griže - Zabukovica organizirala tradicionalno srečanje članov vseh upokojenskih društev v žalski občini.
Prireditev je povezovala Danica Vončina Veligošek, predsednik Zveze DU Občine Žalec mag. Ivan Glušič pa je vsem zaželel dobrodošlico. S kulturnim programom so srečanje obogatili Mešani pevski zbor DU Šempeter pod vodstvom Mateje Kandare, ljudski pevci DU Petrovče pod vodstvom
Zlatka Kerčmarja, Olga Markovič in glasbeni duet bratov Žiga in Luka Sopotnik.
Na prireditvi so razglasili rezultate letošnjega tekmovanja Zveze DU Občine Žalec, predsednik komisije za šport in rekreacijo pri ZDU Občine Žalec Niko Pečovnik, župan Janko Kos in predsednik žalske zveze Ivan Glušič pa so najboljšim ekipam podelili pokale.
Tekmovanja so potekala od 28. marca do 30. maja, začeli pa so s šahom in končali s streljanjem z zračno puško. Poleg omenjenih disciplin so se pomerili tudi v balinanju, kegljanju, metanju pikada, ribolovu
in metanju krogov.
Pri ženskah je največ točk zbrala ekipa DU Ponikva pri Žalcu, na drugo mesto seje uvrstila ekipa DU Šempeter, na tretje pa ekipa DU Liboje - Kasaze. Pri moških je bila najuspešnejša žalska ekipa, na drugo mesto so se letos uvrstili športniki DU Griže - Zabukovica, na tretje mesto pa člani DU Ponikva pri Žalcu, ki je bilo tudi najuspešnejše društvo upokojencev, na drugem mestu je pristalo DU Šempeter, na tretjem pa Žalec.
Zbrane sta nagovorila župan Janko Kos in podpredsednik Pokrajinske zveze DU Celje Vlado Rančigaj. D. Naraglav
Memorialno in pokalno tekmovanje
postopke oživljanja.
Domačini so z zanimanjem opazovali, kako pomagati nekomu, ki se nenadoma zgrudi, člana ekipe pa sta jih podrobno podučila o najpomembnejših postopkih. Nekateri so se opogumili in se tudi sami preizkusili v oživljanju ponesrečenca. Kljub spodbujanju pa na Rdečem križu opažajo, da se ljudje še vedno bojijo pomagati, saj menijo, da bi lahko naredili več škode, zato so takšni prikazi odlična priložnost, da se naučijo ustreznih postopkov
Člani ekipe bodo pravilne postopke oživljanja ponovno izvajali 27. septembra dopoldne v okviru prireditve Malteški tek na Polzeli. T. Tavčar
Prikaz oživljanja
V okviru praznika Krajevne skupnosti Levec se je na Športnem igrišču Levec predstavila tudi novoustanovljena Krajevna organizacija Rdečega križa Petrovče - Levec.
Poleg predstavitve svoje dejavnosti na stojnici sta člana ekipe prve pomoči RKS žalskega območnega združenja Uroš Kolar in Januš Juhart so-krajanom prikazala temeljne
Ustanovljena KO RK Petrovče - Levec
Gasilsko društvo Braslovče je pripravilo 20. tekmovanje za pokal hmeljske kobule in memorial Žige Rožiča v vaji z motorno brizgalno in
razvrščanju. Na tekmovanju je nastopilo 10 moških in 7 ženskih ekip. Pri članicah je zmagala ekipa PGD Lokovica, drugo mesto je osvojila
ekipa iz Braslovč in tretje ekipa PGD Kapla - Pondor.
Pri članih je zmago slavila ekipa PGD Andraž nad Polzelo, drugo mesto je osvojila ekipa iz Lokovice in tretje ekipa iz Rečice ob Savinji. V spajanju sesalnega voda pod žarometi je bila pri članih najuspešnejša ekipa PGD Lokovica, pri članicah pa ekipa PGD Drešinja vas.
Razglasitve najboljših so se udeležili številni gostje, med drugimi tudi poveljnik GZ Žalec David Krk, župan Občine Braslovče Branimir Strojanšek, podžupan Anton Repnik, poveljnik GPO Braslovče Milan Šoštarič in svojci družine umrlega Žiga Rožiča. T. Tavčar
Na sliki: S tekmovanja v vaji z motorno brizgalno
Družinsko petje v Andražu
Kulturno društvo Andraž nad Polzelo, Odbor za kulturne prireditve Družina poje 2014, je pod glavnim pokroviteljstvom Občine Polzela zadnjo avgustovsko nedeljo pripravilo 31. družinsko petje z naslovom Družina poje - Peli so jih mati moja.
Letos je nastopilo 17 družinskih sestavov iz raznih slovenskih krajev. Zapeli so po dve pesmi, ob koncu pa vsi skupaj Zdravljico. S to prireditvijo želijo Andražani ohranjati in spodbujati glasbeno kulturo v obliki ljudskega petja v družini, jo prenašati na mlajše rodove in spodbujati ljudi, da bi se pogosteje srečevali in družili.
Najštevilčnejša na prireditveni je bila 15-članska družina Kos s Ponikve pri Žalcu, ki je tokrat nastopila že štirinajstič, prvič pa družini Ožir s Podvina pri Polzeli in Rakar iz Šmarce pri Kamniku. Skupaj je nastopilo 108 pevk in pevcev. Zbrane je nagovoril žu-
pan Občine Polzela Jože Kužnik, ki je med drugim poudaril, da je kultura od nekdaj družila ljudi, jim bogatila kulturni čut, organizatorjem pa čestital za organizacijo prireditve, ki je tudi tokrat privabila v kraj pod Goro Oljko več sto ljubiteljev ljudskega petja. V nadaljevanju je družini Gregorc iz Frankolovega za dvajseti nastop podelil likovno delo sli-
karja Jožeta Napotnika, družini Jakob iz Zavrha pri Dobrni pa je za deseti nastop na prireditvi likovno delo podelil član odbora Slavko Pižorn.
Prireditev sta vodila David Zabukovnik in Erika Majhenič, Blaž Jelen je zaigral na diatonično harmoniko, v družabnem delu pa je zbrane zabaval Ansambel Toneta Rusa.	T. Tavčar
Za pokal Polzele in GZ Žalec
Prostovoljno gasilsko društvo Polzela je ob prazniku Občine Polzela prvo septembrsko nedeljo pripravilo že 16. gasilsko tekmovanje. Moške in ženske desetine so se pomerile v vaji z motorno brizgalno in razvrščanju, tekmovanja pa se je udeležilo dvanajst desetin.
Pri članicah A je zmago slavila desetina PGD Drešinja vas, drugo mesto je zasedla desetina PGD Kaplja - Pondor in tretje desetina
iz Braslovč. Pri članih A je zmagala desetina PGD Andraž nad Polzelo, drugo mesto je osvojila desetina PGD Dobrovlje in tretje desetina PGD Drešinja vas.
Tekmovanje je štelo tudi za 5. tekmo lige članic in članov Gasilske zveze Žalec, v kateri je letos tekmovalo dvanajst moških in osem ženskih desetin. V skupnem seštevku vseh petih tekem (Drešinja vas, Letuš, Gomilsko, Levec in Polzela) je pri članicah
zmagala desetina PGD Braslovče, druga je bila desetina PGD Kapla - Pondor in tretja desetina PGD Levec. Pri članih je zmago slavila desetina iz Andraža nad Polzelo, druga je bila desetina z Dobrovelj in tretja desetina iz Drešinje vasi.
Pokale in priznanja so najboljšim podelili poveljnik GZ Žalec David Krk, predsednik komisije za tekmovanja pri GZ Žalec Aleksander Koler in predsednik PGD Polzela Ivan Kotnik. T. T.
Prejemniki pokalov in vodstvo tekmovanja z županom Jožetom Kužnikom
Jelke ponovno navdušile
Članice krožka oziroma sekcije ročnih del Jelke, ki že 28 let delujejo v okviru Društva upokojencev Zabukovica - Griže, so tudi letos pripravile razstavo.
Na 28. razstavi so lahko ljubitelji ročnih del uživali v pleteninah, vezeninah, rešeljejih, kvačkanih prtih in prtičkih, gobelinih, prtih in prtičkih s klekljanimi všitki, kvačkanih in klekljanih burdurah na zavesah in drugih izdelkih.
Vodja krožka ročnih del Rozika Hrovatič je predstavila delovanje krožka in izpostavila dobro medgeneracijsko sodelovanje z OŠ Griže. Članicam krožka so čestitali podžupan Občine Žalec Ivan Jelen, član Sveta KS Griže Ivi Krašovec in
predsednica DU Zabukovica - Griže Danica Vončina Veligošek. Prireditev je povezovala Vera Kumerc, spremljajoči program pa so poleg bratov Sopotnik s svojim pevskim zborom ob glasbeni spremljavi Januša
Grobelnika obogatile članice sekcije, mlada čembalistka Kirn Pavlič in saksofonistka Staša Virant. Z zeliščnim čajem in s sadnim kruhom pa je zbranim na prireditvi postregla zeliščarica Fanika Burjan. D. Naraglav
Jelke znova navdušile s svojimi izdelki, ustvarjalci kulturnega programa pa s svojimi nastopi
Srbski večer v Petrovčah
Pod Žvajgo znova glasbeni žur
postavljati mlaj. Po desetih letih so obnovili razpadajočo kapelico, ob kateri v ogromni skali v predbožičnem času postavljajo jaslice. Leta 2010 se je porodila ideja za postavitev brunarice Vrholanke. Ponovno je stekla delovna akcija, v materialni obliki je nekaj malega pomagala krajevna skupnost, drugače pa so ponovno zavihali rokave in pogledali v žepe krajani sami. Zdaj že četrto leto zapored uživajo na skupnih druženjih v Vrholan-ki. Pravijo, da so jih delovne akcije povezale v eno veliko vrhovljansko družino, ki sku-
paj praznuje rojstne dneve, se druži ob piknikih, bučija-dah in na silvestrovanjih. A Vrhovljanka ni edina skupna ročka. Skupaj hodijo tudi na . pohode in izlete v domovini in tujini.
Ob avgustovskem praznovanju 20. obletnice druženja Vrhovljanov je bilo zato zelo veselo, pozdravila pa sta jih tudi župan Janko Kos in podžupan Ivan Jelen. Zbrane je nagovoril Slavko Drofelnik, za kronološko predstavitev skupnih akcij in druženj pa sta poskrbeli Darja Jezernik in Elica Preglej.	L. K.
Člani preboldskega kluba in ostali udeleženci srečanja V nedeljo, 7. septembra, lahkih plovil. Z dnevom od-
so se na vzletišču v Kaplji vasi na tradicionalnem srečanju zbrali letalci ultra
Deseta Zlatkova prireditev
Domačija Zlatka Krčmarja v Petrovčah je bila prvo septembrsko nedeljo tudi letos v znamenju srečanja ljudskih pevcev in godcev s pomenljivim naslovom Naj pesem pove, kar čuti srce. Tokratno srečanje je bilo že deseto, že devetič pa so pripravili tudi
slikarsko razstavo likovnih del, ki jo je uredil Brane Rojc.
Zaslužen za ta prijeten in zanimiv kulturni dogodek je Zlatko Krčmar, ki se je pred desetimi leti odločil za organizacijo tovrstne prireditve, ki je postala tradicionalnà, že osem let pa jo pripravlja v sodelovanju s KD
Ansambel Dori poskrbel za prijetne viže
Petrovče. Prireditev je zadnja leta vodil Tone Vrabel, ki je bil v vlogi voditelja tudi letos. Z glasbo in s pesmijo so program bogatili ansambel Pravi fantje, brata Blaž in Luka, Mešani pevski zbor Postojna, ljudski pevci iz Tepanja, VS Candela, ansambel Ne vem še, duet Malajka iz Petrovč, Oktet Pivka, A Cappella, ansambel Veritas, tercet Našli smo se, MPZ Polzela, Elizabeta Novak, družina Gregorc s Fran-kolovega in ansambel Dori.
Svoja likovna dela pa so na ogled postavili Milan Kukovec, Dane Klinc, Jožica Grobelnik, Cvetka Bačun, Jelka Kapitler, Zdenko Rebselj, Marko Fu-žir, Cvetka in Marko Ramšak, Anica Trivan in Brane Rojc. Z otroško risbo sta se predstavila tudi Zlatkova vnuka Ana in Luka.	D. Naraglav
prtih vrat pa so proslavili tudi 17. obletnico obstoja Aero kluba Prebold.
Tudi tokrat jim vreme ni bilo naklonjeno- in jim je preprečilo, da bi na srečanje priletelo še več letalcev ultra lahkih plovil. Srečanja pa so se udeležili piloti iz bližnjih klubov, eden tudi iz sosednje Avstrije. Zjutraj so udeleženci s svojimi plovili opravili skupinski prelet čez Savinjsko dolino, ogledali so si klubski letalski park in tudi plovila sosednjih klubov. Ob tem so dobili od-
govore na razna vprašanja, najbolj zagreti pa so se lahko popeljali med oblake. Ko se je severovzhodni veter nekoliko umiril, je njihov klubski prijatelj Dušan iz Vojnika napihnil balon in nekaj članov ter ostalih obiskovalcev popeljal v višave do bližnje vasi.	D. N.
Vrhunska nemška kritina.
ZASTOPA IN PRODAJA:
OC Poligon, Polzela, tel: 03 710 18 50, www.aretta.si
NELSKAMP

Srečanje letalcev ultra lahkih plovil
Pred desetletjem in več je v Preboldu konec počitnic zaznamovala glasbena prireditev Žur pod Žvajgo. Prireditev je nato usahnila, lani pa jo je znova obudilo tamkajšnje novoustanovljeno turistično društvo. Po dobrih lanskoletnih odzivih so se organizacije lotili tudi letos in zadnjo avgustovsko soboto je bilo v preboldskem Gaju znova veselo in zabavno.
Organizatorji na čelu s predsednikom TD Prebold Borutom Podlinškom so se znova potrudili in skupaj z nastopajočimi ustvarili prijetno in brezplačno poletno zabavo. Svoje je k temu prispevalo tudi dokaj toplo in lepo vreme. Na prireditvenem odru so se poleg glavnih glasbenih gostov, skupine Drugo Dugme iz Velenja, tokrat predstavile in s svojo glasbo zažigale tudi skupine Rock out, U živo in Joe hammond bend, ki je igrala predvsem glasbo 60. let prejšnjega stoletja. Za noro vzdušje je poskrbel tudi DJ Mr. DEE.
Prireditelji so poleg glasbe
Krajani zaselka Vrhe v KS Ponikva, ki jih druži več kot le skupni naslov, so sredi avgusta obeležili dvajsetletnico svojega druženja.
"Ob regionalni cesti Vele-nje-Celje se pri asfaltni bazi na Veliki Pirešici odcepi cesta, ki med hišicami vodi do zaselka Vrhe v KS Ponikva pri Žalcu in se nadaljuje preko Studenc po sončnem pobočju s pogledom nazaj proti Žalcu. Tu živimo sokrajani v pravem pomenu besede. Mohamed Ali pravi, da kdor se v življenju ni naučil pomena prijateljstva, se ni naučil ničesar. In to za spodnje Vrhovljane, kot se radi sami poimenujemo, zagotovo ne velja. Prijateljstvo je skrivnostno lepilo duše, sladilo življenja in varuh naše družbe," sta ob dvajsetletnici druženja krajanov zaselka Vrhe v svojem nagovoru pripovedovali Darja Jezernik in Elica Preglej. Idejni vodja in krivec vsega, kar se je v tem zaselku zgodilo v zadnjih 20 letih, je bil Slavko Drofelnik. Z druženji so začeli že leta 1994, ko so nekoč redko poseljen kraj poselili prišleki. Posledično je skozi Vrhe začel voziti javni prevoz in pokazala se je potreba po avtobusni postaji. To je bil prvi večji projekt, za katerega so poskrbeli sami krajani in leta 1995 s pridnimi rokami in z večinsko finančno udeležbo postavili postajo. Avtobusna postaja je postala njihova prva zbirna točka, tam so ob Silvestrovem nazdravili novemu letu in kovali načrte za prihodnost, kasneje so začeli
Dvajsetletnica druženja Vrhovljanov
Člani TD Prebold
Joe hammond bend z Jožetom Škorjancem
poskrbeli tudi za kulinarične je, ki je lepo zaokrožilo zadnje in pivske dobrote in tako pri- dni pred začetkom novega pravili pravo veselično vzduš- šolskega leta.	D. N.
Gostje iz Ribarske Banje med svojim nastopom
V četrtek, 11. septembra, so domači folkloristi (FS Kobula) Kulturnega društva Petrovče v sodelovanju s Srbskim kultur-
no-humanitamim društvom Desanka Maksimovič iz Celja in Medobčinskim kulturnim društvom Od Celja do Žalca
pripravili nepozaben kultumo--kulinaričen večer.
Srbskega večera, kot so ga poimenovali, se je v KZ Petrovče udeležilo veliko obiskovalcev. Petrovški folkloristi so namreč v Petrovče pripeljali srbsko folklorno skupino iz Ribarske Banje blizu Kruševca, ki je s svojo glasbo, pesmijo in plesom pričarala pravo srbsko vzdušje. S predstavitvijo srbske kuhinje pa so folkloristi pridobili tudi gastronomske navdušence, saj so bile mize polne najrazličnejših srbskih dobrot.
Še en kamenček v mozaik medkulturnega dialoga in prijateljstva, ki bo vsem udeležencem ostal v lepem spominu. D. N.
Žalska noč in dan za vse generacije
Kot je povedal direktor ZKŠT Žalec Matjaž Juteršek, ki je bil tudi vodja prireditve in ekipe sodelavcev ZKŠT, ki je vzorno organizirala celodnevno dogajanje prireditve Žalska noč in dan 6. septembra, se je odprtja prenovljenega mestnega jedra udeležilo približno tri tisoč ljudi, Žalska noč pa je privabila preko 6 tisoč ljudi.
Petkove Žalske noči mladih, ki jo je organiziral Študentski klub Žalec, se je udeležilo
3.500	obiskovalcev, mladih in mladih po srcu. Pestro sobotno dogajanje od jutra do večera je privabilo v Žalec množico ljudi, mlado in staro, družine in različne družbe. Deževno dopoldne so pospremili otroci, ki so v ekomuzeju risali obnovljeno mestno jedro, številne športne
aktivnosti so na ulici prikazali člani športnih klubov, s promenadno vožnjo starih motorjev, koles in VW vozil so navdušili "old-timerji". Nastopale so otroške in odrasle folklorne skupine, s sprevodom in glasbo so Žalec napolnile godbe na pihala od blizu in daleč ter mažoretke. Sejem domačih izdelkov in drobne obrti na stojnicah je s svojo ponudbo vabil ves dan. Po od-
prtju mestnega jedra se je Žalec še bolj napolnil, ozračje, ki se je medtem zjasnilo, pa so napolnili bolj poskočni, plesni zvoki ansamblov Gadi, Kingston in pevke Nuše Derenda. Dan in noč je iskrivo povezoval Franci Pod-brežnik. Kot je povedal Matjaž Juteršek, so s prireditvijo zadovoljni, še sploh ker je minila brez večjih težav, izgredov, na koncu pa se je uredilo tudi vreme. Že zdaj pa napovedujejo, da Žalska noč tudi drugo leto bo, vendar ponovno junija, natančneje v soboto, 20. junija 2015. L. K.
Novi večnamenski paviljon je privabljal že popoldne
Odlično! Km nokduj
Vedno bolj popularni narodnozabavni ansambel Gadi so zagreli Žalec na pragu noči
Na stojnici ZKŠT Žalec s ponudbo Savinjskega piva Kukec so se okrepčali tudi stari Rimljani iz šempetrske Rimske nekropole
Gneča v neposredni bližini odra Žalske noči je bila nepopisna
Najmlajši folkloristi so razgibali dogajanje takoj po odprtju mestnega jedra
(j » «j	Hr S sSffr* w 814 L Ji'fc.žr*		
im fcsNJ!	Hval Tir ■ M JlilffflBlIr O		ii
ft 1,4 "s, ■ II	H! griffi wlìv ^lljB		
* «J* m tč mm	mr ■ *am		
lllj p. tpf	i 1 -BiBbšlil- Si'® lì 1!? 1BF		
	■ - «r. -j. ®		
Earth Shock z Matevžem Gobcem (levo), kije povezoval petkovo Žalsko noč mladih
A Bit of Ali, vsega po malem na petkovi noči mladih
Glasbena ponudba je privabila na plesišče mlado in staro
Najmlajši band najstnikov Rock Heroes so presenetili in navdušili ljubitelje roka
Kar 3.500 mladih in mladih po srcu seje zabavalo v Žalcu že v petek
OBČINA ŽALEC
Sobota, 27. september, ob 19. uri
koncert ob 80-letnici Godbe Liboje;
Dom kulture Liboje
(Sandi Menčak, 041 725 087).
Sreda, 1. oktober, med 9. in 18. uro
mednarodni teden otroka: dan odprtih vrat Etnološkega društva Srečno;
Dom kulture Svoboda' Griže (Etnološko društvo Srečno, 051 253 015).
Sreda, 1. oktober, ob 16. uri
8. svečana trgatev trte Nikolaje; žalski Keuder
(Društvo savinjskih vinogradnikov, 051 428 421).
Četrtek, 2. oktober, ob 16. uri
Ko spregovori srce, zmore glava, zmorejo roke: srečanje stanovalcev Doma Nine Pokorn Grmovje, Doma upokojencev Polzela in Našega doma Vransko;
Medobčinska splošna knjižnica Žalec (MSK Žalec, 712 12 52).
Četrtek, 2. oktober, ob 19. uri
odprtje razstave iz cikla Prostor: Bližine in daljave;
avtorji: Marko Pernhart, Vesna Čadež, Eva Lucija Kozak, Dominik Mahnič; Savinov likovni salon Žalec (ZKŠT Žalec, 712 12 66).
Petek, 3. oktober, ob 18. uri
Od ideje k odličnosti, 15 let društva Univerze za III. življenjsko obdobje; Dom II. slovenskega tabora Žalec.
Petek, 3. oktober, ob 20. uri
Café Dada, kabaret;
Mestno gledališče ljubljansko; za potujoči abonma in izven; odhod s parkirišča pri Domu II. slovenskega tabora Žalec, ob 18.30 (TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 3. oktober, ob 20. uri
83. kavarniški večer z gostjo Mileno Šimunič;
Grajska Mega pri Dvorcu Novo Celje (GLD Aletheia, 031 659 485).
Sobota, 4. oktober, med 8. in 12. uro
kmečka tržnica pod 100-letnimi lipami;
Gotovlje
(TOD Lipa Gotovlje, 041 809 589).
Vsako soboto v mesecu med 9. in 12. uro
Podeželska tržnica Žalec (JKP Žalec, 713 67 73).
Sobota, 4. oktober,
Vrhovi prijateljstva Italija: Nabois Grande (Veliki Nabojs, 2313 m); odhod izpred društvene pisarne (PD Žalec, 031 565 423).
Ponedeljek, 6. oktober, ob 17. uri
pravljične minute in ustvarjalnica; prostori OŠ Petrovče.
