Književnost in umetnost. L. v. Beethoven: Missa solemnis (D-dur, op. 123) za zbor, soli, orkester in orglje. Proizvajala nGlasbena Matica" z največjim uspehom meseca novembra letos. — . . . ,,mein grosstes und gelnngenstes Werk", je napisal Beethoveu v uvodu svojega rokopisa te maše, ko jo je poslal leta 1823. raznim dvorom in jo ponujal za 50 cekinov. Na Ruskem, Franeoskem, Pruskern in Saksonskem so to delo z zadovoljstvom sprejeli. Ludovika XVIII. je ta maša tako navdušila, da je podaril avtorju težko zlato kolajno s svojo prsno podobo. Nekateri dvori so skladbo zavrnili — ined njimi celo knez Anton Radziwil, ki je ustanovil in vodil zavod ,,Caecilien-Verein" v Frankfurtu. Kretschmar poroca, da se je cela maša prvič proizvajala v Peterburgu leta 1824., dasi so že istega leta slišali na Dunaju Kyrie, Credo in Agnus Dei. Nadalje piše Kretschmar: ,,Dieses Ereignis gieng bis auf einen kurzen, begeisterten Bericht in der ,,Allgemeinen musikalischen Zeitung" spurlos voriiber." Šele leta 1860. se je povzdignilo to nedosežno delo do one veljave, do onega spoštovanja in občudovanja, ki preveva dandanes ves glasbeni svet. Do tega je največ pripomogel slavni zavod ,,RiedelVerein" v Lipskem. S kakim svetim navdušenjem je komponiral ta veliki genij to delo, ki po svoji globoki vsebini in nedosežni obliki presega vse umotvore glasbene poezije — o tem beremo v 7. zvezku glasb. lista ,,Zeitschrift Caecilia abgedruckten Briefe vom 29. September 1827.", kjer piše Spindler o največjem in najtežavnejšem delu te maše: . . . ,,und die Fuge beim Credo hat mir gar narrische Ruckerinnerungen erweckt. Auch ist es dieser Satz der Messe, der ihm seine Menschlichkeit im Schaffen fiihlen liess; denn im Schweisse seines Angesichtes schlug er sich Takt fiir Takt mit Hand' und Fiissen die Takttheile, ehe er die Noten zu Papier brachte, bei welcher Gelegenheit ihm sein Hauswirt die Wohnung aufkiindigte, indem die anderen Parteien sich beschwerten, dass ihnen Beethoven durch sein Stampfen und Schlagen auf den Tisch, Tag und Nacht keine Ruhe gebe; daher sie ihn auch uberall ftir einen Narren erklarten und wirklich schien er auch in jener Zeit ganz besessen zu sein, besonders als er diese Fuge und das Benedictus schrieb." Toliko o zgodovini tega epohalnega dela. Drugo so tako poročali dnevni in strokovni listi. V.