Ponedeljek, 6. oktober, ob 19. uri
Utrip domoznanstva: Mestna skupnost Žalec se predstavlja; Medobčinska splošna knjižnica Žalec (MSK Žalec, 712 12 52).
Torek, 7. oktober, ob 17. uri
teden otroka: »Ena ena tri« - lutkovna predstava za otroke, starejše od 4 let, Dom II. slovenskega tabora Žalec (MSK Žalec, 712 12 52).
Sreda, 8. oktober, ob 18.30
1. javna produkcija;
dvorana Glasbene šole Risto Savin
Žalec
(GŠ Risto Savin Žalec, 710 28 60).
Četrtek, 9. oktober, ob 16.30
srečanje študijsko bralnega krožka Beremo z Manco Košir;
Medobčinska splošna knjižnica Žalec (MSK Žalec, 712 12 52).
Četrtek, 9. oktober, ob 19. uri
Mule vas gleda, siti teater,
Fundacija Utrip humanosti Dom II. slovenskega tabora Žalec.
Petek, 10. oktober, ob 19. uri
Halo! Obirovke so tu! KD Gomilsko Dom kulture Svoboda Griže (Andrej Sram, 040 731 805).
Sobota, 11. oktober, ob 7. uri
vinskogorska planinska pot; odhod s Petrovega trga v Šempetru (PD Šempeter, 031 501 244).
Sobota, 11. oktober, ob 8. uri
po savinjski planinski poti; zborno mesto pred trgovino Kili Liboje
(PD Liboje, 031 627 923).
Nedelja, 12. oktober, ob 17. uri
»Človek človeku« - 12. dobrodelni koncert;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (MDI Žalec, 031 230 861).
Torek, 14. oktober, ob 19. uri
potopisno predavanje Urbana Čepona »30 dni sanj - V Wales s kolesom«; Medobčinska splošna knjižnica Žalec (MSK Žalec, 712 12 52).
Sreda, 15. oktober, ob 18. uri
literarni večer izbranih slovenskih pesnikov Barve jeseni;
Krajevna knjižnica Petrovče (MSK Žalec, 712 12 52).
Četrtek, 16. oktober, ob 17.30
Pepelka - igrana otroška predstava; Lutkovno gledališče Ljubljana; za cici abonma in izven;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIČ Žalec, 710 04 34).
Četrtek, 16. oktober, ob 18. uri
Poglejmo čez planke ... v Šrilanko -potopisni večer z Matejo Žuraj; mala dvorana Kulturnega doma Liboje
(KD Svoboda Liboje, 041 709 183).
Petek, 17. oktober, ob 19. uri
odprtje likovne razstave Mojce Šporn; razstavni prostor Doma kulture Svoboda Griže
(KUD Svoboda Griže, 031 447 623).
Petek, 17. oktober, ob 19. uri
odprtje razstave Eve Šuster; avla Doma II. slovenskega tabora (ZKŠT Žalec, 03 712 12 66).
Sobota, 18. oktober, ob 9. uri
34. pohod krajanov na Hom;
odhod iz Migojnic
(PD Zabukovica, 041 200 196).
Sobota, 18. oktober, ob 8.30
34. pohod krajanov na Hom; zborno mesto pred trgovino Kili Liboje
(PD Liboje, 031 881 726).
Sobota, 18. oktober, ob 16. uri
kostanjev piknik;
pred domom na Mali Pirešici
(TD Petrovče, 041 709 156).
Nedelja, 19. oktober, ob 14. uri
kostanjev piknik na Bukovici (PD Žalec, 051 341 363).
Torek, 21. oktober, ob 17. uri
mesečni nastop učencev glasbene šole;
dvorana Glasbene šole Risto Savin Žalec
(GŠ Risto Savin Žalec, 710 28 60).
Sreda, 22. oktober, ob 19. uri
»Just Do It« delovanje, predavanje Petre Škarja,
Savinova hiša.
Četrtek, 23. oktober, ob 17. uri
Po pravljici diši - pravljična ura s Tino;
Krajevna knjižnica Ponikva (MSK Žalec, 712 12 52).
Sobota, 25. oktober, ob 10. uri
Kraški rob;
odhod s Petrovega trga v Šempetru (PD Šempeter, 031 501 244).
Od ponedeljka, 27. oktobra, do čettka, 30. oktobra, med 9. in 11. uro
otroške počitniške ustvarjalnice v ekomuzeju
(Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, 571 80 21).
Ponedeljek, 27. oktober, ob 18. uri
Po pravljici diši - pravljična ura z Ireno Štusej;
Krajevna knjižnica Liboje (MSK Žalec, 712 12 52).
Ponedeljek, 27. oktober, ob 19.30
Tak si - komedija;
Siti teater in Radio Slovenija; za ponedeljkov abonma in izven; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Torek, 28. oktober, ob 17. uri
Po pravljici diši - pravljična ura z Ireno Verbič;
Medobčinska splošna knjižnica Žalec (MSK Žalec, 712 12 52).
Torek, 28. oktober, ob 19.30
Tak si - komedija;
Siti teater in Radio Slovenija; za torkov abonma in izven;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Sreda, 29. oktober, ob 18. uri
Po pravljici diši - pravljična ura z Ireno Štusej;
Krajevna knjižnica Griže (MSK Žalec, 712 12 52).
Petek, 31. oktober, ob 17. uri
Igrajmo se čarovnice; dvorana GD Levec (TKD Levec, 041 504 981).
OBČINA PREBOLD
Sreda, 1. do četrtek, 30. oktober
razstava modnih skic in dodatkov Suzane Belak Pungartnik;
Občinska knjižnica Prebold (Lea Felicijan, 705 35 40).
Četrtek, 2. oktober, ob 16. uri
Jesensko doživetje ob dnevu starostnikov
in obletnici Doma starejših ter otvoritev razstave;
Dom starejših Prebold.
Sobota, 4. oktober
kolesarsko druženje;
PD Prebold
(Katja Debela, 031 397 604).
Sobota, 4. oktober
kmečka tržnica;
Režajeva domačija;
TD Prebold
(Občina Prebold, 703 64 00).
Sobota, 4. oktober, ob 16. uri
Dan gasilcev GZ Prebold;
pri OŠ Prebold
(Brane Verk, 041 783 207).
Sreda, 8. oktober
Jesenski živ-žav;
(Vrtec Prebold, 703 63 90).
Sobota, 11. oktober
pohod na Dleskovec in Veliki vr;
PD Prebold
(Mitja Cetina, 031 801 738).
Sobota, 11. oktober
kostanjev piknik;
Športni park Latkova vas;
ŠD Latkova vas
(Miha Fonda, 041 657 589).
Sobota, 11. oktober, ob 11. uri
Spominska slovesnost ob 70. letnici spomina na padle pri obeležju Likovič v Matkah;
ZB NOB KO Prebold (Boža Verdev, 572 42 78).
Torek, 14. oktober, ob 18.30
Večer na zofi;
Občinska knjižnica Prebold (Lea Felicijan, 705 35 40).
Petek, 17. oktober
pohod na Goro Oljko;
DU Prebold
(Ivan Dežnikar, 031 307 493).
Sobota, 18. oktober
kmečka tržnica;
Režajeva domačija;
TD Prebold
(Občina Prebold, 703 64 00).
Sobota, 18. oktober
zaključna tekma v ribolovu;
Ribnik Preserje;
D. ljubiteljev ribolova Prebold (Milan Radeljič, 031 531 947).
Torek, 21. oktober, od 19. do 20. ure
meritve krvnega tlaka, sladkorja, holesterola, trigliceridov; prostori RK Prebold.
Petek, 24. oktober, ob 17. uri
Slovesnost pri osrednjem spomeniku NOB Prebold žrtvam vojne
(Občina Prebold, 703 64 00).
Petek, 24. oktober,
Otroški gledališki abonma;
Dvorana Prebold;
KUD Svoboda Prebold (Manja Holobar, 041 794 452).
Sobota, 25. oktober
izlet v neznano;
PD Prebold
(Matic Pečovnik, 070 550 314).
Nedelja, 26. oktober, ob 16. 15
Spominska slovesnost pri znamenju žrtvam po vojnega nasilja v Mariji Reki (Damjan Ratjac, 572 41 83).
Torek, 28. oktober, ob 18. uri
prisluhnimo pravljici;
Občinska knjižnica Prebold (Lea Felicijan, 705 35 40).
Sreda, 29. oktober, ob 18.30
potopis; Camino de Santiago ali Jakobova pot, Ivan Zatkovič;
Občinska knjižnica Prebold (Lea Felicijan, 705 35 40).
OBČINA POLZELA
Sreda, 1. oktober, ob 18. uri
slavnostna seja občinskega sveta; grajsko dvorišče pod šotorom na Gradu Komenda (ZKTŠ Polzela, 703 32 28). .
Četrtek, 2. oktober, ob 13. uri
položitev venca k spomeniku NOV in tradicionalno srečanje borcev NOV pri spomeniku na Polzeli (Ladica Zupanc, 572 02 85).
Četrtek, 2. oktober, ob 17. uri
medgeneracijsko srečanje; mala dvorana KD Polzela (Marjana Šmajs, 031 343 774).
Petek, 3. oktober, od 15. do 19. ure
učna pot v objemu polzelskih gričev; zbor za OŠ Polzela, raziskovanje poti do hiše Neže Maurer in odkrivanje skritih zakladov (Majda Pur, 031 358 456).
Petek, 3. oktober,
gostovanje MPZ Železna Kapla in Kvinteta bratov Smrtnik; cerkev sv. Andreja v Andražu (Konrad Brunšek, 031 210 398).
Petek, 3. oktober, ob 18.30
odprtje razstave 24. likovne kolonije prijateljstva;
Kulturni dom Polzela (Irena Pevnik, 041 784 905).
Petek, 3. oktober, ob 19. uri
koncert ABBA SHOW; grajsko dvorišče pod šotorom na Gradu Komenda (ZKTŠ Polzela, 703 32 28).
Sobota, 4. oktober, ob 11. uri
slavnostno odprtje prenovljene strehe na strelišču
ob Tovarni nogavic Polzela (Mitja Basle, 031 880 169).
Vsako soboto v mesecu ob 17.15
kola medkrajevne lige malega nogometa - Andraž 2014/2015; igrišče v Andražu (Anton Brunšek, 041 783 738).
Vsako nedeljo v oktobru ob 9. uri
redni tedenski hitropotezni turnir; prijave ob nedeljah do 9. ure;
Kulturni dom Polzela (Tomi Masnec, 041 783 213).
Nedelja, 5. oktober, ob 9. uri
Malteška konjenica po poteh Občine Polzela:
Založe-Ločica-Breg-Polzela-
Podvin-Založe
(Zvone Zupanc, 041 487 089).
Nedelja, 5. oktober, ob 10. uri
MNZ Celje - tekmovanje U13;
Top Car Polzela - NK Šoštanj (Peter Hudej, 041 720 500).
Nedelja, 5. oktober, ob 10.30
maša za mir in blagor v Občini Polzela
(Jože Kovačec, 041 742 965).
Sreda, 8. oktober, ob 8. uri
pohod po mejah Občine Polzela; zbor pri domu Društva upokojencev Polzela
(Rudi Divjak, 031 525 790).
Sreda, 8. oktober, ob 16. uri
199. lunohod (Jama Pekel-Sv. Jedert); zbor pri domu Društva upokojencev Polzela
(Rudi Divjak, 031 525 790).
Četrtek, 9. oktober, ob 16. uri
21. krog štajersko-savinjske lige upokojencev v balinanju za leto 2014; DU Polzela - DU Dobrna; Športnorekreacijski center Polzela (Karli Korber, 041 381 467).
Petek, 10. oktober, ob 17. uri
10-letnica stavbe POŠ Andraž (Bernardka Sopčič, 703 31 12).
Petek, 10. oktober, od 16. do 18. ure
Za trenutek jih vrnimo v čas njihove mladosti;
Dom upokojencev Polzela;
TD Polzela in TD Šmartno ob Paki (Alenka Žnidar, 031 795 685).
Sobota, 11. oktober, od 8. ure dalje
kmečka tržnica pred trgovino Tuš (Alenka Žnidar, 031.795 685).
Sobota, 11. oktober, ob 10. uri
MNZ Celje - tekmovanje U9 in Ul 1; Top Car Polzela - NK Ljubno (Peter Hudej, 041 720 500).
Sobota, 11. oktober, od 10. ure dalje
kostanjeva sobota na Gori Oljki; zbor ob 9. uri pred občinsko stavbo na Polzeli
(Janko Mlakar, 031 690 596).
Sobota, 11. oktober, ob 19. uri
odprtje likovne in etnološke razstave; Dom krajanov Andraž (Ida Jevšnik, 031 624 679).
Nedelja, 12. oktober, ob 8. uri
27. pohod po poteh Andraža; zbor pri igrišču v Andražu (Vili Pižorn, 041 783 734).
Nedelja, 12. oktober, ob 10.30
srečanje bolnih in ostarelih (Jože Kovačec, 041 742 965).
Četrtek, 16. oktober, ob 17. uri
medgeneracijsko srečanje; mala dvorana KD Polzela (Marjana Šmajs, 031 343 774).
Četrtek, 16. oktober, ob 18. uri
odprtje razstave Mladena Melanška Ilustracije za otroke in mladino; avla Gradu Komenda (Mladen Melanšek, 041 328 750).
Petek, 17. oktober, ob 17. uri
Kožuhanje;
Martinova vas - brunarica TD Šmartno ob Paki;
TD Polzela in TD Šmartno ob Paki (Alenka Žnidar, 031 795 685).
Sobota, 18. oktober, ob 6. uri
pohod po Žerdonerjevi poti; zbor pri igrišču v Andražu (Evgen Tominšek, 041 783 739).
Sobota, 18. oktober, ob 8. uri
po Šaleški poti, prvi del;
zbor pred občinsko stavbo na Polzeli
(Mirko Jegrišnik, 041 902 183).
Sobota, 18. oktober, od 8. do 11. ure
stojnica pred TUŠ-em »Vzemite kruh in pomagajte pri plačilu prehrane našim otrokom«
(KORK, Olga Hočevar, 031 779 087).
Sobota, 18. oktober, ob 19. uri
stand up komedija »50 odtenkov njive«;
Kulturni dom Polzela (ZKTŠ Polzela, 703 32 28).
Nedelja, 19. oktober, ob 10. uri
MNZ Celje - tekmovanje Ul3;
Top Car Polzela - NK Žalec (Peter Hudej, 041 720 500).
Nedelja, 19. oktober,
srečanje in pogostitev starejših krajanov Andraža in Dobriča;
Dom krajanov Andraž (Anton Mešič, 041 602 974).
Sobota, 25. oktober, ob 10. uri
ličkanje koruze v Seneku (Rok Satler, 041 204 842).
Sobota, 25. oktober, od 15. do 18. ure
'dan odprtih vrat PGD Ločica ob Savinji: •
od 15. do 16. ure servis ročnih gasilnikov,
ob 16. uri prikaz ukrepanja ob pozabljenem olju na štedilniku (požar v kuhinji);
gasilski dom v Ločici ob Savinji (Rok Basti, 041 274 812).
Četrtek, 30. oktober, ob 17. uri
Prisluhnimo pravljici;
Grad Komenda - prostori knjižnice (Renata Novak, 703 32 04).
Četrtek, 30. oktober,
od 17. ure dalje grajska Čarobučijada za otroke,
od 20. ure dalje HALLOWEEN PARTY za odrasle s festivalom bučnih zavitkov;
Grad Komenda;
ZKTŠ Polzela v sodelovanju s TD
Občine Polzela
(ZKTŠ Polzela, 703 32 28).
Četrtek, 30. oktober, ob 19. uri
prireditev ob dnevu reformacije;
Dom krajanov Andraž (Vili Pižorn, 041 783 734).
OBČINA BRASLOVČE
Sreda, 1. oktober, po Šaleški planinski poti;
PD Dobrovlje Braslovče (Jože Marovt, 041 570 151).
Nedelja, 12. oktober,
Na Krasu je krasno;
PD Dobrovlje Braslovče (Natalija Marovt, 041 560 117).
Sobota, 25. oktober,
pohod na Veliki vrh (2110 m) in Veliko zelenico (2114 m);
PD Dobrovlje Braslovče!
(Silva Šketa, 041973 768).
Torek, 28. oktober, ob 18. uri
pravljična ura;
Občinska knjižnica Braslovče (Laura Jelen, 705 91 98).
Nedelja, 12. oktober, ob 17. uri
ponovitev igre Halo! Obirovke so tu! KD Gomilsko;
Dom krajanov Gomilsko (Andrej Sram, 040 731 805).
Četrtek, 30. oktober, ob 19. uri
prireditev ob dnevu reformacije;
KD Gomilsko;
Dom krajanov Gomilsko ' (Andrej Sram, 040 731 805).
OBČINA TABOR
Nedelja, 28. september, ob 8. uri
kmečka tržnica; parkirišče župnijske stavbe (Čebelarsko društvo Tabor, 031 766 533).
Nedelja, 19. oktober, ob 16. uri
V nedeljo popoldne je luštno-pri nas;
Dom krajanov Tabor
(KUD Ivan Cankar Tabor, 051 234
575).
Nedelja, 26. oktober, ob 8. uri
kmečka tržnica; parkirišče župnijske stavbe (Čebelarsko društvo Tabor, 031 766 533).
Zelišča, narava, zdravje
Godba Liboje praznuje 80 let
Knjiga bo zanimiv pripomoček poznavanja zdravilnih zelišč in njihove uporabe
V avli Doma II. slovenskega tabora v Žalcu je v sredo,
3.	septembra, potekala zanimiva prireditev, posvečena izidu knjige Zelišča, narava, zdravje, ki je izšla ob 15-le-tnici uspešnega delovanja Univerze za III. življenjsko obdobje. Knjigo je pripravila in uredila zeliščarska skupina z mentorico mag. Cvetko Mastnak Čulk, nekdanjo sodelavko Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije.
Mag. Cvetka Mastnak Čulk je podrobneje predstavila vsebino knjige in vse, ki so pri tem sodelovali. V pogovoru z Lidijo Koceli je občinstvo izvedelo marsikaj o zeliščih, na primer kako so v knjigi predstavljene
posamezne rastline, za kaj in kako se uporabljajo, kako se pripravljajo razni pripravki ... Povedala je, da so člani zeli-ščarske skupine zelo povezani z naravo, ki si želijo novih znanj, jim je tovrstno delo v veliko veselje in zadovoljstvo. Vsak od 19 članov (Anka Ajdnik, Vesna Cencen, Fanika Drev, Anica Filipič, Miro Gajšek, Katja Hauptman, Vaška Hočevar, Terezija Jelen, Silva Kač, Irma Krajnc, Karli Krajnc, Vili Korent, Marija Krašek Dobočnik, Stanka Kronovšek, Andreja Steiner, Milica Šturbej, Franc Uranjek in Fanika Žličar) je vanjo vložil svoja znanja, svoje izkušnje in nova spoznanja. Med njimi so tudi poznavalci drugih podro-
čij, ki so pripomogli k ureditvi vsebine in podobi knjige. Vaška Hočevar je bila odgovorna za celovito oblikovno zamisel in postavitev, Karli Krajnc pa za fotografije in dokumentarni zapis. Pripravo na izdajo knjige je vodila mag. Cvetka Mastnak Čulk. Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo je na področju zelišč opravil pionirsko delo. Od tu se je razširil ameriški slamnik, tu so vzgojili prvo citronko, ki jo je Cvetka dobila od prijateljice iz Padove. Danes se z zdravilnim zelišči ukvarjajo mnogi. Na inštitutu za to področje že vrsto let skrbijo mag. Nataša Ferant in njeni sodelavci. Med najbolj znanimi poznavalci zelišč v Savinjski dolini pa je Fanika Burjan.
Z glasbo na klavirju in flavti sta predstavitev knjige bogatili Melita Estigarribia Villasanti in Agata Gojkošek, profesorici na žalski glasbeni šoli, s pozdravi in čestitkami pa tudi župan Janko Kos, glavna organizatorka prireditve Andreja Steiner in predsednica Univerze za
III.	življenjsko obdobje Marija Masneč. Prijetno druženje so zaključili s podelitvijo spominskih vrečk in okrasnih šopkov iz zdravilnih rastlin. D. Naraglav
Koncert za delovno štajersko nošo
Vzorčni primer moške in ženske delovne štajerske noše
Folklorna skupina Galicija je v sredo, 3. septembra, v dvorani Doma krajanov Galicija organizirala dobrodelni koncert za nakup novih delovnih štajerskih noš.
Številni obiskovalci so uživali v skoraj dveurnem programu, ki so ga oblikovali velenjski trubači Fešta band, ansambli Klateži, Lun'ca, Ta-pravi gasilci in posebni gostje iz srbskega KUD Zavičaj Zla-
Med nastopom gostov iz Srbije
kusa, ki so občinstvo navduševali s svojimi folklornimi plesi in z bogatimi narodnimi nošami ter glasbo svojega folklornega ansambla. Prireditev je povezoval Peter Kavčič.
Ob koncu sta občinstvo in nastopajoče nagovorila žalski župan Janko Kos in predsednik Sveta KS Galicija Jože Kruleč. Predsednik KD Galicija Peter Vipave pa je dejal, da so njihovi folkloristi in nekateri drugi Galičani že obiskali kulturno društvo iz Srbije. Tokrat so jim prijatelji iz Srbije vrnili obisk in z veseljem sodelovali na prireditvi.
Gostje iz Srbije so si med bivanjem v Savinjski dolini ogledali kraj, podali pa so se tudi v Žalec, kjer so si ogledali muzej hmeljarstva in pivovarstva in druge zanimivosti, nato pa so se podali še v Italijo, kjer so nastopili na folklornem festivalu.	D. N.
Bralne urice za upokojence
Mineva deset let, odkar so prostovoljci v okviru Medobčinske splošne knjižnice Žalec začeli obiskovati stanovalce domov za upokojence na Polzeli in Vranskem ter v Domu Nine Pokorn Grmovje.
Od tipajočih začetkov in negotovosti, kaj brati, se po letih druženj ustvarjalnih srečanj udeležijo ljudje, ki niso vpeti v samostojno izveninstitucional-no življenje, poslušajo, izražajo želje, kaj brati in poslušati, pri-
povedujejo, berejo svoje pesmi
Srečanja začenjajo in končujejo s slovensko ljudsko pesmijo, nadaljujejo pa s pogovori o tem, kaj so brali, ustvarjali in doživeli od zadnjega srečanja. Osrednji del je branje različnih literarnih besedil in pogovor o prebranem. Udeležence bralnih srečanj spodbujajo k obujanju običajev, šeg, navad, opravil ...
Bralne urice, kot jih imenujejo, so iskrena in prijateljska
srečanja, ki so v veliko veselje stanovalcem in tistim, ki jih vodijo. Brati ostarelim, bolnim, ljudem s posebnimi potrebami ni zgolj veselje, pač pa priznanje in ponos. Prijetno je približati knjigo ljudem, ki težko ali sploh ne morejo brati, krepiti medosebne odnose in izboljševati kakovost življenja ter socialno stanje. Na srečanju Ko spregovori srce, zmore glava, zmorejo roke bo 2. oktobra z njimi Adi Smolar.	T. Tavčar
Uroš Feldin ob odprtju razstave
Godba Liboje praznuje letos 80-letni jubilej. Ob tej priložnosti so v Medobčinski splošni knjižnici Žalec na ogled postavili fotografije, stara glasbila in instrumente, ki pripovedujejo zgodbo o njihovi prehojeni poti. Dodali so tudi vrsto priznanj in plaket, ki so jih osvojili v vseh teh letih.
Slovesno odprtje razstave so pred žalsko knjižnico spremljale njihove koračnice, s prireditvijo pa so se pridružili tudi praznovanju občinskega praznika in 50-letnice mesta Žalec. Sicer pa so s svojim nastopom obogatili tudi dogajanje ob odprtju prenovljenega mestnega jedra.
Na slovesnosti pred knjižnico je godbenike in občinstvo nagovorila direktorica Medobčinske splošne knjižnice Žalec Jolanda Železnik in ob tem na kratko podala zgodovino liboj-ske godbe. S čestitkami in pozdravi se je slovesnosti pridružil tudi predsednik Sveta KS Liboje Uroš Feldin. Svoj 80-letni jubilej bodo godbeniki kronali z jubilejnim koncertom in s podelitvijo Gallusovih priznanj v soboto, 27. septembra, ob 19. uri v Kulturnem domu Liboje.
Zgodovina libojske godbe
Libojska godba na pihala je bila leta 1934 ustanovljena na pobudo vzornega in zelo delavnega »svobodaša« An-zelma Šusterja in njegovih somišljenikov. Ob ustanovitvi se je takoj pojavilo vprašanje, kako pridobiti denar za svoje delovanje. Nekaj so prispevali godbeniki sami, nekaj so zbrali z nabiralno akcijo med krajani, nad godbo pa je bila navdušena tudi uprava rudnika, zato jim je priskočila na pomoč in priskrbela sredstva za instrumente in notni material. Nova sekcija je pod vodstvom kapelnika Leopolda Planka, »svobodaša« in uslužbenca v rudarskem magazinu iz Zabukovice, tako lahko začela delovati in maja 1935 se je že predstavila s samostojnim koncertom ob rudarskem prazniku. Sicer pa so za godbo vsak mesec prispevali tudi vsi rudarji. Za štiri do pet tisoč dinarjev, kar je bila kar precejšnja vsota, so od litijske godbe dokupili nekaj rabljenih glasbil. Kupiti je bilo treba tudi uniforme. Najprej so prišle na vrsto kape, pozneje suknjiči, hlače si je kupil vsak sam.
Godba je sprva delovala kot sekcija Svobode in Vzajemnosti. Med vojno (leta 1943) je utihnila, glasbila pa so varno skrita in nepoškodovana počakala konec vojne. Po osvoboditvi sta se združili libojska in nekaj članov Krpeževe godbe v Godbo rudarjev Zabukovica, ki ima še mnogo daljšo zgodovino. Leta 1958 so direktor rudnika Valentin Gostiša, obratovod-ja libojskega rudnika Martin Goršek in član Rudarske godbe Zabukovica ter namestnik dirigenta Franc Kovač podali pobudo za ponovno oživitev godbe na pihala. Želja se jim je uresničila leta 1959 in od takrat dalje libojska godba spet nemoteno in uspešno deluje.
Do leta 1996 je godba delovala kot sekcija kulturnega društva. Imenovala se je Godba rudarjev in keramikov Svoboda Liboje. Leta 1996 je postala samostojno kulturno društvo, in sicer Kulturno društvo Godba Liboje. Leta 1972/73 so godbeniki z libojskimi upokojenci zgradili objekt, v katerem vadijo še danes. Svečano odprtje je bilo 22. julija 1973 ob takratnem prazničnem dnevu vstaje slovenskega naroda. V času svojega delovanja je godba ponesla ime svojega kraja in občine tudi onkraj meja Slovenije. Že leta 1964 je navezala stike z godbo Eggenberg iz Gradca, pozneje tudi z mnogimi drugimi. Do zdaj je sodelovala na mednarodnih festivalih godb v Avstriji (Gradec), Italiji (Berti-olo) in na Hrvaškem v Opatiji in na Malem Lošinju. Pogoste so tudi prijateljske izmenjave s slovenskimi godbami: Otiški Vrh, Železniki, Videm Dobrepolje ... Z velikim veseljem in zadovoljstvom pa bogatijo kulturno življenje v domačem kraju, občini in na sploh v Savinjski dolini. V domačem kraju bi si kar težko zamislili življenje brez godbe. Spremlja jih povsod, marsikoga tudi na njegovi zadnji poti. Brez godbe pa tudi
ni prave prvomajske budnice, raznih gasilskih in rudarskih parad in številnih drugih prireditev. Nekaj posebnega in za poslušalce težko pričakovanega so vsakoletni novoletni koncerti, takrat godbeniki povabijo v goste znana imena slovenske glasbene scene. Z njimi so do zdaj peli in igrali Štajerskih 7, Halgato band, Ansambel Mira Klinca, Darja Švajger, Oto Pestner, Alenka Godec, Matjaž Mrak, Edvin Fliser, Miro Božič ... Koncerte pa so povezovale Bernarda Žarn, Betka Šuhel, Saša Pukl, Maja Šturm, Greta Kokot Rajkovič, Jolanda Železnik ...
V	letih svojega delovanja je godba doživljala različne preizkušnje, ki so njeno delo včasih malo omajale, vedno pa so člani znali v pravem trenutku stopiti skupaj in znova nadaljevati svoje uspešno delo. Največji uspehi Godbe Liboje so zlata plaketa s posebnim priznanjem v II. težavnostni kategoriji (Žalec, 2007), srebrna plaketa v I. težavnostni kategoriji (Laško, 2008) in zlato priznanje v I. težavnostni kategoriji (Prevalje, 2014). Člani Godbe z najdaljšim članstvom: Feliks Srebot, Jože Jančič, Ivan Godler, Franc Perger in Franc Dimeč, ki ob ostalih članih še vedno uspešno opravljajo svoje poslanstvo.
V	vseh letih je godba delovala pod dirigentsko palico dvanajstih dirigentov. Različno dolgo so godbi dirigirali Leopold Planko, Alojz Pečnik, Franc Zupanc, Jože Leskovšek, Franc Kovač, Anton Uplaznik, Januš Rasiewicz, Ivan Ravnjak, Zdravko Zupančič, Albert Za-veršnik in Andrej Žgank, ki še sedaj vodi godbo. Kot predsedniki društva pa so svoj pečat v zgodovini godbe pustili Valentin Kolar, Alojz Pečnik, Leopold Rihter, Jože Jančič, Bogdan Železnik, Tomislav Rus, Matjaž Krk in Sandi Menček, ki je v tej vlogi tudi v času jubilejnega praznovanja. D. Naraglav
Chiaroscuro obarvali Rimljani
Tudi Kladivo, konj in voda
dan manj. Znati je naš moto, upati si pa prepuščamo ekshibicionistom. Žal veliko likovnikov ne obvlada več strogih klasičnih principov, zato nanje gledajo zviška, jih ne upoštevajo, jih celo ignorirajo kot nekaj zastarelega: Svoje talente je treba spoznati in jih maksimalno razviti. Talent in znanje naj postaneta kvas, moka in sol našim zanamcem. In največje duhovno bogastvo človeka se pokaže takrat, ko se zna veseliti uspeha tudi drugega. Tega nam zelo manjka.«
Tema letošnje slikarske šole so bili Rimljani na Slovenskem, toda vtis, da se ukvarjajo le s preteklostjo, je varljiv, je poudaril Rudolf Španzel: »Ukvarjamo se s sedanjostjo in preko nje nagovarjamo prihodnost. Preprosto je prišel čas, ko moramo vzvratno. To ne pomeni, da smo obupali, to pomeni, da si jemljemo nov zalet za skok v jutri, v prihodnost. Slutimo, da so se kreativne potrebe po dopolnjevanju sveta izčrpale, pred nami stojijo velike zapreke in preizkušnje. Zagotovo smo v fazi zmede, nerazumevanja, nezaupanja, nepotrebnih konfliktov in pomanjkanja edinosti. Vrednote so v veliki meri padle. Človek brez vrednot pa uniči samega sebe.«
»Umetnost je malodane skrenila s prave poti. Ukvarja se s sama sabo in postaja av-toreferenčna. Ne premore več pravih tem, zbuja več ali manj pozornost. Na vsak način pa izsiliti novo ni po moji veri. Novo hočeš nočeš vselej pride. In kot pravijo stari Latinci: Ne novega, ampak na novo. Preko mladih in manj mladih na novo spoznavam tudi samega sebe,« je med drugim povedal Rudollf Španzel.
Udeležencem šole (letos sta bili tudi dve učenki iz Krušev-ca) je izročil priznanja in spominska darilca, prav tako se je zahvalil mentorjem: likovnima pedagoginjama Regini Mratin-kovič in Bredi Bračko, slikarki Barbari Zupanc, akademskemu oblikovalcu Dorianu Španzlu, akademskemu slikarju Roku Slani in mojstru grafike Bogdanu Renku. Celotno posadko Chiaroscura, ki je že desetkrat uspešno opravila plovbo po nemirnem in zahtevnem, a lepote polnem oceanu umetnosti, je pozdravil in ji čestital tudi župan Janko Kos in se ob tem spomnil nekaterih posameznikov, ki so zaslužni za začetek in razvoj poletne slikarske in grafične šole.
Deseti Chiaroscuro je organizator, Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, počastil tudi z izdajo kataloga izbranih del udeležencev preteklih poletnih šol. Katalog je uredila Katarina Kukovič, oblikoval pa Dorian Španzel. Po končani prireditvi pred dvorcem so si obiskovalci v notranjosti ogledali dve razstavi, poleg razstave del letošnje šole tudi pregledno razstavo Chiaroscuro 2004-2014.
K. R., foto: T. T.
m»
Razstavljena izbrana dela letošnje in preteklih poletnih slikarskih šol
Rudolf Španzel med izročanjem priložnostnega darila eni od udeleženk letošnje šole
Od potoka do morja
V Vrbju igrali, peli, recitirali...
Zadnjo avgustovsko soboto so posebno vzdušje v dvorani Doma krajanov Vrbje z glasbo, s pesmijo in plesi ustvarjali gostje in prijatelji KD Vrbje iz Varaždina.
Krajevna skupnost Vrbje že pet let sodeluje s klubom za »starije osobe« iz Varaždina. V društvu se ukvarjajo s folkloro, petjem, plesom, pišejo prozo in pesmi... Skratka, zelo so dejavni, ustvarjalni in družabni.
Goste so ob prihodu pozdravili predsednik KS Vrbje Jože Meh, predsednica Društva upokojencev Vrbje Pavlina Glu-šič, predsednik KD Vrbje Milan Vogrinc in drugi. Najprej so jih odpeljali na kmetijo Rojnik v Sp. Grušovlje, kjer jim je gospodarica Marta Rojnik predstavila delo na kmetiji, ogledali
Mladi likovniki ob zaključku poletne slikarske in grafične šole Rudolfa Španzla, v ospredju pa mladi umetniki in plesalke iz Celja, ki so poleg skupine ŠUS nastopili na prireditvi
GLD Aletheia je zadnji avgustovski petek, letos enem redkih toplejših in brez dežja, v atriju Savinove hiše pripravilo šesti festival akustične glasbe FAG 2014. To prizorišče se je izkazalo kot najprimernejše za akustično glasbo, poleg tega pa je pogoj za nastop na festivalu izvajanje avtorskih tekstov in glasbe, je v imenu organizatorja povedala Simona Kropeč.
Letos je občinstvo najprej ogrel Sasha Raven, zatem je nastopil prleški kantavtor Tadej Vesenjak, instrumentalno akustično zgodbo pa je dodal kitarski duo Aritmija. Posebne pozornosti je bila deležna legendarna žalska zasedba Kladivo, konj in voda, ki je pred leti začela s festivali akustične glasbe, poleg mojstrov Radio jam pa je za posladek akustičnega večera s svojo zasedbo poskrbel Gal Gjurin.
Kladivo, konj in voda je glasbena skupina, ki je v letih od 1979 do 1984 uspešno delovala v takratni Jugoslaviji in izdala tri nosilce zvoka. Skupino sta ustanovila Danijel Bedrač (kita-
Kladivo, konj in voda na letošnjem festivalu akustične glasbe (od leve): Mirko Videčnik Sine, Danijel Bedrač, Damjana Golavšek in Avguštin Penič
rist, avtor besedil in glasbe) ter Srečko Lavbič (učitelj kitare na žalski glasbeni šoli, aranžer in soavtor skladb, umrl je februarja 2006). K sodelovanju sta povabila takrat komaj 15-letno pevko Damjano Golavšek iz Petrovč. Malo pozneje se je skupini pridružili pevec in kitarist Mirko Videčnik Sine, nato pa še violinist Avguštin Penič in pianist Gregor Strniša. Na letošnjem festivalu so nastopili štirje člani izvirne zasedbe.
Damjana Golavšek je na festivalu o skupini Kladivo, konj in voda povedala: »Takrat sem bila
najstnica in sem vse doživljala zelo intenzivno. Nekatere stvari sem zdaj že malo pozabila, se pa spomnim, da smo imeli festival akustične glasbe v hmeljarskem domu. Menije bilo lepo.« Po njenem mnenju je festival akustične glasbe v Žalcu potreben: »Vsak festival je potreben, da se lahko čim več ljudi pokaže, še posebej tisti, ki delujejo v lokalnem okolju in po navadi nimajo toliko možnosti pokazati, kaj ustvarjajo. Publika je vedno dobrodošla,« je dodala Damjana Golavšek, ki še vedno ustvarja predstave predvsem za otroke.	K. R.
Avtorji razstave (v ozadju Vokalna skupina Cantemus)
V Savinovem likovnem salonu je do 27. septembra na ogled skupinska razstava del članov likovne sekcije Kulturno-ume-tniškega društva Žalec z naslovom Od potoka do morja.
23 del je svoja dela na ogled postavilo 13 likovnikov, in si-
cer Tanja Volk Petrovski, Uroš Koceli, Marta Vošnjak, Jože Leskovšek, Janko Melanšek, Jože Pogačar, Majda Smerkolj, Magda Šalamon, Matic Čadej, Franc Ka-divnik, Blaž Verdel, Dane Klic in Tatjana Hren.
Zbrane je ob odprtju razstave
v imenu ZKŠT Žalec pozdravila Lidija Koceli, o razstavi pa je govoril umetnostni zgodovinar Matija Plevnik, ki je med drugim dejal: "Koncept postavitve projekta Od potoka do morja sledi sami naravi upodabljanja. Kot tak je razdeljen v dva sklopa: na obsežnejšega s tako imenovanimi sladkovodnimi motivi, drugi sklop pa predstavljata deli z morsko žanrsko motiviko." Povedal je tudi, da bi lahko razstavo brali tudi kot poklon dolgoletnemu mentorju Djemalu Djokoviču - Djoku, ki se je letos od članov likovne sekcije nepričakovano za vedno poslovil. Razstavo je odprl žalski župan Janko Kos, v kulturnem programu pa je nastopila Vokalna skupina Cantemus. T. Tavčar
S prijetnimi melodijami večer obogatile tudi pevke
Osrednji govornik, predsednik Državnega sveta RS Mitja Bervar
S prireditvijo Dotik starega Rima se je zadnji avgustovski četrtek pred Dvorcem Novo Celje zaključila 10. poletna slikarska in grafična šola Rudolfa Španzla Chiaroscuro. Slikarsko in grafično znanje je letos nadgrajevalo 19 mladih in 16 odraslih likovnikov, ki jih je usmerjala in z znanjem bogatila preizkušena ekipa mentorjev pod vodstvom Rudolfa Španzla.
Zaključna prireditev jubilejne poletne slikarske in grafične šole je v Novo Celje privabila veliko uglednih gostov, med katerimi so bili predsednik Državnega sveta RS Mitja Bervar, akademik prof. dr. Matjaž Kmecl, etnolog dr. Janez Bogataj, direktorica Narodnega muzeja Slovenije dr. Barbara Rav-nak, slikarji Biljana Unkovska, Franc Slana in Polde Oblak, žalska umetnika Dare Zavšek in Zdravko Čas, direktorica Zavoda za kulturo Slovenska Bistrica Herta Žagar (Rudolf
Španzel izvaja poletno šolo tudi v Slovenski Bistrici), Edo Pirkmajer s soprogo, ki je bil nad dvorcem zelo navdušen, in tudi potomec rodbine Salm, ki je bila nekaj let lastnica dvorca, grof Andreas Bardo.
Obiskovalce 'so najprej pozdravile plesalke Plesnega foruma Celje, z ognjem je zaplesala Gea Erjavec, nastopili pa so tudi umetniki Taja Devi, Damir Rakovič, Karlo Vizek in tolkal-na skupina ŠUS KUD Žalec. Slavnostni govornik je bil Mitja Bervar, ki je poudaril, da je tudi po zaslugi slikarske šole Dvorec Novo Celje ponovno postavljen na umetniški zemljevid Slove-
nije.
Poslanstvo umetnosti je na kratko orisal Dorian Španzel in med drugim opozoril, da lahko še danes z umetniških del raz-
beremo, kakšno je bilo življenje v preteklosti, in da umetniško ustvarjanje pomembno vpliva na razvoj posameznika. V uvodu svojega nagovora je Rudolf Španzel povzel: »Z ognjem in mečem se ne zmaga, zmaga se s kulturo in to je tudi naš namen.« Nadarjenost in ustvarjalnost sta največji človekovi vrednoti, ki ju je potrebno razvijati v vseh družbah in časih, ne glede na ovire in nasprotovanja, je poudaril: »Razvijanje domišljije je narava umetnika. Na našem slikarskem področju ni dovolj razmišljati, potrebno je predvsem znati. Razmišljujo-čih je veliko, znalcev pa je vsak
so si tudi strojni postopek obiranja hmelja in poskusili več vrst piva. Po kosilu so se vrnili v Vrbje, kjer so se gostje v skoraj dveurnem programu predstavili s folklornimi in standardnimi plesi, petjem, z glasbo, branjem svojih pesmi...
Prisotne je pozdravil župan Janko Kos, večer pa so nadaljevali v sproščenem vzdušju ob dobrotah ter glasbi in plesu, za kar so poskrbeli domači člani tria društva upokojencev ter glasbeniki in pevci iz Varaždina. D. Naraglav
V novi sezoni v pokalu challenge
Dobrodošlica olimpijki Nastji
Stojijo (z leve): Nina Praunseis (16), Anja J. Hribernik (15), Iza Vodlan (14), Katja Mihalinec (12), Maja Marovt (11), Katja Mihevc (10), Nika Muhovič (8), Nika Markovič (9), Anja Jerman (7), Ana Marija Vovk (6), Samanta Rituper (5), Zala Zbičajnik (4), Nuša Podbregar (3), Nina Turnšek (2), Špela Bednjanič (1)
Na Gradu Žovnek se je prejšnjo soboto predstavila prva ekipa braslovškega ženskega odbojkarskega kluba, ki bo v sezoni 2014/2015 ponovno igrala v I. državni odbojkarski ligi (DOL). V pretekli sezoni je osvojila četrto mesto, mladinke so osvojile naslov državnih prvakinj, kadetinje so postale podprvakinje, »minice« pa so zasedle tretje mesto v državi. To je bila za braslovški klub najuspešnejša sezona do zdaj.
Predsednik kluba Marjan Kumer je v uvodnem nagovoru izrazil zadovoljstvo, da stopa ženska ekipa braslovškega kluba v krog najboljših odbojkarskih klubov v Sloveniji. Letos bodo braslovške odbojkarice zaigrale tudi v evropskem po-
kalu. Na srečo jim je šel na roke tudi žreb, saj sodi Diidingen med ekipe, ki bi jih bilo mogoče premagati. Mlade odbojkarice in vodstvo kluba s trenerjem Zoranom Jerončičem na čelu in s predsednikom Marjanom Kumrom je pohvalil tudi braslovški župan Branimir Strojanšek.
Glavni trener Zoran Jerončič (njegova pomočnica je Damjana Mihalinec) pa je v nadaljevanju predstavil cilje in ekipo ter poudaril, da bo prva ekipa ŽOK Braslovče poleg državnega in pokalnega tekmovanja igrala tudi v evropskem pokalu challenge. To je velik izziv za mlado braslovško ekipo, kjer je povprečna starost 16,7 leta, povprečna višini pa 180 centimetrov. Ekipa se je za novo se-
zono okrepila z dvema igralkama, Nino Praunseis iz Mozirja in Ano Marijo Vovk iz Mislinja. V prvi ekipi bodo nastopile tudi štiri mlade perspektivne igralke, in sicer Nuša Podbregar, Iza Vodlan, Samanta Rituper in Nika Muhovič, z igro v prvi ekipi pa bodo nadaljevale Zala Zbičajnik, Špela Bednjanič, Katja Mihevc, Nika Markovič, Anja J. Hribernik, Katja Miha-linec in Anja Jerman.
»Andrej Hribernik bo vodil ekipo v 3. DOL, Taja Steblovnik, Silva Mihevc in Janja Selič bodo nadaljevale z delom v nižjih selekcijah, po porodniškem dopustu se vrača Saša Vitanc, še ena od naših vrhunskih trenerk,« je 'povedal predsednik Marjan Kumer. T. Tavčar
Teniški turnir dvojic
Tenis klub Polzela pripravi vem v soboto se je na teniških vsako leto več turnirjev. Na pr- igriščih TK Polzela v moških
Najboljše dvojice v moški in ženski konkurenci
in ženskih dvojicah pomerilo 19 moških in ženskih parov.
V moški konkurenci sta zmagala par Borut Račnik in Ivi Kapitler (TK Polzela), druga sta bila Vojko Meh in Aleš Žaubi (TK Velenje), tretje mesto pa sta osvojila Franci Hri-beršek in Jure Goličnik (TK Polzela). V ženski konkurenci sta zmagah Karmen Orter in Justina Tratnik (TK Polzela), drugo mesto sta osvojili Mateja Klemenčič in Marina Borkovič (TK Velenje), tretje pa Albina Potočnik in Jana Gominšek (Prebold).	T. T.
Upokojenci v čast prazniku
Društvo upokojencev Žalec je v okviru žalskega občinskega praznika organiziralo tekmovanje v balinanju in streljanju z zračno puško. Športni
S tekmovanja v balinanju
dogodek so organizirali v Športnem centru Žalec, udeležilo pa se ga je sedem društev iz žalske občinske zveze društev upokojencev ter DU
Andraž nad Polzelo, skupaj 95 tekmovalcev.
Balinanje moški: 1. DU Liboje - Kasaze, 2. DU Gotovlje in 3. DU Žalec; ženske: 1. DU Liboje -Kasaze, 2. DU Gotovlje in 3. DU Žalec. Streljanje z zračno puško moški: 1. DU Žalec, 2. DU Griže - Zabukovica in 3. DU Andraž nad Polzelo; ženske: 1. DU Vrbje, 2. DU Andraž nad Polzelo in 3. DU Šempeter; posamezno moški: 1. Milan Gauber (DU Žalec), 2. Zdravko Zabukovnik (DU Andraž nad Polzelo) in 3. Jože Pavlič (DU Žalec); ženske: 1. Pavlina Glušič, 2. Karolina Ferme (obe DU Vrbje) in 3. Dragica Hriberšek (DU Andraž nad Polzelo).	T. Tavčar
Grižanko Nastjo Govej-šek, ki je na olimpijskih igrah mladih v kitajskem Nandžingu osvojila bronasto medaljo v plavanju 50 m delfin in ob tem za dve stotinki popravila svoj junijski državni rekord, so svečano sprejeli ob prihodu domov, še posebej v domačih Grižah.
Že na Brniku so jo pričakali starši, sokrajani in drugi, v Grižah pa so njen prihod na prireditveni prostor ob kulturnem domu domači gasilci pospremili z vodnim pozdravom z obeh strani ceste. Na prizorišče jo je skozi vodni špalir pripeljal predsednik Sveta KS Griže Marjan Vodeb, prireditev pa je vodil Goran Obradovič. V pogovoru z njim je Nastja osvetlila dan, ko je osvojila medaljo, občutke, ki so jo ob tem prevevali, in prvenstvo, na katerem je slovenska reprezentanca osvojila kar osem medalj. Nastja Govejšek je poleg bronaste medalje, ki je trenutno njen naj večji dosežek, do zdaj dosegla že veliko izvrstnih rezultatov. Poleg tega, da se je lani udeležila velike olimpijade v Londonu, se lahko pohvali tudi s petimi absolutnimi državnimi rekordi, trikrat je osvojila naslov tudi kot članica štafet, za sabo pa ima že dvanajst mladinskih in kadetskih naslovov.
Na sprejemu v Grižah je povedala, da je uspeha zelo vesela. Glede na dosežke
pred olimpijado je upala na dober rezultat in si potihoma želela medalje. Njena želja se je uresničila, Nastja pa se zaveda, da le resno in zagnano delo prinaša najboljše rezultate. »Je naporno skoraj vsak dan najprej na trening in potem v šolo, a brez trdega dela ne moreš pričakovati uspeha,« pravi Nastja, ki jo je že pri šestih letih za plavanje navdušila sestra. O svojih nadaljnjih načrtih pa je povedala: »Najprej si bom vzela dva tedna počitka, nato pa se bodo znova začeli vsakodnevni treningi in nova zimska sezona. Tudi lani je bilo tako. Letos me v zimski sezoni čaka svetovno prvenstvo v kratkih bazenih v Katarju v Dohi, v poletni sezoni pa svetovno prvenstvo v dolgih bazenih, vmes bo še veliko drugih tekmovanj, tako da bo treba biti vseskozi dobro pripravljen.«
Nastja z osvojeno bronasto medaljo ponosno pokazala svojim sokrajanom in ostalim udeležencem slovesnega sprejema
Nastji sta čestitala in ji izročila darila tudi predsednik Sveta KS Marjan Vodeb in župan Občine Žalec Janko Kos, slednji je skupaj z Nastjo odprl penino, s katero so nazdravili njenemu uspehu. Ob zvokih harmonikarjev so Nastji čestitali in ji zaželeli uspešno športno kariero vsi, ki so se udeležili sprejema.	D. N.
Predsednik KS Griže Marjan Vodeb izroča Nastji šopek in darilo
710 kolesarjev v Logarsko dolino
S kolesarskega rekreativnega maratona v Logarsko dolino
Mlekarna Celeia Arja vas je zadnjo avgustovsko soboto pripravila eno najmnožičnejših rekreativnih prireditev v Sloveniji, 12. rekreativni kolesarski maraton Zelene doline v Logarsko dolino.
Lepo vreme je na pot privabilo skupaj 710 kolesarjev iz vseh koncev Slovenije. Velikega maratona Arja vas-Logar-ska dolina (70 km) se je udeležilo 490 kolesarjev, malega Ljubno-Logarska dolina (40 km) pa 210.
Zbrane sta na startu velike-. ga maratona nagovorila direktor Mlekarne Celeia Marjan
Jakob in predsednik nadzornega sveta mlekarne Zvone Pušnik ter udeležencem zaželela srečno in varno vo-
Tenis klub Polzela je drugo leto zapored na teniških igriščih na Bregu pri Polzeli pripravil dvodnevno odprto prvenstvo Polzele, na katerem je nastopilo 55 igralk in igralcev iz raznih slovenskih krajev.
Vrstni red člani: 1. Rok Jarc (TK Polzela), 2. Aljaž Jakob
žnjo. Na cilju so se udeleženci okrepčali, zanje pa so pripravili tudi športna srečanja in bogat srečelov. T. Tavčar
Kaplja (TK Radomlje), 3. Max Tekavc (Ljubljana) in 4. Primož Vovk (TK Stražišče); članice: 1. Ana Oprenovič (TK Ptuj), 2. Lara Prosenjak (ŽTK Maribor), 3. Tina Kristina Godec (AS Litija) in 4. Tjaša Jerše (Tenis center Ljubljana).	T. T.
Zmaga Roka Jarca
V	V'
Sport pod Zvajgo
Aneja na svetovno mladinsko prvenstvo
skem in košarkarskem turnirju trojk ter štafetnem plavanju. Tekmovalci se sicer niso borili za medalje in pokale, ampak je bila prireditev namenjena športnemu druženju. Sicer sta stari in novi predsednik društva Janko Napotnik in Matej Križnik ob koncu najboljšim v posameznih disciplinah podelila praktične nagrade, razglasila pa sta tudi najboljšo tekmovalko in najboljšega tekmovalca prireditve. Med ženskami si je naslov najboljše tekmovalke prislužila Irena Tomaš, pri moških pa Jani Bobek.
Novi predsednik Matej Križnik nam je ob tem povedal, da so junija ponovno začeli z intenzivnim delovanjem športnega društva v Preboldu, uredili igrišča in si zadali nalogo poskrbeti za še pestrejše športno dogajanje v kraju. Med počitnicami so organizirali teniški in plavalni tečaj, teniško ligo, nogometni turnir '..., v zimskem času pa bodo poskrbeli za vadbo sekcij v telovadnici in tudi za vadbo otrok in starejše generacije. Pomemben delež večje obveščenosti o športnem dogajanju v kraju pod Žvajgo pa bo predstavljala tudi njihova spletna stran www.sportpre-bold.si.	D. Naraglav
Preboldski atletski troboj
Žalčani peti
Na državnem šahovskem mladinskem tekmovanju na Bledu je nastopilo osem najboljših slovenskih ekip (v 1. slovenski ligi nastopa 29 ekip). V petih dneh so šahisti odigrali sedem kol z igralnim časom uro in pol na igralca.
Mladi žalski šahisti so z dobro igro ostali neporaženi, saj niso izgubili niti enega dvoboja. Premagali so drugouvrščeni IG in igrali neodločeno z zmagovalno ekipo Radenska iz Murske Sobote in ekipo iz Maribora. Žal pa so slabše igrali z ekipami spodnjega dela lestvice in tako
Mladi šahisti Jurij Hvaš, Nejc Flander; David Brinovec in vodja ekipe Dušan Brinovec
zasedli končno 5. mesto. Žalska sestavi Juraj Hvaš, Nejc Flander mladinska ekipa je nastopila v in David Brinovec.	T. T.
Športno dogajanje so pospremili z glasbo, za komentiranje posameznih tekem in sprotno obveščanje pa je skrbel dosedanji predsednik društva Janko Napotnik (desno)
Tako so poimenovali celodnevno športno prireditev,
ki jo je zadnjo avgustovsko soboto organiziralo Športno društvo Partizan Prebold v sodelovanju s Športno zvezo Prebold, z Občino Prebold in drugimi podporniki tega športnega dogodka. Prireditev naj bi postala tradicionalna.
Novi predsednik društva Matej Križnik je bil tudi aktivni udeleženec dogajanja na prireditvi
Organizatorji so športni dogodek zasnovali namreč kot celodnevni projekt, namenjen posameznikom, družinam in vsem generacijam. Udeleženci so se lahko pomerili v tenisu, odbojki na mivki, košarki, plavanju .... najmlajši pa so lahko uživali v napihljivem poligonu. Ekipe, ki so jih po posameznih športnih disciplinah sestavili z žrebom, so se pomerile v teniškem turnirju dvojic, odbojkar-
Športno društvo Partizan Prebold je organiziralo tradicionalni atletski troboj, na katerem so se udeleženci pomerili v metu krogle in gire ter v troskoku z mesta.
Tekmovalci so bili glede na
starost razvrščeni v pet kategorij, tekmovanje pa je ocenjevala posebna komisija, ki sta ji poveljevala Adi Vidmajer in Darko Orožim.
V prvi kategoriji (od 18 do 30 let) je zbral največ točk
Leon Kumprej, ki je zmagal v metu krogle in gire, v troskoku pa je dosegel peto daljavo. V kategoriji od 30 do 40 let je bil najboljši Vasja Orožim, ki je osvojil tudi drugo mesto med vsemi tekmovalci. Le za las nižje je na tretjem mestu v troboju pristal Mitja Svet, ki je sicer slavil zmago v najštevilčnejši kategoriji od 40 do 50 let in osvojil absolutno prvo mesto v troskoku z mesta.
V najstarejši kategoriji (od 50 do 60 let) je zbral največ točk Miran Adrinek, in sicer 1290. Po številu zbranih točk so se med najboljše zapisali tudi Jan Oprešnik (18-30 let), ki je dosegel 1450 točk, Matej Križnik (40-50 let) s 1250 točkami in Jože Jelenko (40-50 let), ki je zbral 1110 točk.	D. N.
Štirje najuspešnejši v svoji kategoriji (prvi z leve absolutno najuspešnejši Leon Kumprej)
Rokometašice obetavno pred sezono
Aneja Simončič iz AK Žalec je na državnem mladinskem prvenstvu v Mariboru zmagala v disciplini 400 m z ovirami. Tekla je osebni rekord in hkrati znova potrdila mednarodno normo za nastop na svetovnem mladinskem prvenstvu, ki je potekalo v ameriškem mestu Eugene v Oregonu.
Na svetovnem mladinskem prvenstvu je kljub tri leta starejšim tekmovalkam odlično odtekla in se uvrstila v polfinale. Na prvenstvu je nastopilo osem slovenskih atletov. Največji uspeh je dosegel Matija Muhar, član AK AS Kranj, ki je osvojil srebrno medaljo. V finalu sta nastopila še Jan Petrač na 1500 m in Nace Pleško v suvanju krogle. Kar pet
Aneja Simončič na treningu v Žalcu
atletinj in atletov pa je nastopilo v polfinalu. Med njimi tudi Aneja, ki je uspešno opravila svoj nastop ter skupaj z Majo Pogorevc, Anito Hrovat in Julijo Praprotnik v štafeti 4 x 400 m postavila tudi nov državni rekord.
Po Anejini lanskoletni zmagi na olimpijskem festivalu evropske mladine v nizozemskem Utrechtu je tokratni nastop v polfinalu, med tri leta starejšimi konkurentkami, še toliko večji uspeh.	D. N.
Še pred začetkom redne ligaške sezone so na tradicionalnem rokometnem turnirju "Dan rokometa Nazarje 2014" slavile tri najmlajše selekcije RK Zelene Doline Žalec. V športni dvorani Nazarje so v soboto, 13. septembra, dominirale žalske mlajše deklice A, mlajše deklice B in starejše deklice A s trenerjema Tano Sutaj in Danilom Kovačičem.
Prav vse so premagale nasprotni ekipi v svoji kategoriji in si priigrale zmago in pokal.
Najmlajše med njimi, mlajše deklice B, so premagale domačo ekipo RK Nazarje in ŽRK Velenje, mlajše deklice A vrstnice istih ekip, starejše deklice A pa domačo ekipo RK Nazarje in vrstnice iz RK Naklo. Žalske mlade rokometašice so nadigrale vrstnice v vseh elementih igre in zasluženo osvojile prva mesta v svojih skupinah, druga mesta v vseh treh skupinah so pripadla RK Nazarje, tretji
mesti pri mlajših deklicah A	kakor dober obet pred začet-
in B ŽRK Velenje, pri starejših	kom redne ligaške sezone pri
deklicah A pa RK Naklo. Vse- najmlajših selekcijah. T. T.
Jutri bodo začele z ligaškimi tekmovanji tudi kadetinje in starejše deklic A RK Zelene Doline Žalec, ki se bodo v domači dvorani pomerile s Ptujčankami (kadetinje) oz. z Brežičan-kami (starejše deklice). Članice bodo led ligaške sezone v 1. ADRL prebile v sredo, 24. septembra, ko se bodo v Ajdovščini pomerile z ŽRK Mlinotest Ajdovščina. Prva tekma članic RK Zelene Doline Žalec v domači dvorani pabo v soboto, 27. septembra, ob 18. uri. Njihove nasprotnice bodo rokometašice RK GEN-I Zagorje.
Starejše deklice A obetavno v novo sezono
Mlajše deklice A in B RK Zelene Doline Žalec s trenerjema Tano Sutaj in Danilom Kovačičem
mmmm\
Vrhunc in Rojnik zaslužna
Del uspešne slovenske ekipe na mladinskem evropskem prvenstvu v odbojki sta bila tudi Šempetran Jernej Vrhunc (kapetan ekipe) in Braslovčan Jakob Rojnik, oba sicer v leto-
šnji sezoni igralca OK Šoštanj Topolšica.
David Kumer, sicer stalni član mladinske reprezentance, se zaradi poškodbe tokrat ni udeležil prvenstva. Ekipa, ki je bila lani
deveta na kadetskem evropskem prvenstvu, je v dobrem letu naredila velik korak naprej in za las zgrešila kolajno. Pred njo so bile le tri evropske odbojkarske velesile, Rusija, Poljska in Francija. T. T.
Cena minute pogovora je 2,19 € oz. po ceniku vašega operaterja.
september 2014
INFORMACIJE
UTRIPOV HOROSKOP
OVEN Vaš glavni planet Mars bo do 26. v mesecu potoval po sorodnem znamenju Strelca, kar bo
vplivalo na vašo energičnost in pripravljenosj je, da si postavite prioritete in počakate s t: vaših večjih projektov bo zrel šele v zadnji dne potovalo po Tehtnici, vam bo nasprotoval tudi tisto, za kar menite, da je skoraj nemogoči
ovanje za dosego svojih ciljev. Najpomembneje i, ki morajo časovno dozoreti. Čas za enega , zato ne hitite. Sonce, ki bo prve tri te-jOrali potrpežljivo usklajevati med seboj ogoče, o čemer se boste lahko prepričali
tudi v času popolnega luninega mrka 8. oktobra na 15. stopinji vašega znamenja. Tik pred tem datumom pa velja izredna previdnost na vseh področjih.
BIK Zelo zanimiv mesec je pred vami. Marsikaj boste lahko postavili na pravo mesto. Vaša vladarica Venera bo prve tri tedne potovala SbirfiM^uJCehtnice, ki ji.vladate, kar bo predstavljalo na področju medosebnih odnosov in soclžJnaga življetjjli zelo ugoden položaj. Tudi Sonce vas bo oskrbelo z veliko vitalne energije, zato se basti odfičn^počutili. Merkur, ki je zadolžen za sporazumevanje in dogovarjanje, se bo zaradi svojà^étrogracfrie poti vrnil v Tehtnico, zato med 10. in 25. v mesecu izkoristite čas za ureditev starih zwev^^custvenem področju boste izžarevali poseben šarm, na katerega nasprotni spol ne bo imun, kar vas bo še posebej osrečevalo.
♦ DVOJČKA Večje število hitrih planeto’ skem mesecu, v katerega boste vstopili pol se bo 4. obrnil v retrogradno smer in iz Š1 bje za urejanje nerešenih zadev in odpravi uspešni boste pri pogajanju, dogovarjan stavljal na pot izzive, ki se jih lahko sami
u je za vas dobra novica. V prvem jesen-marsikaj spremenite. Vaš vladar Merkur nazaj v Tehtnico. Do 25. je odlično obdo-sneje imate odprto pot pri novih načrtih, ars vam bo v ljubezenskem smislu po-'i, zaščitnici ljubezni, boste namreč imeli
več kot odlično zaveznico. Jeziček vam bo tekel kot namazan, zato bo v vaši družbi zelo veselo.
♦ RAK Vaša vladarica Luna bo 8. v mesecu tvorila popoln lunin mrk. Do 5. boste zaradi dobro položenega Merkurja odlično delovali, se domvarjali La usklajevali, kasneje pa se ustavite. Takrat bo Merkur nastopil retrogradno pot, zato se im vafca poVorwist usmeri v razreševanje starih, nedorečenih in nedokončanih situacij. Nikar ne sj^jdbajte^mMibnejših odločitev v času okoli mrka, čas zanje bo primeren v zadnji tretjini rneseckjaL^icer piituAiu. Takrat bo tudi Merkur že direkten, pa še enega odličnega pomočnika boste dobili kßoncu, Hibo vstopilo v skladno znamenje Škorpijona. Počutje in vitalnost bosta iz dneva v dan boljša.
LEV Potovanje Sonca, vašega vladarja, po znamenju Tehtnice v prvih treh tednih bo spodbujalo
potrebo po živahnem dogajanju, sporazu:
Lune, ki bo tokrat v Ribi 8. v mesecu boste tudi v času mlaja, ko bo nastopil do 25. oktobra odsvetujemo sprejetje pol pitrovo potovanje po vašem znaku. Ta vam dnega leta, le vedeti morate, kaj si želite, aktivni in zelo zanimivi za nasprotni spol.
DEVICA Vaš vladar Merkur bo do 5. v mesecu še direkten, zato izkoristite te dneve za delo, saj bo-
u in druženju. Nekoliko napeto bo v času polne opoln mrk. Občutljivejši in pretirano čustveni Zaradi retrogradnega Merkurja vam od 5. £V. Odlična protiutež naštetemu je Ju-presenečenja vse tja do poletja priho-ku bo »poskrbel«, da boste dinamični,
ste zelo uspešni. Kasneje, in sicer vse do 25. oktj inventuro vsega, kar se vam je nabralo in ostal Merkur vrnil iz Škorpijona nazaj v Tehtnico, zate morebitnih sporov toliko večja. Čas, da se b vodil Pluton v zemeljskem znamenju, če bosV^wjr reda na vseh področjih. Marljivosti in delavni
, bo potoval retrogradno, zato je dobro narediti ’ešeno v preteklih mesecih. Na svoji poti se bo potreba po usklajevanju nasprotij in razrešitev itili temu, bo več kot primeren. Odlično vas bo luhnili svoji prirojeni potrebi po vzpostavitvi rimanjkovalo, še s povečano vztrajnostjo pa
se boste posvečali svojim ciljem v zadnji tretjini meseca, ko bo v zemeljski znak vstopil tudi Mars.
TEHTNICA Oktober je tradicionalno čas vladavine vašega znamenja, zato je pred vami zanimiv in uspešen mesec. Sonce vas bo v prvih treh tedagt izdatno oskrbovalo z vitalno energijo, zato boste vsemu lažje kos. V enakem obdobju bo po vašem/naku-potovala tudi vaša vladarica Venera. 10. oktobra se bo v Tehtnico zaradi retrogradne Stoti vrnil tuoi Merkur, zadolžen za delo in dogovarjanje. To je čas, ko boste lahko dosegli več, nadoKiiadili zium/daali odpravili zaostanke in izboljšali stanje na svojem bančnem računu. Velja se pdtrudjli, uspeh {te more izostati. Na čustvenem področju boste v odličnem položaju, deležni boste občudujočih pogledov. Verjemite komplimentom, pristni bodo, saj vas bo Venera vidno polepšala.
ŠKORPIJON V prvi tretjini meseca bo Merkur potoval po vašem znaku, kar bo izostrilo vašo
sicer že tako dobro intuicijo. Do 5. bo Merkur še direj datumu pa se raje ukvarjajte s starimi zai modrost. Ob tej kombinaciji se ni bati, delni sončev mrk v Škorpijonu bosta 23. pom Sonca v vaš znak, kar se bo zgodilo mogli želeti! Počutje, vitalnost in dobra
kar morate izkoristite za novosti, po tem 'm bo dajal modrost, vaš vladar Pluton pa oljše poti do uresničitve ambicij.'Mlaj in oške predstavnike vašega znaka. Z vsto-bo obiskala tudi Venera. Kaj več si ne bi vaši spremljevalci. Tisti, ki še samevate, lahko
v tem času najdete svojo sorodno dušo. Prepustite se času in trenutkom, ki vam bodo vse prehitro minevali.
♦ STRELEC Vaš vladar Jupiter bo ves mesec potov; dobrega, tudi lepe priložnosti. Moči, borbeno; bo primanjkovalo, saj bo Mars potoval prav dotočiti na čim konkretnejše cilje, saj b; namreč delovati na več področjih hkrati, izgul spol boste zelo privlačni in zanimivi, živahno živahnih in pestrih barvah, saj bo dinamika dogajanj1
sorodnem znaku, kar vam bo prineslo veliko pripravljenosti postaviti se za svoje cilje vam ne ^ iaku vse do 26. v mesecu. Skušajte se osre-tak način bistveno hitrejši. Mikalo vas bo o energijo in koncentracijo. Za nasprotni družabno življenje. Jesen se bo risala v :ar vam je vedno všeč.
* KOZOROG Vaš gospodar časa Saturn, nadzoj tovàl po znaku Škorpijona. S svojo nepopustlji' vse, kar je pretirano. Ne zahajajte v skrajnosti, povečana odgovornost in delovanje na dolgi ubirajte bližnjic, kar vas bo mikalo skoraj vam postregel z veliko energije in moči, čui stvenem področju bo v prvih treh tednih romandi
nad življenjem, kot ga tudi imenujemo, bo počno energijo bo od vas zahteval uravnotežiti lekcija, ki vam jo želi sporočiti. Disciplina, ept za dosego dolgoročnih ciljev. Zato ne 'rs bo 26. vstopil prav v vaše znamenje in zmorete še tako zahtevna opravila. Na ču-‘o, v zadnjih dneh meseca pa izredno strastno.
VODNAR Vaš naravni vladar Uran bo ves mesec potoval retrogradno po znamenju Ovna. V
času polne Lune 8. v mesecu bo nastopil tudi pi področjih. V tem času je zelo povečana možnost vrstilo več neskladnih aspektov planetov z Ura: in manj stresen. Na enem od življenjski! za spremembo, o kateri ste razmišljali že ravnali pravilno.
♦ RIBI Vaš vladar Neptun bo še vedno potoval Zagotovo je še vedno preteklost tist^, s katero delali inventuro v sredinskem delu meseca, ki najprej sami pri sebi, kasneje še z nasprot: je oktober čas, ko jih lahko uspešno rešuj
jn mrk, zato bodite previdni prav na vseh neljubih dogodkov, ker se bo v tem času j stanek meseca bo bistveno bolj prijazen ko spremenite svoje mnenje in se odločite s bo pokazal svoje, vi pa boste čutili, da ste
• po vašem znaku in v retrogradnem gibanju, ukvarjati, pa če to hočete ali ne. Sicer boste den tudi Merkur. Marsikaj lahko dorečete, ’te kakšne konfliktne medosebne odnose, s velja Velika previdnost okoli polne Lune in
mlaja, 8. in 23., zaradi obeh mrkov v tem n^secu.MJjubezenskem smislu boste romantično razpoloženi v prvih treh tednih, v zadnji tretjini pa Be-Žfrast tista, ki vas bo prevzemala.
NIKI VEDEŽEVANJE, s. p., Arja vas 66, Petrovče, 090 44 33, 090 64 35 ASTROLOGINJA DOLORES, 041 519 265, 090 64 30 in Facebook Dolores Astro
DRUŠTVA
VABIJO
ŠAHOVSKO DRUŠTVO SAVINJČAN ŠEMPETER, Rimska cesta 80, vabi vse šahovske navdušence s predznanjem ali brez njega, da postanejo člani šahovskega društva. Informacije o društvu so dostopne na spletni strani www.sdsavinjcan.eu.
MEPZ A CAPPELLA PETROVČE z novim zborovodjem Robertom Fen-gušem vabi k sodelovanju nove pevke in pevce. Vaje imajo vsak četrtek ob 19.30 v pevskih prostorih hmeljarskega doma v Petrovčah.
Uredništvo obvešča, da je največja dolžina besedil za pisma bralcev do 1500 znakov brez presledkov. V primeru, da prispejo v uredništvo daljša besedila, si uredništvo pridržuje pravico do skrajšanja po lastni presoji. Besedila morajo biti podpisana z imenom in priimkom ter naslovom pisca in opremljena s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtorstvo besedila. Nepodpisanih besedil ne objavljamo. Prav tako uredništvo ni dolžno objaviti nenaročenih besedil, ki niso pisma bralcev.
Uredništvo
I VSTOPNICE PREKO SPLETA
zkst-zalec.
kupikarto.si
i
Nedelja, 28. 9. 2014, ob 17. uri
Grajska Mega
pri Dvorcu Novo Celje
Koncert za citrarski abonma in izven
IRENA ZDOLŠEK in URŠKA ARLIČ GOLOLIČIČ
ikarto.si
lec.si
kako DALEČ je
KOZMUS C
??0?tn??eVte?ž1?k0
www.zkst-zalec.si
Medobčinsko društvo invalidov Žalec vljudno vabi na
12. dobrodelni koncert »Človek - človeku«
v nedeljo, 12. oktobra 2014, ob 17. uri v Domu II. slovenskega tabora Žalec.
Sodelovali bodo: Bratje Gregorc, pevka Nataša Zupan s spremljevalko Ireno Kralj, Viki Ašič in Andrej Bremec, ansambli Slovenski express, Vikend, Stil, Vitezi Celjski, Kvintet Dori in kvintet Glasbene šole Risto Savin.
Koncert bo vodil bo Tone Vrabl, z vašo udeležbo na tem do_
i. Vstopnice po 10 evrov bodo na v
__	_____ Ä , Vi '	,	. iv
___
Savinjski hram
na žalski tržnici
Ponedeljek-petek: 10.00-13.00 in 15.00-17.00, sobota: 9.00-12.00
S
j www.zkst-zalec.si
Sanjski moški
Se še spomnite, drage in dragi moji, resničnostnega sova Sanjski moški? Če se ga ne, nič hudega, saj je bil šov kot šov, nič posebnega, kot so pač šovi, ki so zadnje čase zrastli kot gobe po dežju in ki, vsaj po mojem, z za lase privlečeno vsebino poneumljajo gledalstvo. Ampak vsak šov ima svoje zveste privržence. Pa saj tudi nekatere druge oddaje na naši televiziji niso daleč od resničnostnih šovov. Če pogledamo samo politični šov, ki so ga »za dobro državljank in državljanov« sproducirali naši politiki, neumnosti (beri nesramnosti), kakor je videti, ni kraja. In ljudje, naveličani že obrabljenih fraz in predvolilnih obljub, se nimamo več čemu smejati.
V	šovu Sanjski moški smo udeležencem neumnosti odpustili, celo nasmejali smo se jim. Primer: sanjski moški je eni izmed udeleženk, recimo ji Izabela Tropinovec, postavil vprašanje, kaj je oralni seks. Izabela je logično sklepala in odgovorila: »Oralni seks je, če orješ na njivi in te je... traktor.« Če primerjam odgovore na novinarska vprašanja nekaterih naših poslank in poslancev, imam občutek, da odgovarjajo v podobni maniri kot naša Izabela.
No, če se vrnem k sanjskemu moškemu, bi vas rada spomnila, da sanjati takega moškega ni nič novega, saj so že v davnih časih v pravljicah Sneguljčica, Trnuljčica, Pepelka in druge sanjale in dosanjale svoje sanjske prince. Ali pa Alenčica svojega kralja Matjaža. In tako, vidite, je tudi dandanašnji veliko Alenčic, ki iščejo sanjske junake, sicer ne prince, pa vedarle junake, kot so Steven Seagal, Jean-Claude Van Damme ali pa, če hočete, Jean-Claude Junker.
V	upanju, da se bo enkrat našel producent, ki bo pripravil šov Sanjski rešitelj, vas prav prisrčno pozdravljam.
Ola Mar
Brezplačna objava
Učenci
upodabljali
mesto
V Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije je na temo obnovljenega mestnega jedra v Žalcu ustvarjalo 40 učencev osnovnih šol žalske občine. Učence so spremljale njihove mentorice.
Svoj pogled na žalsko mestno jedro so izražali na delavnicah v počastitev praznika občine in odprtja prenovljenega jedra. Ustvarjali so s tempera barvicami, upodobili pa so različne dele mestnega jedra, od cerkve, obrambnega stolpa, Savino-ve hiše, Šlandrovega trga ... Plakate, ki so jih ustvarili, so razstavili v žalskem mestnem jedru.	T. T.
Ko klobuki oživijo
Likovna skupina Turistič-no-kulturnega društva Levec, ki jo vodi mentor Silvo Lavtižar, je tudi letos sodelovala v program praznovanja praznika KS Levec.
Že drugič so pripravili te-
matsko likovno delavnico z naslovom Ko klobuki oživijo. Lepo vreme je konec avgusta privabilo veliko število sodelujočih otrok, ki so izdelovali klubuke in tako polepšali praznično dogajanje
na športnem igrišču v Levcu. Po opravljenem delu si je klobuke ogledala komisija in določila zmagovalce. Prvo mesto je pripadlo Špeli Šega, drugo Eli Žagar in tretje Izi Lupše.	T. Tavčar
Udeleženci izdelovanja klubukov z mentorjem Silvom Lavtižarjem
Domišljija mladih pri ustvarjanju ni imela meja
Znanje - Moč - Pogum -Vztrajnost na gasilskem izzivu mladih
v katerem se je med sabo pomerilo pet ekip dvojic domačega društva, so začeli ob 16. uri. Takšnemu tekmovanju v Savinjski dolini še niso bili priča, zato je bilo zanimanje gledalcev še toliko večje. Na uradnih tekmovanjih doma in po Svetu opravijo najboljši tekmovalci s progo v času ene minute in štiridesetih sekund, Savinjčani pa so potrebovali okrog tri minute.
Fire combat je tekmovanje, na katerem gasilci v paru tekmujejo s popolno zaščitno opremo, tudi z izolirnim dihalnim aparatom z masko, ki tehta približno 25 kg.
Prireditev je kljub slabemu vremenu zelo dobro uspela, pri tem pa so s svojim znanjem, zlasti pri vrvni tehniki, pomagali Gerard Krebs, Andrej Ramšak in Uroš Ramšak iz Planinskega društva K2 in preboldskega jamarskega kluba.	D. Naraglav
Po spustu s stolpa k prenos lutke iz gasilskih cevi, težke 80 kg, do označenega mesta
Otroški svet prihodnosti
Včeraj zvečer sem bila ob računalniku. Malo predolgo sem se zaigrala z igro in mama je naredila cel cirkus ter me poslala spat, svoje pa je dodal še očka, ki je naredil celo pridigo o tem, kako nas bodo računalniki pohodili.
Potem pa so prišle sanje ...
Na roki mi nekaj utripa in vidim ... napis na zapestnici, da je zunaj 15 stopinj in naj oblečem suknjič. Pomanem si oči in še enkrat pogledam na ekranček. Vidim, da tudi piše, pred koliko urami sem jedla. Ja, res sem jedla pred 12 urami. Lučka je utripala: Zajtrk, nujno! In res sem šla zajtrkovat. Mama mi je pripravila štiri tablete in malo soka. Dala mi je na mizo in jaz sem popila. Oblekla sem si jakno, dala torbo na rame in odšla v šolo.
»Kje pa so vsi?!« sem si mislila. Sošolci so sedeli vsak za svojo mizo in imeli vsak svoj tablični računalnik. Učna ura je potekala hitro in zelo mirno. Komaj sem čakala, da se bomo kaj poigrali. Ko smo sedeli
na hodniku, sem predlagala, da se igramo gnilo jajce, vendar so me vsi čudno pogledali in se zatopili v svoje ekrane.
Na poti domov sem si ogledovala naš kraj, ves je bil drugačen. Tih, brez hrumečih avtomobilov, tudi naša trgovina ni bila več to, kar je bila nekoč. Samo še velik ekran za sporočanje, kaj hočemo kupiti. Ko sem prišla domov, sem si v naši robotski kuhinji hotela pripraviti malico, pa sem ugotovila, da ne znam. Pa tudi ničesar, kar bi bilo podobno hrani, ni bilo v hladilniku.
S praznim želodcem in utripajočo zapestnico sem se odpravila v svojo sobo, kjer sem od vsega hudega zaspala.
»Petra, ali ne boš nič vstala?!« sem zaslišala mamico. Skočim pokonci. Moja razmetana soba, igrače vse naokrog ... Oh, še sreča, samo grozno grozne sanje. »Komaj čakam, da grem v šolo!« sem zaklicala mamici.
Danes bom še učiteljev tako zelo vesela!
Petra Kreča, POŠ Tabor
kal po smernicah gasilske tekmovalne discipline Fire combat. To je gasilski boj, ki od tekmovalne gasilske dvojice zahteva izjemno fizično pripravljenost, gre pa za premagovanje različnih
ovir, pri čemer so pomembni medsebojna pomoč, čim hitrejši čas in čim manj kazenskih točk.
Na tekmovališču pri gasilskem domu so se v nekoliko prilagojenem izzivu najprej pomerili mladi gasilci, v tekmovanju pa so se lahko preizkusili tudi njihovi starši.
S pravim izzivom znanja, moči, poguma in vztrajnosti,
______________
Med premagovanjem prve ovire
Pod tem sloganom je v soboto, 6. septembra, v Grižah potekal gasilski izziv, ki so ga pripravili PGD Griže ob tradicionalnem dnevu odprtih vrat. Tekmovalni dogodek je pote-
—~
V polni opremi v namišljenem tunelu
iKtj
ZKTŠ Polzela vabi k vpisu
OTIÄCA ABONMAJA
LEVČEK,
v sezoni 2014-15 od 1. do 30. septembra 2014 www.zkts-Dolzela.si
BALON VELIKPK
Andrei Rozman Ro:
3+
Lutkovno gledali«« Kranj
Tp PMšiCig <+
Lutkovno gledali«« Velenje
OCNJENICKAD IN DUDOVO DICEVO ^
KUD Dudovo drevo
ČetrteK, 26. io. 2024, ob 27.30
LutKovno gledališče Ljubljana, za cici abonma in izven
Vstopnice: TIC Žalec in www.2kst-zajec.kupiKarto.si
Energijo lahko jemlje tudi verižica
Udeleženci srečanja med ogledom Bio parka Nivo
si telo energijsko opomore, je potrebno več spanja, počivanja. S pomočjo Kirlianove kamere lahko vidimo, kakšno je naše energijsko telo. Še vedno pa ne vemo dosti o tem, kako naj bi na energijsko telo učinkovito vplivali, da bi ga uravnovesili z našim telesom v celoti in tako zagotovili najboljše počutje in zdravje. Naj-preprostejši način za krepitev in uravnovešenje energijskega telesa z ostalim telesom je zajemanje naravnih energij iz energijskih točk. Davni predniki so znali prisluhniti naravi. Kraje za bivališča, predvsem pa
svetišča so skrbno, izbirali. Kasneje je materialistično pojmovanje sveta človeka opredelilo kot stroj, ki deluje po mehanskih principih. Predvsem ljudi zahodne civilizacije je povsem odtujilo od narave. Šele v zadnjem stoletju spet prihaja v ospredje zavest, da je človek del narave, da brez nje ne more delovati,« pravi Vili Poznik, ki je na izboru Sončne osebnosti leta 2010 prejel priznanje za življenjsko delo. Pri svojih 81 letih se lahko pohvali z izrednimi dosežki, saj je za svoje številne inovacije, od katerih je nekatere tudi patentiral, pre-
jel več mednarodnih nagrad. Njegovo delo je usmerjeno v pomoč ljudem, v izboljšanje kakovosti našega življenja. Pri uresničevanju svojih izumov je sodeloval z bolnišnicami, s kliničnimi centri, z univerzami ter z znanstveniki različnih strok doma in v tujini. Pri svojem delu posega na področje fizikalne medicine in informacijske tehnologije, ki ima temelje v kvantni fiziki. Inovacije Vilija Poznika posegajo predvsem na področje kakovosti vode, zraka in hrane, izboljšuje počutje in zdravje ter naše energetsko stanje. D. Naraglav
Vili Poznik med ugotavljanjem energije eni od udeleženk srečanja
Članice skupine za kakovostno starost Zimzelen, ki jih vodi Andreja Štainer, so se v Bio parku Nivo srečale z Vilijem Poznikom, ki ima največ zaslug za ureditev tega parka z energetskimi točkami. Prisluhnile so predavanju, si s pomočjo Kirlianove kamere izmerile energijo in spoznale, kaj jim jo jemlje.
Vili Poznik je s svojim mlajšim sodelavcem Vinkom Žgajnarjem udeleženkam srečanja predstavil radiestezijo, kinezi-
ologijo in vse, kar je povezano s človeško energijo in energijskimi sevanji, podkrepljenimi z raznimi testi. Predstavil jim je energetske točke parka in njihovo delovanje ter vsem udeleženkam izmeril njihovo življenjsko energijo. Pri marsikomu je ugotovil, da mu energijo jemlje na primer Verižica okrog vratu, potrebno je bilo sneti uhan iz levega ušesa, prstan z leve roke, prestaviti uro na desno roko in njihova energija je bila veliko večja.
Nekaj posebnega je bilo tudi izvajanje testa s kineziologijo (mišičnim testom), pri kateri se v mislih vprašamo, ali nam predmet koristi ali ne. Poleg tega je bilo ta dan veliko govora tudi o reklamiranju izdelkov in informacijsko onesnaženi hrani. Na različnih prehrambnih izdelkih (domačih in kupljenih), ki so bili izpostavljeni na blagajnah skeniranju črtne kode, pride namreč do tako imenovanega informacijskega onesnaženja izdelkov, kar naj bi slabo vplivalo na hrano oziroma jo razvrednotilo.
Za boljše zdravje več spanca
»Naše zdravje in počutje nista odvisna le od fizičnega stanja našega telesa, temveč tudi od čustvenega, mentalnega in energijskega. Tablete, kapsule, kapljice, injekcije in podobno odpravijo bolezenske znake, pot do pravega zdravja v smislu ravnovesja pa je dolga. Da
Predzadnja etapa Cetinje-Lovčen-Kotor (66 km), ki jo imenujejo tudi kraljevska, jima je najprej postregla z 21 km vzponom na Njegošev Lovčen, kjer sta si ogledala njegov mavzolej, nato pa sta se spustila v Kotor. Dan jima je polepšal Kotorski zaliv z okolico.
»Zadnji, trinajsti dan sva se .morala iz Kotorja pripeljati do Dubrovnika (82 km), kjer sva končno dočakala tudi lepo vreme, se nakopala in si ogledala staro mestno jedro. Potepanju po Dubrovniku sva namenila tudi štirinajsti dan najinega potovanja in ob tem prevozila 23 km. Petnajsti dan sva preživela na morju. Vožnja do Reke je trajala kar 22 ur. Bilo je kar dolgčas, imela pa sva čas za podoživljanje naše skupne in najine poti. Po' pristanku v Reki naju je čakala še najdaljša etapa (193 km) celotne poti iz Reke do Žalca,« je svojo pripoved zaključil Joži Jerman ter dodal, da so ju na Trojanah pričakali prijatelji, med njimi tudi Damir in ženi, in tako so zadnjih nekaj kilometrov skupaj prevozili do Žalca, kjer so nazdravili podvigu kolesarske četvorke.	D. Naraglav
S kolesi v Albanijo
Ob začetku poti v Žalcu
Dvojica nadaljevala pot proti Sarajevu
Četverica navdušenih kolesarjev, Ciril Silovšek s Polzele, Damir in Drago Kitak iz Žalca ter Joži Jerman iz Matk pri Preboldu, se je med letošnjim dopustom odpravila na 886 (Damir in Drago) oziroma 1560 km dolgo pod do Albanije in okrog Skadar-skega jezera ter nazaj do Dubrovnika, kjer so se vkrcali na trajekt za Reko, od koder jih je čakala še 200-kilometr-ska pot do doma.
Ta podvig je v njihovih gla-
vah zorel že več let, ideja pa je dozorela ob kolesarjenju po Dalmaciji. Stekle so priprave. Na zemljevidu so si zarisali pot potovanja in jo razdelili na tri odseke. Prvi odsek v dolžini 886 km jih je iz Žalca vodil preko Rogaške Slatine, Koprivnice, Virovitice, Đakova, Zenice, Sarajeva, Mostarja do Dubrovnika. Na poti so morali premagati tudi 2630 metrov višinske razlike. Drugi del poti, ki sta jo nadaljevala samo Ciril in Joži, pa ju je iz Dubrovnika
vodil mimo Budve, Bara, Ulcinja, okoli Skadarskega jezera do albanskega mesta Shkoder, Podgorice, Cetinja in preko Lovčena, Kotorja nazaj do Dubrovnika. Prekolesarila sta 440 km in premagala kar 4120 metrov višinske razlike. Tretji odsek poti je predstavljal vožnjo s trajektom od Dubrovnika do Reke.
Podvig z dvema ciljema
Videli in doživeli so veliko,
sarili 146 km. Podobno število kilometrov (155) smo naredili v tretji etapi mimo poplavljenih Doboja in Maglaja. Četrti dan smo se iz Maglaja odpravili proti Zenici do Sarajeva, in sicer na 146 kilometrov dolgo etapo, za nameček pa smo si z velikim veseljem ogledali tudi Baščaršijo. Ena od najlepših tur nas je čakala peti dan, to je bila vožnja od Sarajeva do Mostarja. Prevozili smo 120 km in najprej premagali 10-kilometrski klanec z 10-odstotno klančino, nato pa vratolomen spust v dolino reke Neretve,« nam je z navdušenjem pripovedoval Joži in nadaljeval: »Zadnja dva dneva smo prevozili še etapo iz Mostarja do Neuma (85 km) in iz Neuma do Dubrovnika (65 km).«
Drugi del poti le v dvoje
Prvi cilj je bil dosežen. Damir in Drago Kitak sta se naslednji dan poslovila in vkrcala na trajekt, Ciril in Joži pa sta se podala na drugi del poti. Joži s svojim kolesom, ki je bil boljši za vzpone, in Ciril s svojim ameriškim ležečim trikolesnikom.
»Osmi dan potovanja sva se iz Dubrovnika odpravila proti Črni gori do Budve, kjer sva prvič kampirala, saj smo pred tem spali po raznih prenočiščih ob poti. Ta etapa je bila dolga 100 km. Deseti dan naju je čakal razgiban del poti (70 km) iz Budve do konca jadranske magistrale - do Ulcinja. Kamp je bil predaleč, zato sva prespala pri eni albanski družini. Deseti dan naju je pot vodila do Skadr-skega jezera, kjer sva prečkala albansko mejo. Prvi vtis ni bil tako slab. Peljala sva se ob zeleni reki in po zelo dobri cesti, sicer pa sva kmalu ugotovila, da je v Albaniji veliko zlasti treh stvari: smeti, avtopralnic in starih mercedesov. Bila pa sva prijetno presenečena nad kampom ob Skadarskem jezeru, ki je veliko boljši kot v marsikateri veliko bolj razviti državi. Enajsti dan sva zapustila območje Albanije in se odpeljala nazaj v Črno goro in mimo Podgorice do zgodovinskega Cetinja. Kot sva pozneje ugotovila, je bila to najhujša etapa z več zelo strmimi vzponi, zato je bilo prevoženih 86 km še toliko bolj spoštljivih.«
ob tem pa uživali ob balkanski kulinariki s kančkom nostalgije po nekdanji skupni državi in ljudeh, ki so jim povsod nudili gostoljubje in prijaznost. Svoj podvig so zaključili z željo ponoviti nekaj podobnega, nam je zaupal Joži Jerman.
»Naš podvig je imel dva cilja. Prvega naj bi uresničili vsi štirje, drugega pa midva s Cirilom, saj prijatelja Drago in Damir Kitak nista imela več dovolj časa. Največ kilometrov smo prevozili prvi dan, in sicer 169. Drugi dan smo iz Koprivnice do kraja Našiče po ravninskem delu, kot bi se vozili po Prekmurju, prekole-

AVTODELI
Šlandrov trg 11,3310 Žalec Tel. 710 40 13, GSM 031 323 441 Delovni čas: vsak dan 9-13 in 14-17 ure, sobota 8-12
POPUST DO -30 %
(rezervni deli za vsa vozila)
Na podlagi 2. odstavka 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS št. 94/07- ZLV - UPB3, 45/08 in 83/12) in 60. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 109/06 - uradno prečiščeno besedilo,
54/07 - Odi. US in 35/14 - Odi. US) je Volilna komisija Občine Žalec sestavila naslednji
SEZNAM
potrjenih kandidatov za župana Občine Žalec
Kandidati so:
1. Janko Kos, rojen 29. 6. 1961, stanujoč Ložnica pri Žalcu 28 e;	2. Bogdan (Dani) Zagoričnik, rojen 30.12. 1944, stanujoč: Žalec, Kvedrova ulica 17;	3. Vojko Zupanc, rojen 5. 1. 1964, stanujoč: Šempeter v Savinjski dolini, Kratka ulica 12;
poklic: univ. dipl. org. spec.; delo, ki ga opravlja: župan	poklic: pravnik; delo, ki ga opravlja: upokojenec	poklic: univ. dipl. novinar; delo ki ga opravlja: novinarstvo
Predlagatelj: SOCIALNI DEMOKRATI	Predlagatelj: SDS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA	Predlagatelj: ZLATKO BOBINAC IN SKUPINA VOLIVCEV
Glasuje se za enega kandidata. Volivec glasuje tako, da na glasovnici obkroži zaporedno številko pred imenom in priimkom kandidata.
Volitve bodo v nedeljo, 5. oktobra 2014
OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA, SAVINJSKE ČETE 5, 3310 ŽALEC
Številka: 006-07/00001/2014	PREDSEDNIK
Žalec, dne 15. septembra 2014	M.P.	SLAVKO KOŠENINA
Na podlagi 2. odstavka 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS št. 94/07- ZLV - UPB3 in Uradni list RS št. 45/08 in 83/12) in 60. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 109/06 - uradno
prečiščeno besedilo, 54/07 - Odi. US in 35/14 - Odi. US) je Volilna komisija Občine Žalec sestavila naslednji
SEZNAM
potrjenih list kandidatov in sezname kandidatov za člane občinskega sveta
v volilni enoti, ki obsega območje Občine Žalec
V seznam so vpisane naslednje liste kandidatov:
1.	SMC - STRANKA MIRA CERARJA
zš	Kandidat	Datum rojstva	Naslov	Poklic	Delo, ki ga opravlja
1	dr. Hana Šuster Erjavec	10. 11. 1975	Dobriša vas 16	doktorica znanosti	univerzitetni učitelj, docent
2	Borut Cink	23. 8. 1982	Žalec, Šprajčeva ulica 7	gimnazijski maturant	vodja projektov, odnosi z javnostjo
3 _	Alenka Omladič	13. 2. 1977	Žalec, Čopova ulica 5	komercialist	vodja saldokontov kupcev
4	Nejc šporin	28. 7. 1993	Žalec, Ulica heroja Staneta 6	študent politologije	študent
5	dr. Tatjana Kovač	25. 5. 1955	Žalec, Šlandrov trg 28	doktorica znanosti	visokošolska učiteljica
6	Domen Meža	13. 2. 1990	Gotovlje 76 h	študent ekonomije	študent
7	Urška Zajšek	14. 5. 1977	Šempeter v Savinjski dolini, Zelena ulica 3	univ. dipl. pravnica	samostojna svetovalka
8	Uroš Feldin	13. 9. 1961	Kasaze 103	strojni tehnik	vodja operative in proizvodnje
9	Diana Kotnik Lavtižar	14. 12. 1974	Levec 81 a	dipl. slikarka in modna oblikovalka	brezposelna
10	Aleksander Plaskan	4. 8. 1966	Žalec, Velenjska cesta 7	dipl. inž. strojništva	vodja tehnike
11	Maja Telebar	12.12. 1984	Gotovlje 65	turistični tehnik	direktorica
12	Aleš Bidar	8. 9. 1975	Žalec, Ulica heroja Staneta lb	univ. dipl. pravnik	samostojni pravni svetovalec
13	Irena Rojc	15. 2. 1955	Gotovlje 70	frizerka	upokojenka
14	mag. Peter Grubelnik	12. 6. 1964	Dobriša vas 83	magister znanosti	samostojni podjetnik
15	Vera Aškerc	2. 1. 1952	Žalec, Cesta na Vrbje 6	ekonomist	upokojenka
16	Anton Zdolšek	18. 11.1941	Petrovče 193	pravnik	upokojenec
17	Klavdija Miklavžin Javornik	3. 6. 1977	Vrbje 101	dipl. ekonomistka	vodja marketinga
18	Božidar Trnovšek	27.4. 1962	Griže 51	prodajalec	komercialist
19	Majda Kranjc	17. 5. 1955	Kasaze 103	prodajalka	upokojenka
20	Boris Blažič	14. 5. 1949	Šempeter v Savinjski dolini, Soseska 10	električar	serviser
21	Anica Kosaber	15. 7. 1945	Levec 78	gradbeni tehnik	upokojenka
22	Denis Pesjak	26. 8. 1980	Žalec, Čopova ulica 5	elektrikar - elektronik	natakar
23	Mihaela Anclin	21. 2. 1977	Gotovlje 166 b	univ. dipl. pol. in strok. mag.	org. izobraž. odraslih, svetovalka
'24	Ernest Ramšak	5. 4. 1954	Žalec, Šlandrov trg 28	univ. dipl. ekonomist	upokojenec
25	Tanja Mandič	19. 3. 1977	Šempeter v Savinjski dolini, Kratka ulica 2	ekonomski tehnik	brezposelna
26	mag. Martin Poteko	28. 2. 1981	Žalec, Gotoveljska cesta 1	magister upravnih znanosti	uradnik
27	Ivan Žuža	14. 12. 1945	Žalec, Čopova ulica 5	kmetijski tehnik	upokojenec
28	Mojca Goleš	22. 6. 1980	Kasaze 14	optik	brezposelna
29	Matjaž Fajdiga	28. 5. 1978	Kasaze 87	avtomehanik	samostojni podjetnik
2.	SOCIALNI DEMOKRATI
ZŠ	Kandidat	Datum rojstva	Naslov	Poklic	Delo, ki ga opravlja
1	Janko Kos	29. 6. 1961	Ložnica pri Žalcu 28 e	univ. dipl. org. spec.	župan
2	Tatjana (Tanja) Razboršek - Rehar	2. 1. 1958	Petrovče 135	univ. dipl. ekonomist	direktorica občinske uprave
3	Roman Virant	12. 2. 1956	Žalec, Čopova ulica 6	inženir strojništva	direktor
4	Anica Krčmar	28. 6. 1949	Žalec, Ulica heroja Staneta 6	univ. dipl. organizator	upokojenka
5	Marko Laznik	2. 2. 1967	Žalec, Hausenbichlerjeva ulica 2	univ. dipl. ekonomist	projektni vodja
6	Alenka Polšak	18. 4. 1977	Liboje 74 b	zavarovalniški zastopnik	zavarovalniški zastopnik
7	Ivan Krašovc	1. 1. 1948	Pongrac 53	kmet	upokojenec
8	Nada Jelen	24. 7. 1957	Podkraj Ila	profesorica, učiteljica	vodja POŠ, učiteljica
9	Viktor Mitov	5. 12. 1980	Žalec, Čopova ulica 1	dipl. ekonomist	vodja projektov
10	Tanja Trobiš	2. 7. 1969	Gotovlje 55	ekonomski tehnik	delo v knjižnici
11	Žan Skok	19. 11. 1984	Žalec, Čopova ulica 1	mag. ekonomije	trženje
12	Lilijana Ježovnik Jančič	12. 7. 1959	Migojnice 4 d	magistra MBA	direktorica
					
13	Samo Verstovšek	23. 4. 1965	Žalec, Ulica Florjana Pohlina 4	gimnazijski maturant	nadzornik avtorizator I
14	Breda Bračko	4. 11. 1963	Ložnica pri Žalcu 28	predmetna učiteljica	učiteljica
15	Toni Cvetkovski	19. 1. 1961	Galicija 69 b	ekonomist	vodja financ in računovodstva
16	Peter Vipave	1.6. 1969	Galicija 15 b	ekonomsko komercialni tehnik	prodajalec
17	Darja Zupanc	20. 4. 1961	Šempeter v Savinjski dolini, Sončna ulica 43	gimnazijski maturant	komercialist
18	Rafael Hrustel	30. 6. 1964	Levec 25 b	univ. dipl. inž. kmetijstva	predavatelj višje str. šole
19	Slavko Ivezič	20. 9. 1956	Pernovo 38 e	strojni tehnik	samostojni podjetnik, trener r-okom.
20	Metka Vovk	23. 11. 1967	Zabukovica 108	kuharica - natakarica	vodja strežbe
21	Zdenko Štrucl	3. 12.1958	Šempeter v Savinjski dolini, Soseska 1	strojni tehnik	/
22	Milan Vogrinc	13. 9. 1957	Žalec, Ulica heroja Staneta 2	strojni tehnik	vodenje katastra
23	Jelka Berglez	23. 3. 1970	Žalec, Savinjska cesta 100	tekstilni konfekcionar	administratorka
24	Sebastjan Cilenšek	14.11. 1982	Šempeter v Savinjski dolini, Pod smrekami 14	elektrotehnik energetik	trener in komercialist
25	Henrik Krajnc	16. 7.1952	Gotovlje 71 b	učitelj	matičar
26	Lea Gune	2. 7. 1988	Žalec, Kidričeva ulica 1	univ. dipl. pedagoginja	učiteljica
27	Matej Jezernik	12. 7. 1976	Podkraj 13 a	dipl. inž. lesarstva	vodja projektov
28	Bojan Pevec	19. 4. 1962	Ložnica pri Žalcu 34	inž. kemijske tehnologije	prokurist in komercialist
29	Mojca Pajk	4. 5. 1962	Žalec, Ulica Rista Savina 16	prodajalka	prodajalka
3.	DESUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE, DESUS
ZŠ	Kandidat	Datum rojstva	Naslov	Poklic	Delo, ki ga opravlja
1	Ivan Jelen	25. 11. 1944	Ponikva pri Žalcu 24 A	rudarski tehnik - nadzornik	upokojenec -podžupan
2	Olga Markovič	18. 4. 1952	Griže 29	ekonomski tehnik	upokojenka
3	Stanislav Jerman	6. 10. 1944	Žalec, Jurčičeva ulica 18	višji upravni delavec	upokojenec
4	Zdenka Jan	27. 6. 1959	Spodnje Grušovlje 11	dipl. ekonomist - krim. inšpektor	upokojenka
5	mag. Ivan Glušič	9. 11. 1937	Arja vas 26 a	magister kmetijskih znanosti	upokojenec
6	Vlasta Dolenc	26. 10. 1949	Kasaze 103	predilka	upokojenka
7	Rudolf Štajner	4. 4. 1942	Velika Pirešica 2 a	strojni ključavničar	upokojenec
8	Olga Krajnc	2. 8. 1953	Vrbje 75	ekonomski tehnik	upokojenka
9	Dušan Kočevar	15. 2. 1940	Gotovlje 94 a	elektro inženir	upokojenec
10	Marija Koražija	7. 11. 1950	Arja vas 77 a	trgovski poslovodja	upokojenka
11	Marjan Vodeb	23. 11. 1961	Pongrac 79 a	diplomirani varstvoslovec	upokojenec
12	Angela Ribič	25. 12. 1946	Studence 58 d	pravnik	upokojenka
13	Franc Divjak	20. 9. 1936	Šempeter v Savinjski dolini, Šolska ulica 27	prometno transportni tehnik	upokojenec
14	Barbara Novak	3. 10. 1943	Žalec, Pohorska ulica 4	gospodinja	upokojenka
15	Milan Zupanc	29. 5.1946	Migojnice 93	strojni tehnik	upokojenec
16	Gabrijela Cokan	9. 2. 1952	Pernovo 19	delavka	upokojenka
17	Feliks Srebot	18. 2. 1940	Kasaze 66 c	KV šofer - avtoprevoznik	upokojenec
18	Stanislav Valant	21.3. 1944	Šempeter v Savinjski dolini, Sončna ulica 31	strojni inženir	upokojenec
19	Marija Magdalena Kričej	22. 4. 1945	Grče 31	administrator	upokojenka
20	Ivan Čerič	22. 9. 1946	Arja vas 51 a	inženir organizacije dela	upokojenec
21	Ivan Vodlan	10. 1. 1932	Podvin 5	kmetijski tehnik	upokojenec
22	Nevenka Markič	14. 12. 1954	Vrbje 50	modistinja	upokojenka
23	Aleksander Kramer	10. 7. 1969	Arja vas 26	oblikovalec kovin	upokojenec
24	Zdravko Čas	7. 2. 1932	Žalec, Savinjska cesta 72	aranžer	upokojenec
25	Ljudmila Rednak	2. 9. 1930	Velika Pirešica 45	šivilja	upokojenka
26	Stanislav Vogrinc	28. 7. 1929	Vrbje 69	rudar	upokojenec
27	Alojzij Zeme	17. 5. 1937	Liboje 12 a	strojni ključavničar	upokojenec
28	Julijana Dosedla	7. 2. 1954	Arja vas 80 b	trgovka	upokojenka
29	Silva Kočevar	8. 12. 1940	Gotovlje 94 a	ekonomist	upokojenka
4.	SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA
ZŠ	Kandidat	Datum rojstva	Naslov	Poklic	Delo, ki ga opravlja
1	Bogdan (Dani) Zagoričnik	30. 12. 1944	Žalec, Kvedrova ulica 17	pravnik	upokojenec
2	Jasna Sraka	23. 1. 1979	Petrovče 36	univ. dipl. politologinja	samostojna svetovalka
3	Robert Čehovin	13. 1. 1963	Gotovlje 106 f	univ. dipl. ekonomist	vodja projektov
4	Mirjam Groblar	19. 6. 1977	Žalec, Čopova ulica 4	dipl. ekonomist	področni svetovalec
5	Matjaž Krk	28. 1. 1969	Migojnice 109	dipl. inženir prometa	inšpektor
6	Karmen Strenčan	9. 2. 1971	Žalec, Ulica Savinjske čete 2	dipl. upr. org.	vodja notranje organizacijske enote
7	Karel Borovnik	24. 5. 1963	Studence 43 c	inž. rudarstva	upokojenec
8	Jožefa Likar	20. 2. 1958	Šempeter v Savinjski dolini, Starovaška ulica 32	dipl. upr. org.	računovodkinja
9	Anton Grobelnik	6.11. 1968	Galicija 54	poklicna kmetijska šola	kmet
10	Brigita Bašič Obrez	6. 8. 1975	Šempeter v Savinjski dolini, Šolska ulica 40	grafični oblikovalec	direktor družinskega podjetja
11	Stane Jager	10. 5. 1957	Žalec, Bevkova ulica 8	strojni tehnik	hišnik
12	Jolanda Rihter Piki-	16. 3. 1963	Železno 18 a	dipl. ekotehnologinja	sam. ekološko svetov, in projektir.
13	Ivan Mazzoni	16. 9. 1949	Petrovče 250	upokojenec	upokojenec
14	Sonja Majer	19. 12. 1957	Grče 2	dipl. upr. organizator	svetovalka za obrambne dolžnosti
15	Ivan Povše	5. 9. 1951	Podlog v Savinjski dolini 29	kmet	upokojenec
16	Srečko Čater	28. 7. 1968	Liboje 17	vzdrževalec vozil in strojev	zavarovalni zastopnik
17	Alenka Sorec	10. 1. 1978	Petrovče 262	magistra managementa	strokovna svetovalka
18	Darko Tratnik	18. 8. 1967	Žalec, Gubčeva ulica 2	elektrotehnik - elektronik	samostojni podjetnik
19	Gašper Mastnak	7. 2. 1990	Vrbje 21	dipl. ekotehnolog	proizvodnja
20	Slavica Čehovin	29. 3. 1965	Gotovlje 106 f	dipl. ekonomist	kontrolor svetovalec
21	Ivan Šmarčan	5. 3. 1962	Zavrh pri Galiciji 18	voznik	samostojni podjetnik
22	Kristian Peško	31. 8. 1980	Šempeter v Savinjski dolini, Prečna ulica 1	strojni tehnik	gradbenik
23	Simona Vodončnik	9. 10. 1965	Zabukovica 70 a	trgovec	upokojenka
24	Luka Lakner	8. 7. 1980	Žalec, Cankarjeva ulica 5	prometni tehnik	zavarovalni zastopnik
25	Violeta Šket	17. 7. 1979	Petrovče 175	dipl. oec.	prodajni referent
26	Katja Palčnik	10. 3. 1988	Levec 75	gimnazijski maturant	študent
27	Durica Tešanovič	23.11.1958	Žalec, Čopova ulica 5	prometnik	prometnik SŽ
28	Bronislava Cerovac	25. 11. 1949	Žalec, Tomšičeva ulica 1 a	profesor	upokojenec
29	Peter Knez	28. 5. 1967	Pongrac 49 a	gostinec	služba za vzdrževanje
5.	ZAVEZNIŠTVO ZA ŽALEC
ZŠ	Kandidat	Datum rojstva	Naslov	Poklic	Delo, ki ga opravlja
1	Tanja Basle	19*. 9. 1965	Migojnice 2	gradbeni tehnik	modna oblikovalka
2	Vinko Kišič	22. 3. 1946	Žalec, Čopova ulica 5	ekonomist	upokojenec
3	Irena Žgank	21. 8. 1966	Ruše 12	dipl. upr. org.	komercialistka
4	Erik Beškovnik Rebec	29. 5. 1988	Žalec, Ulica heroja Staneta 7	dipl. zdravstvenik	osebni asistent
5	Sabina Žagar	11.3. 1983	Petrovče 254	dipl. upr. org.	referent logistike
6	Nejc Osolnik	9. 4. 1992	Ponikva pri Žalcu 17 a	zobotehnik	delavec v proizvodnji
7	Iris Čater	2. 7. 1971	Žalec, Ulica heroja Staneta 7	frizerski mojster	podjetnica
8	Matic Pukl	15. 11. 1984	Žalec, Pohorska ulica 1	gostinski tehnik	natakar
9	Alenka Kuder	16. 7. 1971	Pongrac 10	zdravstveni tehnik	medicinska sestra
10	Drago Anžur	31. 1. 1956	Gotovlje 81 a	finomehanik	podjetnik
11	Mojca Smrkolj	12. 9. 1980	Migojnice 4 a	turistični tehnik	podjetnica
12	Anton Križovnik	30. 4. 1931	Šempeter v Savinjski dolini, Šolska ulica 54	tehnik - tehnolog	upokojenec
13	Rozalija Kišič	28. 8.1950	Žalec, Čopova ulica 5	gradbeni tehnik	upokojenka
14	Franc Vrhovnik	25. 3. 1947	Velika Pirešica 50 a	gostinski tehnik	upokojenec
15	Marija Petrovec	1.6. 1965	Migojnice 65	dipl. vzgojitelj predšolskih otrok	vzgojiteljica
16	Bernard Martinovič	11. 11. 1965	Kasaze 105 a	strojni tehnik	nezaposlen
17	Barbara Zupanc	19. 6. 1965	Petrovče 141	kemijski tehnik	komercialistka
18	Ljudevit Polavder	21.4. 1961	Pongrac 44	avtomehanik	podjetnik
19	Mojca Goričan Horvatič	28. 4. 1975	Griže 123 a	gimnazijski maturant	računovodja
20	Marjan Kelhar	12. 9. 1948	Pongrac 95 a	obratni električar	upokojenec
21	Marija Juvančič	19. 2. 1952	Pongrac 117	delavka	upokojenka
22	Gabrijela Stebernak	9. 4. 1949	Gotovlje 140 b	gostinski tehnik	upokojenka
23	Danilo Basle	18. 2. 1955	Migojnice 2	podjetniški svetovalec	direktor
6.	ZVEZA ZA PRIHODNOST
ZŠ	Kandidat	Datum rojstva	Naslov	Poklic	Delo, ki ga opravlja
1	Jasmin Fideršek	30. 10. 1985	Žalec, Cankarjeva ulica 5	ekonomski tehnik	samostojni podjetnik
2	Kaja Grobelnik	1.8. 1988	Zabukovica 131	univ. dipl. inž. kemijske tehnol.	študent
3	Tilen Arhanič	2. 9. 1993	Podvin 227	tehnik računalništva	študent
4	Maja Prislan	6. 5. 1980	Žalec, Čopova ulica 6	specialist managementa	poslovna sekretarka
5	Mitja Korun	17. 3. 1981	Dobriša vas 64	poslovni tehnik	samostojni podjetnik
6	Tinkara Kave	18. 5. 1992	Galicija 74	medijski tehnik	študent
7	Boris Stojakovič	28. 12. 1983	Žalec, Ulica talcev 1	ekonomski tehnik	študent
8	Kaja Srebot Polak	11.7. 1988	Podvin 227	vzgojitelj predšolskih otrok	študentka
9	Matevž Matic Vozlič	23.6.1986	Pongrac 77 b	event manager	vodja kongresov
7.	NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKI DEMOKRATI
ZŠ	Kandidat	Datum rojstva	Naslov	Poklic	Delo, ki ga opravlja
1	Zdravko Pečarič	30. 11. 1955	Podlog v Savinjski dolini 2	ključavničar	kmetovalec
2	Vilma Tekavc	8. 2. 1961	Žalec, Šlandrov trg 26	dipl. upr. org.	direktor
3	Mitja Polavder	5. 11. 1975	Zabukovica 58	trgovec	voznik - gasilec
4	Jasna Ajtnik	6. 2. 1977	Zabukovica 84 a	absolvent fotografije	poslovodja v fotografskem studiju
5	Mitja Vasle	19. 1. 1979	Šempeter v Savinjski dolini, Ob rimski nekropoli 39	organizator	vodenje kmečkega turizma
6	Marija Strahovnik	21. 2. 1942	Ponikva pri Žalcu 43 a	poslovodja	upokojenka
7	Primož Salesin	17. 9. 1983	Kasaze 91 a	gimnazijski maturant	blagajnik
8	Alja Pečarič	23. 7. 1986	Podlog v Savinjski dolini 2	ekonomski tehnik	administrator
9	Borut Vaš	7. 9. 1984	Žalec, Šlandrov trg 26	ekonomski tehnik	turistični vodnik
10	Frančiška Vasle	7. 9. 1948	Studence 54 b	strojni tehnik	upokojenka
11	Alojz Vojko Rizmal	13. 12. 1947	Žalec, Savinjska cesta 83	elektrotehnik	upokojenec
12	Veronika Gazvoda	18. 12. 1981	Vrbje 78 b	industrijski oblikovalec	gospodinja
13	David Novak	8. 5. 1987	Griže 124 a	elektrikar	elektrikar
14	Karmen Holcer	20. 10. 1980	Arja vas 60	vrtnar	delavka v proizvodnji
8.	DAJMO - NESTRANKARSKA LISTA ZA RAZVOJ OBČINE ŽALEC
ZŠ	Kandidat	Datum rojstva	Naslov	Poklic	Delo, ki ga opravlja
1	Alojz (Lojze) Posedel	26. 8. 1955	Žalec, Ulica Rista Savina 11	univ. dipl. ekonomist	sekretar
2	Breda Vizovišek	16. 4. 1957	Ložnica pri Žalcu 27 a	vzgojiteljica	vzgojiteljica
3	Silvester Marič	8. 1. 1957	Petrovče 196 a	univ. dipl. pravnik	upokojenec
4	Savina Naraks	13. 6. 1948	Žalec, Bevkova ulica 1	upokojenka	upokojenka
5	Andrej Šepec	24. 10. 1952	Vrbje 6	univ. dipl. oec.	upokojenec, prokurist
6	Darja Šalej	3. 4. 1967	Griže 17	ekonomski tehnik	/
7	Saša Đorđević	13. 8. 1984	Arja vas 19	univ. dipl. ing. arh.	arhitekt
8	Tanja Janič	25. 5. 1952	Gotovlje 62 d	upokojenka	upokojenka
9	Klemen Šalej	18. 11. 1983	Drešinjavas 16	kmetijski tehnik	kmetovalec .
10	Mateja Toman	15. 10. 1985	Podlog v Savinjski dolini 17	vzgojiteljica	vzgojiteljica
11	Bogomir Rotovnik	13. 10. 1943	Gotovlje 45	upokojenec	upokojenec
12	Jasna Tekauc	7. 10. 1957	Liboje 91 a	dipl. medicinska sestra	patronažna sestra
13	Franci Vouk	21.9. 1955	Gotovlje 116	univ. dipl. oec.	svetovalec
14	Tatjana Jelen Golavšek	13. 3. 1964	Zabukovica 150	vzgojiteljica	vzgojiteljica
15	Dragan Pavlovič	19. 8. 1952	Šempeter v Savinjski dolini, Kratka ulica 2	gradbeni delovodja	upokojenec
16	Marjana Strupeh	7.2.1954	Pernovo 12 d	dipl. oec.	upokojenka
17	Jože Kuder	24. 5. 1945	Brnica 14	upokojenec	upokojenec
18	Štefanija Štiberc	15. 12. 1946	Žalec, Ulica Rista Savina 16 a	upokojenka	upokojenka
19	Franjo Pasarič	5. 5. 1955	Vrbje 64	pismonoša	kmetovalec
20	Jelka Štorman	6. 9. 1960	Vrbje 92 a	ekonomski tehnik	kadrovski referent
21	Drago Perger	15. 3. 1957	Kasaze 107 e	prodajalec	prodajalec
22	Janez Stebernak	24. 4. 1949	Gotovlje 140 b	upokojenec	upokojenec
23	Ivan Podpečan	10. 5. 1947	Gotovlje 168 b	upokojenec	upokojenec
9.	SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA
ZŠ	Kandidat	Datum rojstva	Naslov	Poklic	Delo, ki ga opravlja
1	Jože Kruleč	22. 3.1970	Galicija 48 b	dipl. upr. org.	strokovni sodelavec
2	Tina Rosina - Košir	3. 11. 1973	Petrovče 232 a	univ. dipl. pravnica	vodja službe
3	Rok Sedminek	13. 11. 1976	Podlog v Savinjski dolini 30 b	kmetijski tehnik	kmetovalec
4	Mag. Barbara Gorski	25.11.1976	Liboje 77 d	magistra upravnih ved	vodja službe
5	Darko Simončič	25. 10. 1959	Podvin 230	univ. dipl. inž. kmetijstva	podsekretar
6	Urška Repas	1.5. 1989	Dobriša vas 53 d	ekonomist	študentka
7	Edvard Kugler	7. 10. 1970	Gotovlje 118 a	inž. gozdarstva	revirni gozdar
8	Marija (Majda) Kunst	10. 6. 1956	Spodnje Grušovlje 12	kmetovalka	gospodinja
9	Boštjan Škrabar	16. 12. 1979	Šempeter v Savinjski dolini, Cesta na žago 5	kmetovalec	kmetovalec
10	Bernarda Simončič	6. 3. 1959	Podvin 230	dipl. ekonomist	revizija poslovanja
11	Andrej Kramer	11. 12. 1960	Zaloška gorica 7 a	kmetijski tehnik	kmetovalec
12	Ines Šalamun	10. 11. 1989	Drešinja vas 25	študentka	študentka
13	Aleš Ločičnik	6. 3. 1990	Spodnje Grušovlje 15	lesarski tehnik	skladiščni delavec
14	Martina Špajzer	24. 10. 1979	Zgornje Grušovlje 8	kmetovalka - gospodinja	natakarica
15	Bernard Jelen	19. 6. 1971	Dobriša vas 5 a	kmetovalec	kmetovalec
16	Simona Arnšek	8. 6. 1971	Galicija 56	poslovni sekretar	vodja referata
17	Gašper Pižorn	20. 2. 1978	Gotovlje 104 g	elektrikar - elektronik	vzdrževalec
18	Mojca Sedminek Vuherer	23. 9. 1982	Žalec, Vrečerjeva ulica 7	dipl. vzgojiteljica	vzgojiteljica
19	Ivan Bizjak	27. 12. 1959	Gotovlje 43 a	strojni ključavničar	kmetovalec
20	Sabina Brdnik	13. 12. 1990	Studence 40	dipl. socialna delavka	študentka magisterija
21	Marjan Kekec	25. 11. 1973	Petrovče 178	tehnik kmetijske mehanizacije*	kmetovalec
22	Mateja Fevžer	20. 4. 1987	Gotovlje 117	dipl. oec.	finančnica
23	Vladislav Majer	23. 5. 1956	Pernovo 1	gradbeni tehnik	vodja prodaje
10. LISTA POŠTENO IN PRAVIČNO
4	Robert Štojs	19. 6. 1972	Šempeter v Savinjski dolini, Pod bregom 5	višji upravni delavec	učitelj strežbe
5	Bojana Koceli	27. 6. 1965	Žalec, Šlandrov trg 28 a	ekonomski tehnik	računovodja
6	Mihael Gubenšek	18. 8. 1969	Žalec, Liliča Nikole Tesla 10	kmetijski tehnik	vodja prodaje
7	Kaja Žnidarčič Savorgnani	5. 2. 1974	Šempeter v Savinjski dolini, Rimska cesta 94 a	univ. dipl. ekonomist	vodja prodaje
8	Tomas Koželj	18. 4. 1974	Arja vas 48	ing. strojništva	operater NRDP TE Trbovlje
9	Marjeta Mastnak	10.6. 1955	Podvin 223	univ. dipl. ekonomist	upokojenka
10	Aleksander Trobiš	28. 8. 1970	Gotovlje 84 C	zdravstveni tehnik	medicinski tehnik
11	Nataša Oblak	30. 6. 1960	Zabukovica 104 b	administrator	referent prodaje
12	Gregor Lipuš	26. 9.1972	Zalog pri Šempetru, Zalog pri Šempetru 9	dipl. inž. graf. tehn.	grafik
13	Darja Dobrotinšek	18. 5. 1970	Petrovče 78	upravni tehnik	upravni tehnik
14	Marko Kadunc	26. 4. 1978	Šempeter v Savinjski dolini, Pod smrekami 11	dipl. politolog mednarodnih odnosov	podjetnik
15	Katja Avberšek	7. 3. 1976	Grče 14	univ. dipl. ekonomist	vodja FRP
16	Stanislav Zupanc	14. 11. 1938	Migojnice 32 c	policist	upokojenec
17	Ivana Pirš	8. 6. 1940	Žalec, Ulica Florjana Pohlina 2	administrativni tehnik	upokojenka
18	Zlatko Drofenik	28. 6. 1968	Grče 14	strojnik - mojster	strojnik
19	Nataša Herodež	5. 4. 1970	Šempeter v Savinjski dolini, Cesta na žago 10	gimnazijski maturant	brez zaposlitve
20	Danijel Kotnik	4. 11. 1963	Šempeter v Savinjski dolini, Rimska cesta 85	elektrotehnik	tehnik za sistemske meritve
21	Ljudmila (Milica) Kuder	28. 8. 1950	Podlog v Savinjski dolini lic	ekonomski tehnik	upokojenka
22	Darko Kotnik	24. 2. 1951	Šempeter v Savinjski dolini, Kratka ulica 11	organizator špedicije	upokojenec
23	Benjamin (Beno) Artič	29. 10. 1979	Žalec, Kajuhova ulica 12	računalniški programer	računalniški programer
24	Darinka Vidmajer	20. 10. 1956	Žalec, Savinjska cesta 46	ekonomski tehnik	brezposelna
25	Tomaž Škoberne	6. IL 1960	Šempeter v Savinjski dolini, Šolska ulica 10	kovinostrugar	pomočnik skladišča
26	Sabina Litera	20.1. 1963	Šempeter v Savinjski dolini, Starovaška ulica 5	kemijski tehnik .	laborant
ZŠ	Kandidat	Datum rojstva	Naslov	Poklic	Delo, ki ga opravlja
1	Milena Debelak	27. 2. 1965	Arja vas 33	kemijski tehnik	brez zaposlitve
2	Vojko Zupanc	5. 1. 1964	Šempeter v Savinjski dolini, Kratka ulica 12	univ. dipl. novinar	novinar
3	Jasmina Pepel	18. 4. 1965	Žalec, Savinjska cesta 61	univ. dipl. inž. kemije	samostojni podjetnik
V volilni enoti se voli 29 članov občinskega sveta.
Glasuje se samo za eno (1) listo kandidatov. Volivec lahko da en preferenčni glas kandidatu, ki mu daje pri izvolitvi prednost pred ostalimi kandidati na listi, za katero bo glasoval Volitve bodo v nedeljo, 5. oktobra 2014.
Številka: 006-07/00001/2014 Žalec, dne 15. septembra 2014
OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA, SAVINJSKE ČETE 5, 3310 ŽALEC M.P.
PREDSEDNIK SLAVKO KOŠENINA
SSSTAV,L
Boris
>|9§!ie>|
JEZERO NA MEJI MED ZDA IN KANADO
LJUBEZENSKI
SESTANEK,
ZMENEK
VARIANTA,
INAČICA
(REDKO)
PAS PRI KIMONU
TERITORIAL UPRAVNA ENOTA V SLOVENIJI
19. ČRKA GRŠKE ABECEDE, TAV
GROBO
ORIENTAL.
DOMAČE
SUKNO
NADUHA
TU, POD
(KNJIŽ.)
REKA V AVSTRIJI
KOS
POHIŠTVA
JEDILNI
LIST
TRAK
OKOLI
GUVE
STANE
MANCINI
VELIK
TEKTONSKI
JAREK
AMERIŠKO
GOVEDO
ZIDNA OBLOGA Z BARVNIM KOŠČKI
ŽOGA
IZVEN
IGRIŠČA
KRAJ PRI CERKNEM
OSEBNI
ZAIMEK
BIVŠA
NOVINARKA
VONTA
KÖLNSKI
NADŠKOF
NASELJE NA KAVKAZU
OSEBNO
DVIGALO
(POG.)
UPRAVA DRŽAVNE VARNOSTI V BIVŠI JUGOSUVUI (POG.)
NEMŠKO
PRISTANIŠČE
STAROGR.
OBREDNA
PESEM
GRŠKI
BOG
SMRTI
UČENJE
(STAR.)
EL MEHAN. NAPRAVA, KI PROIZVAJA ENOSMERNO NAPETOST
PERJE PRI REPI
DRHAL,
SVOJAT
(POG.)
RASTLINA S TRIROBNIM STEBLOM IN CVETI V KUSKIH
URBAN
ACMAN
PALEC,
COU
REKA V ZDA
REKA IN FJORD NA NORVEŠKEM
POMUDAN.
ŽAFRAN
(KNJIŽ.)

M
PREŠERNOVA
PESEM
TATJANA
BOHORC
TELESNA
TEKOČINA
DALMATIN.
ŽENSKO
IME
KRAJ PRI PODČETRTKU
JADRANSKI
OTOK
MUSLIMAN.
HAUA
VZDEVEK
BALONARJA
SLAVKA
ŠORNA
HRVAŠKI
PEVEC
PETAR
LAHKO,
OKRETNO
(GUSB.)
ITA.
MESTO
SLOVENSKI
NOVINAR
TOMAŽ
KEMIJSKI ZNAK ZA TANTAL
ZIMSKO
VOZILO
POBEG
(NAR.)
NEKDANJA JAPONSKA PRESTOLNICA NA OTOKU HONŠU
STAR
SLOVAN
NORDIJSKA
BOGINJA
MORJA
PESNICA
MAJDA
VZDEVEK
HINKA
BRATOŽA
ZAČINJENA
OBARA
TVOR,
GNOJNO
VNETJE
SLOVENEC V ITA. OKOLJU, ŠČAVO (SLABŠ.)
ORODJE
(TUR.)
LOVEC NA JEŽE
UŠESNI
KAMENČEK
AUIN
DELON
UROŠ
PIRIH
PREPROSTO LEŽIŠČE IZ DESK
IME
AMERIŠKE PEVKE IN IGRALKE BLYTH
HAVAJSKO
BRENKALO
VERGILOVA
PESNITEV

►
L
RUSKO
PECIVO
Z A L
TERACO: zidna obloga RANČ: slovenski novinar OTALEŽ: kraj pri Cerknem NOM: grška pesem AUL: kavkaško naselje RIFT: tektonski jarek MOB: drhal BEAR: reka v ZDA ANO: kölnski nadškof
Nagradna križanka »ZKŠT Žalec - ABONMAJI«
Rešitev križanke, objavljene v avgustovski številki Utripa: VEDNO-SLASTNI-SLADOLEDI-BRGLEZ.
Izžrebani nagrajenci: i. Taja Grošelj, Malgajeva 2, Celje; 2. Lenart Marovt, Stopnik 29 f, Vransko, 3. Marjeta Skale, Sp. Grušovlje 8, Šempeter.
Nagrajenci križanke bodo o prèvzemu nagrad obveščeni s strani podjetja Brglez d.o.o., Vransko. Pokrovitelj križanke v tej številki je ZKŠT Žalec. ■ Vrednost nagrad je 21€, 13 € in 8 €. Rešitev križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah v uredništvo Utripa, Aškerčeva 9 a, Žalec, do 14.10. 2014.
Modernizirana mlečna proizvodnja
Kar nekaj težav s hmeljem
Kmetija Flis - Cetina iz KS Šempeter je znana po zelo modernizirani mlečni proizvodnji. Pri njih so krave opremljene s čipi, kar omogoča računalniško krmljenje, predvsem pa molžo in sprotno spremljanje posamezne krave, količine in kakovosti mleka.
Na kmetiji pripravijo vsako leto tudi dan odprtih vrat in ob tej priložnosti obiskovalcem iz Savinjske doline in drugih slovenskih krajev predstavijo svoje delo in paleto mlečnih izdelkov, poskrbijo pa tudi za otroke, ki lahko ustvarjajo v likovni delavnici ali plezajo po plezalni steni, kar je še ena zanimivost te kmetije, ki se lahko pohvali s kar nekaj zlatimi priznanji za svoje izdelke.
Kmetija Cetina, po domače Flis, leži v Spodnjih Grušovljah, 1 km severno od Šempetra pred nadvozom čez avtocesto. Usmerjena je predvsem v pridelavo mleka, obdelujejo pa tudi 60 ha kmetijskih zemljišč. V hlevu imajo okoli 145 glav živine, od tega je 75 krav molznic črno-bele pasme, ostalo je mlada živina. Letno pridelajo okoli 600.000 1 mleka, ki ga prodajo v mlekarno, precej pa ga predelajo tudi v mlečne izdelke.
Kmetija se ponaša z dolgoletno tradicijo. Leta 1938 je kmetijo od strica, ki ni imel svojih otrok, podedoval stari oče sedanjega lastnika. Od njega jo je prevzel sin Jože, zdaj pa na njej gospodarita Damjan in njegova žena Darja Cetina. Ker leži na tradicionalno hmeljarskem območju, je bila do slovenske osamosvojitve njena glavna dejavnost hmeljarstvo. V devetdesetih letih so se na kmetiji odločili za preusmeritev v govedorejo in proizvodnjo mleka. Sedanji lastnik kmetije, inženir agronomije Damijan Cetina, je kmetijo prevzel leta 2006 od zdaj že pokojnega očeta Jožeta in konec leta 2007 so jo posodobili z robotom za molžo krav. Ker izzivov na kmetiji ne manjka, se jim je pred nekaj leti porodila tudi ideja o predelavi mleka.
Za svoje mlečne izdelke so prejeli številna priznanja. Letos so na sejmu Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju prejeli zlato priznanje za sadni jogurt, zlato priznanje za sir za žar, zlato priznanje za skuto, srebrno priznanje za mladi zeliščni sir in znak kakovosti 2014 za trikratno zaporedno prejeto zlato priznanje za skuto.	D. N.
ifžalec
v OBJEMU ZELENEGA ZLATA
Okolico nekdanjega smucisca letos zaljsala ajda
Gospodarica Darja z možem Damjanom, s hčerko (v sredini) in z ostalimi, ki so pomagali ob letošnjem dnevu odprtih vrat
Letos je podoba področja južno in jugozahodno od preboldskega bazena precej spremenjena. Tam, kjer so bili prej travniki, je letos po-
Smrtoglavec ali Acherontia Atropos
Marija Stopar iz Podvrha pri Braslovčah je sredi poletja na svojem vrtu našla posebno živo bitje, dolgo več kot deset centimetrov, nepo-raščeno, z modrimi progami in s pikami, na enem delu pa ima poseben rožiček.
S pomočjo jamarskega ko-
lega Andreja Kaple, ki se sicer ukvarja s proučevanjem jamskih hroščev in druge jamske favne, sem pred dnevi ugotovil, za kakšno gosenico gre. Najverjetneje gre za gosenico, iz katere se razvije nočni metulj oziroma vešča, imenovana smrtoglavec.
sejana ajda, žitna kultura, ki se znova vrača tudi v Spodnjo Savinjsko dolino.
V Preboldu jo je na zemljiščih, ki so last denacionalizi-
Smrtoglavka ali latinsko Acherontia Atropos je nočni metulj z razponom kril od 9 do 13 cm in je naj večja vešča v regijah, kjer se pojavlja. Odrasla žuželka ima značilna poenostavljena krila in telo. Zgornja krila so rjava z manjšimi rumenimi valovitimi črtami, spodnja so rumene barve z nekaterimi širokimi rjavimi valovi. Čez dan metulj počiva na drevesih ali v svo-
Smrtoglavec kot gosenica z značilnim rožičkom na koncu trupa
Acherontia Atropos - nočni metulj
jem leglu, kjer so krila kot šotor celemu trupu. Zelo rad je na španskem bezgu in krompirju. Imajo ga za manjšega škodljivca na poljščinah in v čebeljih panjih, kjer ponoči čebelam krade med. Poja- * vlja se na celotnem Bližnjem vzhodu, v Sredozemlju in v velikem delu Afrike ter Evrope. Zanimivo pri tem je, da je ta metulj selivec, podobno kot ptice. Poleti zaleže jajčeca v Evropi, pozimi pa v Afriki. Ime je dobil po podobi lobanje. S tem je povezano tudi veliko vraž in ljudskih verovanj, ki med drugim pravijo, da v hišo prinaša nesrečo, njegova pojava pa je prisotna tudi v filmski umetnosti. V enem od filmov je kot vizitko uporabljal tudi serijski morilec Buffalo Bill. D. Naraglav
ranih upravičencev Pavlinov, posejal Tomaž Škorjanc, ki se ukvarja s čebelarstvom in z ekološkim kmetovanjem ter pridelavo raznih hladno stiskanih olj. V Preboldu in njegovi okolici ima v najemu okrog 10 hektarjev zemlje. Na šestih hektarjih je posejal ajdo, na enem industrijsko konopljo, še na enem kamut, na nekaj več kot pol hektarja veliki njivi facelijo, približno toliko je tudi visokega jegliča.
Kot je povedal, se je za ajdo odločil, ker je to nezahtevna rastlina, ki ne mara umetnih gnojil ali kakšnih škropiv, ima pa tudi to lastnost, da dobro razpleveli površino, tako da zelo ustreza ekološkemu načinu kmetovanja. Žal je letos preveč dežja, kar bo prav gotovo vplivalo na količino pridelka.
Ajda, ki jo je posejal, je medonosne sorte in v ta namen ima ob robu teh površin postavljen tudi mobilni čebelnjak. Zaradi dežja letos čebele niso mogle toliko opraševati, posledično pa je tudi veliko manj medu. Po napovedih ga bo le okrog 20 do 25 odstotkov v primerjavi z normalno letino.	D. N.
V urejenem hlevu tudi krmilna naprava
Ajda spremenila podobo smučišča
Letošnja zlata priznanja, srebrno priznanje in znak kakovosti (to sliko zgoraj in spodaj čisto obreži)
Predsednik Kmetijsko--gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Cveto Zupančič je na povabilo hmeljarjev prvi torek v septembru obiskal nekaj hmeljarskih kmetij in si ogledal obiranje hmelja. Čeprav bo letos pridelek večinoma dober, pa so bili stroški pridelave višji, so mu med drugim povedali hmeljarji.
Predsednik KGZS Cveto Zupančič se je med obiskom seznanil s postopkom obiranja hmelja, od trganja rastlin v hmeljiščih do sušenja, pakiranja in označevanja. Hmeljarji so mu pokazali različne tipe obiralnih strojev in sušilnic ter pri tem opozorili na nujnost priprave ustreznih razpisov za posodabljanje celotnih hmelj-skih linij.
Po več slabih letinah hmeljarji letos pričakujejo dober pridelek, saj je bilo letošnje vreme ugodno za rast in razvoj hmelja. Je pa mokro oziroma deževno vreme vendarle hmeljarjem povzročalo tudi težave, saj so težko obvladovali razvoj bolezni, kot sta peronospora in
Predsednik KGZS Cveto Zupančič (v sredini) na kmetiji Uroša Drče (na desni, ob njem specialistka za hmeljarstvo Irena Friškovec) v Grajski vasi
pepelasta plesen. Zaradi slabo učinkovitega akaricida so imeli težave tudi s hmeljevo listno pršico.
Konec avgusta in v začetku septembra se je podrlo tudi nekaj hmeljskih žičnic, v skupnem obsegu približno 30 ha. Ponekod dotrajane žičnice niso zdržale mokrih in letos izredno bujnih rastlin hmelja. Poleg tega je precej hmeljskih nasadov tik pred začetkom obiranja poškodovala toča.
Zaradi tega so bili marsikateri hmeljarji primorani pohiteti z obiranjem še pred tehnološko
zrelostjo storžkov. Večkratno škropljenje š fitofarmacevtskimi sredstvi in zamudnejše sušenje mokrih storžkov, katerih vsebnost aromatičnih snovi je sicer zelo dobra, pomeni, da bodo stroški letošnje pridelave višji, zato bodo še posebnega pomena primerne odkupne cene. Hmeljarji so sicer uspeli ponovno sklepati dolgoročne pogodbe s kupci hmelja, tako da večjih težav s prodajo letošnjega letnika ne bo, še enkrat pa se je pokazalo, da v hmeljarstvu povsem brez težav v celotni pridelovalni sezoni ne gre. K. R.
Razvojna agencija Savinja

Gospodarsko interesno združenje
Ulica heroja Staneta 3,3310 Žalec, Slovenija 03/713 68 60; 713 68 64; fax: 03/713 68 70 e-pošta: ra.savinja@ra-savinja.si; www.ra-savinja.si
AKTUALNE INFORMACIJE - OKTOBER 2014
JAVNI RAZPISI V TEKU
Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije
5. javno povabilo za zbiranje ponudb v okviru programa »Usposabljanje in izobraževanje zaposlenih 2011« - 5. JP UIZ (175. JP) (spletna stran www.sklad-kadri.si). Rok: do razdelitve razpoložljivih sredstev oz. najkasneje do 31. 10. 2014. Informacije: 01/43 41 565.
Javni razpis P1B 2014 - Garancije sklada za bančne kredite s subvencijo obrestne mere (Ul. RS, št. 38/14). Rok: do 15. 12. 2014 oz. do porabe sredstev. Informacije: 02/234 12 74, bostjan. vidovic@podjetniskisklad.si.
Pl B TIP 2014 - Garancije Sklada za bančne kredite za tehnološko inovativne projekte (Ul. RS, št. 38/14). Rok: do 5. 11. 2014. Informacije: 02/234 12 74, bostjan.vidovic@podjetniskisklad.si.
Zavod RS za zaposlovanje
Zaposli.me (spletna stran ZRSZ). Rok: 30. 9. 2014 (za sklop A) oz. do 28. 11. 2014 (za sklop B). Informacije: martina.stanonik@ess.gov.si ali 080 20 55.
Delovni preizkus za mlade (spletna stran ZRSZ). Rok: do porabe sredstev, najdlje do 17. 11. 2014. Informacije: strokovni sodelavci na območnih službah.
Več razpisov je objavljenih na spletni strani http://www.ra-savinja.si.
Ostale informacije
RAZVOINA AGENCÌ1A SAVINJA, vstopna točka VEM
V okviru izvajanja celovitih podpornih storitev za podjetnike vam RA Savinja, vstopna točka VEM, nudi mnoge brezplačne storitve. Več na www.ra-savinja.si.
IMATE IDEJO/PROJEKT?
Vabimo vse, ki imate projektne ideje, razvojno-investicijske načrte, zamisli, ki bodo prispevale k razvoju regije, odpiranju novih delovnih mest, dvigu kakovosti okolja, izenačevanju življenjskih, socialnih in drugih pogojev, da nam jih zaupate in vgradili jih bomo v skupne razvojne dokumente naše doline in Savinjske regije.
Dodatne informacije: Razvojna agencija Savinja, Ulica heroja Staneta 3, 3310 Žalec,
tel.: 03/713 68 60, faks: 03/713 68 70, e-pošta: ra.savinja@ra-savinja.si ali na spletni strani
http://www.ra-savinja.si.
Po znanje na UPI Žalec.
Srednješolski
Programi
Brezplačna Osnovna Šola za Odrasle
TEHNIK RAČUNALNIŠTVA (poklicni tečaj), PREDŠOLSKA VZGOJA (ssi in poklicni tečaj), EKONOMSKA GIMNAZIJA, MATURITETNI TEČAJ, EKONOMSKI TEHNIK (ssi), ELEKTROTEHNIK (pti), STROJNI TEHNIK (pti), OBLIKOVALEC KOVIN - ORODJAR, ELEKTRIKAR, GASTRONOMSKO TURISTIČNI TEHNIK (ssi), TRGOVEC
Jezikovni Tečaji
: ' Računalniški Tečaji
Usposabljanja in Tečaji za Prosu Čas
Informiranje in Svetovanje za Izobraževanje in Poklic
«r
UPI LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC
NOVOST:
Izredni e-študij v sodelovanju z GEA COLLEGE za višješolska strokovna programa: EKONOMIST in POSLOVNI SEKRETAR. Darilo ob vpisu: tablični računalnik.
03 713 35 50
WWW
lu~za!ec@upi.si
PROGRAM KANDIDATA ZA ŽUPANA OBČINE ŽALEC ZA LOKALNE VOLITVE 2014
BOGDAN - DANI ZAGORIČNIK
✓	Pomoč gospodarstvu pri reševanju problemov glede zmanjševanja stopnje brezposelnosti v občini.
✓	Povezati gospodarstvo z izobraževalnimi ustanovami z namenom zagotoviti zaposlitev mladim kadrom.
✓	Pomoč mladim in vsem, ki bi radi uresničili dobre in uporabne ideje.
✓	Pridobiti več nepovratnih sredstev iz evropskih skladov.
✓	Zdravo naravno okolje in uravnotežena raba naravnih dobrin.
✓	Pomoč vsem, ki bodo reševali svoj energijski problem z alternativnimi viri, prijaznim naravi.
✓	Popestritev ponudbe s področja turizma, kulture in družabnega življenja.
✓	Dokončati dela na področju infrastrukture in okolja.
✓	Zagotoviti dostop do javnih objektov osebam z omejenimi gibalnimi sposobnostmi.
✓	Racionalizacija in skrajšanje rokov pri pridobivanju raznih odločb, sklepov, potrdil in pisanj, za katera je pristojna občina.
✓	Zagotavljati realne cene javnih storitev in komunalnih taks.
Kandidati za svetnike v občinskem svetu Občine Žalec
1. Bogdan - Dani	10. Brigita Bašič Obrez	20. Slavica Čehovin
Zagoričnik	11. Stane Jager	21. Ivan Šmarčan
2. Jasna Sraka	12. Jolanda Rihter Piki	22. Kristian Peško
3. Robert Čehovin	13. Ivan Mazzoni	23. Simona Vodončnik
4. Mirjam Groblar	14. Sonja Majer	24. Luka Lakner
5. Matjaž Krk	15. Ivan Povše	25. Violeta Šket
6. Karmen Strenčan	16. Srečko Čater	26. Katja Palčnik
7. Karel Borovnik	17. Alenka Sorec	27. ĐuricaTešanović
8. Jožica Likar	18. Darko Tratnik	28. Bronislava Cerovac
9. Anton Grobelnik	19. Gašper Mastnak	29. Peter Knez
ZA ŽALEC ZMOREMO VEČ!
Program kandidata za župana podpirajo tudi kandidati za svetnike. Le ti bodo poskrbeli, da tudi krajevne skupnosti Občine Žalec ne bodo pozabljene.
SDS
Naročnik: SDS - Volitve svetnikov 2014 in SDS-Volitve župana 2014, Trstenjakova ulica 8, 1000 Ljubljana •
september 2014
INFORMACIJE/KRONIKA
lEDALISKI
ZKST ŽALEC VABI K VPISU ABONMAJEV!
sezona 2014/15
jram, odlični izvajali ’relistajte abonmajsko knjižico in se prepričajte!
Popusti za upokojence in mlajše od 30 let. Različne možnosti plačila.
Vpis: dosedanji abonenti od 8. 9. do 19. 9. 2014, novi abonenti od 25. 9. dalje
TIC Žalec, tel. 710 04 34 www.zkst-zalec.si

Vabljeni na ogled kabareta
CAFÉ DADA
v Mestnem gledališču ljubljanskem v petek,
3. oktobra 2014, ob 20.00
(za potujoči abonma in izven, odhod iz Žalca ob 18.30).
** I
Pokličite TIC Žalec, 710 04 34.
NAROČILNICA
ZA UTRIP SAVINJSKE DOLINE
Pogrebna služba - cvetličarna
■MORANA
GSM: 041 536 408 GSM: 041 672 115
www.pogreb-morana.si
E-mail: morana.steblovnik@siol.net
Aleksander Steblovnik s. p.
Parižlje 11/c, Braslovče Šlandrov trg 42, Žalec Tel.: 03/700 06 40 Tel.: 03/571 73 00
Kadar umre mama, umre vedno prekmalu, četudi je dočaka častitljiva leta.
ZAHVALA
Tiho je odšla od nas naša draga mama
MARIJA NATEK
po domače Burklčeva Marica iz Pondorja
V težkih trenutkih ob izgubi naše mame nismo bili sami, zato smo iskreno hvaležni vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, sodelavcem za izraze sožalja, podarjeno cvetje, sveče, za svete maše in darove za cerkev. Hvala duhovnikoma za opravljeno sveto mašo in pogreb. Hvala vsem, ki ste se v tako velikem številu poslovili od nje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Za njo ostaja velika praznina, ki je ne more nič več zapolniti, zato jo bomo zelo pogrešali. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej.
Za njo žalujemo: otroci Andrej, Drago, Ida, Marjan, Trezika in Milena z družinami, sestra Matilda in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 42. letu starosti nas je zapustil
BOJAN LUSKAR
Hvala vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste kakorkoli pomagali in ga pospremili na zadnji poti. Hvala vsem za darovane sveče in za svete maše ter za izrečena iskrena sožalja. Hvala pogrebni službi Ropotar,
JKP Žalec in zastavonošem.
Posebno pa se zahvaljujemo župniku Mirku Škofleku za obred pogrebne svete maše. Hvala tudi vsem zdravnikom in sestram dializnega oddelka Splošne bolnišnice Celje in domu v Trbovljah. Posebna zahvala tudi patronažni sestri Idi.
Žalujoči: ati, Kristina in brat z družino
Želim postati naročnik časopisa Utrip Savinjske dolinè za obdobje enega leta. Strinjam se splačilom letne naročnine(ll številk - v me-secujulijučasopisneizide)popoložnicivenkratnemzneskul6,06€ z 9,5 % DDV, in sicer pred prejemom prve naročene številke časopisa. Na Utrip Savinjske doline se lahko naročite tudi na www.zkst-zalec.si/utrip.
‘Ime in priimek (ali naziv podjetja)
‘Naslov
‘Poštna številka
NANMGBNI SPOMENIKI
Kamnoseštvo Marjan Amon iz Šmartna v Rožni dolini vam nudi 15 % popust na plačilo z gotovino.
MOŽNOST PLAČILA NA 3 OBROKE.
Naročila na GSM: 041 611 087
Kamnoseštvo Marjan Amon s.p., Slatina v Rožni dolini 9 A, Šmartno v Rožni dolini
i ‘Pošta
I ___________________________________________________________________________
I ID za DDV (samo v primeru podjetja)
I
Telefon/gsm
I ___________________________________________________________________________
i Elektronska pošta
I ___________________________________________________________________________
I ‘Podpis (v primeru podjetja tudi žig) naročnika
■ Polja, označena z zvezdico *, so obvezna. Izdajatelj bo s podatki . ravnal v skladu z zakonom o varovanju osebnih podatkov, oj) Utrip Savinjske doline, Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, tel.: 03 712 12 80,
I zkst.utrip@siol.net
MALI OGLASI
ODDAM UDOBNE IN LEPO OPREMLJENE VEČPOSTELJNE SOBE na ugodni lokaciji na Polzeli. Info.: 041 645 555
POTREBUJETE DODATNI ZASLUŽEK? Za delo nujno iščemo podjetne ljudi, ki bi se nam pridružili.
Info.: 031 706 281
TAXI PREVOZI, Janko Vodovnik, s. p.
Info.: 031 746 700,041 746 700
PRODAM BUKOVA DRVA po 2 m3, razžagana, dostavim tudi na dom, cena 120 EUR.
Info.: 041 522 560
Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je le praznina, ki močno boli.
ZAHVALA
ob boleči in nenadomestljivi izgubi drage mame, sestre, tašče in babice
ANICE REHER roj. TURNŠEK
(25. 7. 1934-30. 6. 2014)
Najprisrčneje se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem za vsestransko pomoč in tolažbo v trenutkih žalosti. Hvala za vsa pisna in ustna sožalja, darovano cvetje, sveče in za svete maše. Zahvala velja tudi zdravniškemu osebju Splošne bolnišnice Celje in Bolnišnice Topolšica ter osebnemu zdravniku dr. Petru Strouhalu. Hvala za dragocenopomoč v zadnjih tednih njenega življenja osebju Doma Nine Pokorn Grmovje in osebju Doma upokojencev Polzela. Hvala govornici za izbrane besede slovesa in župnikoma Srečku Reherju in Janku Cigali za duhovno bogat opravljen pogrebni obred.
Hvala pogrebni službi Ropotar in pevcem za čustveno zapete pesmi. Zahvala velja tudi vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: sin Janko z Majdo, hčerka Irena z Mihom in vnuk Aljaž
Čakate me rože cvetoče, za hišo domačo zeleni gaj, moji dragi domači, ljubi moj domači kraj.
Rada bi prišla, oh, rada, a nazaj me več ne bo, ker sedaj sem srečna tu pri Bogu in angeli me čuvajo.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame, sestre, stare mame, tete in tašče
ANTONIJE VERDEL roj. POLAK
iz Zavrha pri Galiciji
se z žalostjo v srcu zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Hvala za vaše molitve in besede tolažbe. Prisrčna zahvala sorodnikom, sosedom, vaščanom in prijateljem, ki ste nesebično pomagali ob njenem zadnjem slovesu. Hvala župniku Janku Cigali in cerkvenemu pevskemu zboru za lepo opravljen cerkveni obred, pogrebni službi Ropotar in govornici za čustvene besede slovesa. Hvala vsem, ki ste darovali cvetje, sveče, prispevke za cerkev in za svete maše. Hvala vsem, ki ste imeli našo ljubo mamo Tončko radi in jo boste ohranili v najlepšem spominu.
Žalujoči: vsi njeni
Ko izgubiš nekoga, ki ga imaš rad, ostane bolečine, ki nikoli ne zbledi.
Vedno v tebi tli -je kot žerjavica, ki se nikdar ne pogasi.
V SPOMIN
Minilo je žalostno leto,
odkar nas je mnogo prezgodaj in za vedno zapustila naša draga
VIDA GLAMOČAK
(29. 6. 1962-7. 9. 2013)
Hvaležni smo vsem, ki kdaj postojite ob njeni poti in jo skupaj z nami ohranjate v lepem spominu.
Vsi njeni
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, atija in ata
MILANA VASELTA
s Polzele
(13. 4. 1936-29. 8. 2014)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja ter darovano cvetje, sveče in za svete maše. Posebej se zahvaljujemo dr. Rezarjevi in med. sestri Jožici, dr. Žuranu in koronarnemu oddelku Splošne bolnišnice Celje. Hvala gospodu župniku Jožetu Kovačcu za lepo opravljen obred, Moškemu pevskemu zboru Polzela ter pogrebni službi Morana. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žena Lucija, hčerki Silva in Martina z družinama
Tvoje srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate bo za vedno ostal.
V SPOMIN
31. avgusta je minilo deset let, odkar nas je zapustil
STANISLAV OBREZ
s Polzele
(30. 3. 1927-31.8. 2004)
Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob grobu in prižigate svečke.
Vsi njegovi
Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo.
V SPOMIN
VINKO BABIČ
(4. 9. 1945-13. 8. 2000)
Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite pri njegovem grobu in mu prižigate sveče.
Vsi njegovi
Luč je izginila v temi in z njo je ugasnilo življenje, ki smo ga spoštovali ter ljubili.
ZAHVALA
Ob izgubi ljubljene mamice, žene, hčerke in sestre
MOJCE ROJNIK
(1978-2014)
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ob naši boleči izgubi prišli in nam stali ob strani, se poklonili njenemu slovesu ter čutili z nami. Hvala za izrečene besede sočutja in oporo v zavedanju, da v naši hudi bolečini nismo ostali sami.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
V 88. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek, pradedek in tast
JANI PUCKMEISTER
s Polzele
Hvala vsem, ki ste žalovali z nami, nam izrekli besede sožalja, darovali sveče in cvetje. Hvala patronažni sestri Martini iz ZD Žalec, gospodu Kovačcu za opravljen obred in sveto mašo, hvala tudi Moškemu pevskemu zboru Polzela za odpete žalostinke.
Žalujoči: vsi njegovi
Zahvale za oktobrsko številko Utripa sprejemamo do 14. oktobra 2014 oziroma DO ZAPOLNITVE STRANI v uredništvu, Aškerčeva 9 a, Žalec (Dom II. slovenskega tabora Žalec). Tel.: 03/712 12 80
Mr
POGREBNE STORITVE IN CVETLIČARNA
ROPOTAR Ivan, s. p.
Starovaška 12, 3311 Šempeter
Tel.: 03/700 14 85 GSM: 041 613 269, 041 748 904
V najtežjih trenutkih smo z vami in za vas dosegljivi 24 ur na dan
Ni res, da si odšel - nikoli ne boš, ujet si v naših srcih z najlepšimi spomini in vsak naš korak spremljaš v tišini.
V SPOMIN
15. septembra je minilo eno leto žalosti, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi
JANEZ JELEN
po domače Hriberškov Ivan s Ponikve pri Žalcu (5.1. 1937-15. 9. 2013)
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu in prižgete svečo v njegov spomin.
Z bolečino v srcu: sin Janko z družino, hčere Jožica, Minka, Danica in Jelka z družinami, prijateljica Marija in ostalo sorodstvo
m .’j® j -	Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih rok ostaja.
	ZAHVALA
	
	V 87. letu starosti nas je zapustil
naš dragi mož in ata
FRANC STROŽIČ
iz Črnega Vrha
Iskrena zahvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem ostalim za izrečena sožalja ter za darovane svete maše in sveče. Posebna zahvala naši mami in Zdravstvenemu domu Vransko, še posebej dr. Pavli Rode Zalokar, za pomoč. Hvala gospodu župniku in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Za vedno boš v naših srcih.
Vsi njegovi iz Črnega Vrha, Zahomc in Zajasovnika
Vsa toplina tvojega srca in vsa tvoja ljubezen ostajata za vedno z nami.
V SPOMIN
14. septembra je minilo deset let, odkar nas je zapustil naš dragi
VILI VIKTOR DOLAR
Zelo ga pogrešamo in še vedno težko verjamemo, da ga ni več. V naših srcih, mislih in spominih ostaja z nami.
Hvala vsem, ki se ga spominjate in z lepimi spomini obiskujete njegov grob.
Žena Elčka, hčerki Damjana in Karlinca z družinama
POPRAVEK
V prejšnji številki se nam je v zahvali na 31. strani časopisa po pomoti napačno zapisalo ime pokojnice, za kar se vsem prizadetim iskreno opravičujemo. Namesto Dargica Šošter je pravilno "Dragica Šošter". Za pomoto se še enkrat opravičujemo..	Uredništvo
Spomin...
Edini, ki ostane močan nad vsem, edini cvet, ki ne ovene, edini val, ki se ne razbije, edina luč, ki ne ugasne.
ZAHVALA
ob boleči izgubi naše drage mame
MILKE RANČIGAJ
z Gomilskega (25. 9. 1922-18. 8. 2014)
V težkih trenutkih nismo ostali sami. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli sožalja, darovali za cerkev, cvetje, sveče in za svete maše ter pospremili našo mamo na njeni zadnji poti. Iskreno smo hvaležni dr. Ljubici Centrih Cetina, gospodu župniku Martinu Cirarju za lepo opravljen obred, skupini M.J.A.V., sosedi in govornici Magdi Šalamon in pogrebni službi Ropotar. Iskrena hvala tudi gospe Anici za nesebično pomoč.
S spoštovanjem in ljubeznijo vsi njeni žalujoči
Vsi, ki radijih imamo, nikoli ne umrejo, le v nas se preselijo in skupaj z nami naprej živijo.
V SPOMIN
21. septembra bo minilo sedem let, odkar si mnogo prezgodaj odšel od nas, dragi sin, brat, stric, ati in življenjski sopotnik
PETER KODRIČ
iz Studenc (1976-2007)
Vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem prezgodnjem grobu in mu prižigate sveče, iskrena hvala.
Vsi njegovi
Oči zapremo in v spominu te ozremo.
Nikjer te ni in to boli...
Toliko lepega vsem nam si dala, v naših srcih večno boš ostala.
ZAHVALA
Za vedno nas je zapustila draga žena, mama, babica, prababica, tašča, sestra, teta
ANICA GREBOVŠEK roj. AŠENBERGER
iz Galicije
V najtežjih trenutkih nismo bili sami, zato se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za besede tolažbe in nesebično pomoč.
Hvala gospodu župniku Janku Cigali in Srečku Reharju za bogoslužni obred, pogrebni službi Ropotar, gospe Anki Krčmar za izbrane besede slovesa ob njenem grobu, cerkvenemu pevskemu zboru ter dekliški skupini M.J.A.V.
Posebna zahvala patronažnemu osebju ZD Žalec, dr. Brigiti Artiček Mesareč in mag. Vesni Papuga, dr. med. Vsem skupaj, ki ste jo poznali, še enkrat hvala in naj spomin nanjo ne zbledi.
Žalujoči: mož Ivan, hčerke Darja, Damjana, Vida in sin Janko z družinami
Utrip Savinjske doline izdaja ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Naslov uredništva: Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec (v Domu II. slovenskega tabora); telefon: 03/712 12 80, elektronski naslov: zkst.utrip@siol.net.
Odgovorna urednica: Lucija Kolar; uredništvo: Darko Naraglav, Ksenija Rozman, Tone Tavčar; tajnica uredništva: Karmen Vodovnik; lektorica: Nina Markovič Korent; oblikovanje in prelom: Multiprojekt, d. o. o., Maribor; tisk: SET, d. o. o., Ljubljana Polje. Naklada: 13.630 izvodov, cena časopisa je 1,46 EUR z 9,5 % DDV. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo.
Poslovni čas uredništva je od ponedeljka do četrtka od 8. do 11. ure in od 13. do 15. ure, ob petkih pa od 8. do 11. ure. Informacije in rezervacije tudi na tel. št.: 712 12 80, zkst.utrip@siol.net, www.zkst-zalec.si/utrip.
Televizijci za Dobro jutro
Državni prvak v preskakovanju ovir
Pestrost dogajanja ob prazniku Občine Žalec in odprtju prenovljenega mestnega jedra je v petek, 5. septembra, pripeljala v Žalec ekipo RTV Slovenija, ki je spremljala dopoldansko dogajanje na prenovljenem Šlandrovem trgu
in se v živo javljala v oddajo Dobro jutro na TV Slovenija.
Gledalci oddaje so lahko sodelovali v nagradni igri - iščemo najzanimivejši pivski vrček. Kar velika množica se jih je nabrala iz naših domov, petkov dopoldan s televizijsko no-
vinarsko ekipo pa je z vedrim dogajanjem ter s predstavitvijo nekaterih turističnih atributov žalske občine pregnal dež, v mestno jedro pa kljub delovnemu dopoldnevu pripeljal množico obiskovalcev.
L. K., foto: T. T.
Obiranje hmelja na star način so televizijci posneli s posebnim zanimanjem
8WIM foto: Nuša Osredkar
j.nX					
					j#*! "** Imi
Robert s kobilo Jumbo An Inn skočil do naslova mladinskega državnega prvaka
Sedemnajstletni Žalčan Robert Kučer je na letošnjem državnem prvenstvu v preskakovanju ovir konec avgusta na ljubljanskem Hipodromu Stožice s kobilo Jumbo An Inn osvojil naslov mla-
dinskega državnega prvaka.
Mladi Žalčan je svoj uspeh z državnega prvenstva nadgradil tudi z odlično uvrstitvijo na balkanskem prvenstvu v začetku septembra. Tokrat je s konjem Law in L. A. osvojil 4.
mesto v individualni mladinski konkurenci in ekipno tretje mesto s slovensko mladinsko ekipo, v kateri so bili 'poleg njega še jahači Nina Pangeršič, Anže Šisernik in Tanit Bauk-man.	L. K.
Golobi za golobčke na dvojni poroki
Lucija Polavder je sodelovala pri izboru najlepšega pivskega vrčka inje skupaj z Rokijem Drakšičem predstavljala športno ponudbo v Občini Žalec (fotografija na naslovnici)
Zunajzakonske zveze so bržčas vse pogostejša odločitev mladih parov, za poroko se menda odloča vse manj ljudi, a ena prav posebna se je zgodila zadnjo avgustovsko soboto v petrovški baziliki sv. Marije v Petrovčah.
Svoj »da« so namreč na isti dan in ob isti uri izrekli sestri Urška in Špela Jaušovec s Ponikve pri Žalcu, Zlatko Kolar iz Kozjega in Igor Vadlan iz Arje vasi. Vsi omenjeni imajo za sabo že osem oziroma deset let skupnega druženja, Urška in Zlatko tudi petletno hčerko, Špela in Igor pa petletnega sina in dveletno hčerko. Sestri pa druži še mnogo drugega, obe sta namreč
Ob dobrotah Društva podeželskih žena se niso cedile sline le novinarki in kamermanu, ampak tudi gledalcem pred TV zasloni
Predstavitev žalske turistične ponudbe in izdelkov pod blagovno znamko Zeleno zlato za Dobro jutro
profesorici slovenskega jezika. Obe sta bili rokometašici žalskega rokometnega kluba (takratnega RK Juteks Žalec), Špela kot igralka in Urška kot vratarka. S svojima družinama in staršema pa živita na skupni lokaciji v veliki družinski hiši v zaselku Podkraj na Ponikvi pri Žalcu.
Ob tej priložnosti so priče
mladoporočencem pred cerkvijo v Petrovčah ob pomoči predsednika kluba gojiteljev športnih golobov pismonoš Marjana Uše-ničnika pripravile obred z golobi, ki so jih zakonci po obveznem kljunčkanju spustili v zrak in si ob tem zaželeli vse najlepše v nadaljnjem življenju. Naj jim bo sreča mila. D. Naraglav
Urška in Zlatko pred spustom golobov
Spust golobov pismonoš s pomočjo Marjana Ušeničnika